SLOVENSKI TEDNIK
Leto - Año VI.
No. 275
'EL SEMANARIO ESLOVENO'
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Naročnina za pol lota $ arg. 3.—; celo
leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
o H	a ■a	TARIFA REDUCIDA
g O	u 3 bo M	FRANQUEO PAGADO
O	<3	Concesión 1551
TO JE BILO VEDNO NAŠE STALIŠČE
Vsem čitateljem našega lista, ni bilo po volji Pisanje Slovenskega tednika ob priliki ehari-stičnega kongresa. Tako vsaj nam je telefonič-no sporočil tukajšnji slovenski izseljeniški duhovnik.
O strogo verskih rečeh S. T. ne razpravlja, ^er zato ni poklican. Saj je pač revija "Duhovno življenje", ki je zato ustanovljena.
Kot smo že večkrat pisali, je S. T. glasilo vseh Slovencev in Slovenk v Južni Ameriki, brez razlike verske ali politične pripadnosti Posameznika. Tega načela smo se vedno, kolikor je bilo le mogoče v danih razmerah, tudi držali. Izmed vseh številnih čitateljev in čita-teljic, nam ne more niti eden opočitati, da smo , ga kje zoperstavljali ali da ga nismo upoštevali. Za obrambo resnice smo bili vedno na razpolago, toliko vernim kakor nevernim, narodnim kakor nenarodnim. Naše načelo je, da se delavci, in to smo v večini, ne sme pustiti slepiti od strankarjev ter zavajati v strankarske strasti. Vsakemu smo dali prav, če ga je imel. Smo pa tudi vsakega lopnili, brez ozira kdo je, če je skušal na kakršnkoli način slepomišiti med ijudstvom.
Ravno vsled tega našega odločnega stališča so nam metali od vseh strani polena pod noge. In to seveda ljudje, ki so bili za to plačani, ali pa so pričakovali plačila. Nismo se ustrašili. Šli smo našo pot naprej. In danes se že marsikomu svita, kdo se vresnici, četudi skromno, bori za naše splošne koristi.
Kdo se ne spominja, kako so nas hoteli izroditi naši "goreči rodoljubi" na milost in nemilost tukajšnji policiji? Kdo se ne spominja kako so hoteli na zvit način dobiti v svojo Pest S. T. ljudje, ki so osleparili drugo ljudstvo, ki ni imelo nikoga, da bi se postavil zanje, za težke tisočake. Ob tisti priliki se je rodilo v naši naselbini novo glasilo. Zakaj in kako smo naši javnosti svoječasno tudi povedali. Kako so poskušili vreči senco na Prosvetno društvo, ste tud pred dnevi videli. Podobnih stvari bi se dalo še več našteti. S. T. pa je bil vedno na strani ponižanih in razžaljenih.
Slovenski tednik je v Južni Ameriki edino glasilo, ki odločno brani Primorsko ljudstvo. ^Taši čitatelji dobro vedo, da je fašizem naše ljudstvo na Primorskem socialno, gospodarno, narodno in versko popolnoma zasužnjil. ^ zadnjih postojankah se nahaja naša duhovščina, vse drugo smo že izgubili. Dosledno in sistematično pa se preganja tudi duhovščina. ^ najboljših mest so pregnani slovenski duhovniki in na njih mesta so se vsedli Italijani.
bi ne bilo še najhujše ampak vsi ti duhovni so najprej fašisti in šele potem Kristuso-Vl namestniki. V Cerknem je neki Celli, ki je "adzornik ljudskih šol. Slovensko učiteljstvo naravnost trepetalo pred njim, ker jih je neprestano ovajal, (la niso dovolj fašisti in so jih 2ato premeščali v Calabrijo kamor so se bali Samo par učiteljic je uživalo njegovo mi-
lost. .. Urednik S. T. mu je bil trn v peti, ter je bilo njegovim podložnim prepovedano z njim se shajati. Tamošnji dekan mu ni dovolil, da bi poučeval otroke o verskih resnicah.
Temu podobni so tudi drugi duhovniki, ki jih je fašizem poslal v naše kraje oznanjat božjo besedo.
Katoliška cerkev v Italiji ni svobodna, temveč služi fašizmu za dosego svojega cilja. Kaj je fašizem pa smo v našem listu tudi že večkrat opisali.
Slovensko ljudstvo na Primorskem je dobilo tujerodnega škofa, kot da ni med Slovenci nobenega, ki bi bil sposoben za to mesto.
V talcih okoliščinah ni nič čudnega, če je Primorsko ljudstvo izgubilo zaupanje v pravičnost sv. Cerkve. Bilo bi tudi dovolj nespametno, da bi mirno prenašali vse krivice, ki nam jih je usoda ali karkoli v najbolj obilni meri naklonila. Nikakor se ne moremo za posmrtno življenje odpovedati vsem pravicam na zemlji.
Slovenski tednik ne prizna meje, ki so jo napravili državniki čez Slovenijo, brez da bi nas vprašali, če nam je prav ali ne. Naše glasilo se tudi ne strinja z režimi previligirancev, pa naj bo to kakršnakoli država. Vedno smo bili na strani tistih, ki delajo za skupni blagor člove-čanstva. Neinoremo in nočemo ovirati pravične socialne preuredbe na svetu, ki mora prej ali slej priti. Tega ne zahtevamo samo mi, temveč vsak pošten človek.
Slovenski tednik je nepolitično glasilo, ker ne ščiti koristi posameznikov temveč koristi vseh. Politično glasilo je tisto, ki izrablja pa-trijotizem in vero in sploh vse kar mu pride prav, v zasebne koirst..
V našem listu smo že večkrat pokazali narodnjake, ki so samo zato ljubili domovino, da so se lahko na račun naivnega ljudstva okoriščali. Za domovino (za sebe) so poslali umirati le druge, sami so ostali lepo na varnem.
Fašizem v bistvu ni veren po Kristusovih načelih, temveč rabi vero, kot smo že prej omenili, za dosego svojega političnega cilja, za zasužnjenje delavnega ljudstva v splošnem. Fašizem je soeializiran kapitalizem, ljudstvo ki ga vladajo je pa soeializiran hlapec.
Poznamo tudi ljudi, ki se prištevajo za dobre kristjane, v resnici pa potom vere iščejo le zasebnih koristi.
Pred nekaj tedni se je vodila v Združenih državah proti Yongu, izdelovatelju municije, zanimiva razprava. Brat omenjenega tvorni-čarja je katoliški misijonar na Ekvadorju in je bil obenem tudi zastopnik izdelkov svojega brata. Senator Bone je sarkastično vprašal Yonga, kaj pravzaprav je trgovina njegovega
brata — vera ali municija. Yong je odgovoril, da je njegov brat samo zastopnik bomb solza-vic, in da je kaj takega lahko, ker niso smrtonosne.
V programu S. T. ni, da bi zavajali ljudi od narodnosti. To nam opočitajo le tisti, kot smo jih že prej omenili. Tudi ni v našem programu, da bi zavajali ljudi od vere. Pač pa je naša dolžnost, da povemo polno resnico, pa naj se tiče kogarkoli in naj še tako v oči kolje. Vemo, da bi mnogokrat več zaslužili, če bi lagali, kajti danes se še vedno dalje pride z lažjo kot z resnico.
Glede evharističnega kongresa smo dali samo svoje plahe pomisleke, ne kot o kongresu samem, temveč v kolikor se ga nam je bati, da bi se ga izkoristilo v politične svrhe. Če pa se bo naša bojazen izkazala za neopravičena, bomo zelo veseli.
Če bi bili ljudje tisto kar je učil Kristus in razni drugi veliki možje, bi bilo na svetu dokaj prijetneje. S tem mislimo, da se strinjamo vsi, brez ozira vere ali politične pripadnosti
KAM PA KAM?
. .PRAVIJO, DA BO NEKAJ LEPEGA 18 NOVEMBRA V ULICI ALSINA 2832.
Nova vlada v Jugoslaviji
Po običajnem odstopu kabineta, vsled menjave vrhovne državne oblasti, je poveril Re-gentski svet sestavo nove vlade zopet Uzuno-viču. Po pardnevnem posvetovanju z vidnim politikerji države, h kateremu je bil potegnjen tudi Dr. Korošec, je sestavil Uzunovič novo vlado, katera je prav za prav ista kot prej z izjemo ministra za vojsko in mornarico, novi tozadevni minister je Pera Živkovič, divizijski general komandant Kraljeve garde.
Javljajo, da zaenkrat se ne bo nič menjalo v od pok. kralja začrtanem programu pomir-jenja in ujedinjenja vseh treh plemen. Istotako bo v zunanji politiki vladal isti kurs kot prej, tembolj ker je znano, da princ Pavel je dober prijatelj Francije.
Vršijo se priprave za sestanek ministrov zunanjih zadev za 30. t. m. v turški prestolici Angora, držav, ki so podpisale Balkanski pakt. To so Jugoslavija, Romunija, Grčija in Turčija. Na tem važnem sestanku se bo, določilo nadaljno taktiko skupnega nastopa v perečih vprašanjih tičočih se imenovanih držav.
Moskva in marseljski umor
Ruska agencija "Tas" je priobčila članek nekega moskovskega časopisa naslovljen "Od ubijanja k vojski" v katerem analizira mar-siljski umor.
Med drugim pravi, da je bil ta umor v vrsti z umori romunskega ministra Duca in Doll-fussa, katere niti vodijo v centralo nacijev v Monakovem imenovano "Braunhaus".
Namen teh umorov je dati povod k izbruhu zopetne vojske, kar prrivi v članku bi se moralo te makinacije teh brezvestnih ljudi vendar enkrat razkrinkati. In ker ti elementi se poslužujejo raznih mednarodnih zapletljajev v dosego njih namenov je dolžnost vsih dobra
STRAN 2
SLOVJaNSKT tednik
No. 275
mislečih z vsemi sredstvi delovati na to, da se točno izsledi kdo pravzaprav, daja morilcem orožje v roke s tem bi se doseglo enkrat za vselej, dotičnilce napraviti neškodljive, in jim odvzeti vsako možnost, da bi se izpolnili njih nameni.
GOEMBOES V VARŠAVI
Ogrski min. predsednik Goemboes je konfe-riral z vsemi vodilnimi osebnosti v poljski pre-stolici. Tudi predsednik Mosički ga je spre-jel.
Sirijo se ves (i, da je Goemboes predlagal Poljski razdelit >v slovaškega ozemlja, ki pripa-pada Čehoslovi,ški. Poljska bi dobila talcozva-ni del Karpatakih ruso v, drugo ozemlje pa bi ga vzela Ogrska, tako. da bi Ogrska direktno mejila na Poljsko. Povdarjajo vesti, da med Poljsko i. Čehoslovaško že delj časa in to še predno se je Poljska odvrnila od Francije so odnošaji bili jako hladni. Nasprotja med Ogrsko in Čehoslovaško so itak znana, že takoj ob ustanovitvi Čehoslovaške, Madžarska kjer ji je le mogoče škoduje Čehoslovaški.
Goemboes po povratku iz Varšave ima namen, skušati pridobiti '^pet Mussolinija za te načrte in konec konca ga zopet sprijazniti s sobratom Hitlerjem.
Preiskava v zvezi z marseljskim umorom
Belgijska policija je pred dnevi prijela še enega voditeljev "Ustašov", z imenom Perčič, kateri je vodil in šolal teroriste v -Tanka-Pusti. Dobil je bil ček izstavljen v Berlinu glaseč se na 4800 frankov. Nameraval se je vkrcati na trgovsko ladjo namenjeno v Argentino. Tudi Perčič, kakor Pavelič in Kvaternik zanikujeta vsako sodelovanje pri umoru, posebno Pavelič, kateri bi bil vodja cele zarote, hoče prikazati, da ga spravljajo jugosl. oblasti v zvezo s tem umorom, samo iz maščevanja. Italjanska policija pa ni dovolila, kakor je to belgijska pri Perčiču, da bi prisostvoval pri zaslišanju tudi v to s v rh o odposlani francoski policijski uradnik. In še danes se ne zna prav dobro kako je prišlo do aretacije Paveliča in Kva-ternika.
Francoska je bajé že naprosila Italijo in Belgijo, izročitev gori navedenih, toda edaj morajo določiti stvar diplomatskim potomo, kar bo zahtevalo nekaj tednov, če se sploh odločijo posebno Italija za izročitev.
30C30I
I0E30I
IOEXO
PRVOVRSTNO IN NARAVNO DELO
o
0 o
n
po zelo nizkih cenah boste našli v velikem fot. ateljeju
Bellas Artes
lastnik D. Epifani
Odprto ob SOBOTAH in NEDELJAH celi dan
Avellaneda
AV. MITRE 436
U. T. 22 - 7990
O
D
o
o
D
o
D
I0E30E
aoaoE
o
(OBOI
OKNO V SVET
Dunaj. Časopis "Stunde" je prinesla vest da v Arad-ti, mestu na jugosl. romunski meji se je pripravljal atentat na romunskega kralja Karola, kateri se je vračal od pogreba iz BeOgrada. Romunska policija sicer to zanikuje in pravi, da je le aretirala 30 oseb v preventivne namene.
Faris. Brzostrelna pištola katero je rabil morilec v Marsilji je bila kupljena v Trstu pri tamkajšnji tvrdki Angolini & Bernardom Policije vodijo tudi v tem mestu preiskave.
Budimpešta. .Jugoslovanski poslanik Andrej Vučetič je ustju eno interveniral pri zunanjem ministerstvu, da bi se aretiralo nekega Hrvata, ki je bajé v zvezi z umorom Kralja, line dotičnega se ni dalo v javnost, da bi ne zbežal.
Dieppe. (Francija) V tem mestu so oblasti aretirale Andreja Antuloviča, člana "Ustašev", vozil se je z ogrskim potnim listom, kakor vsi drugi člani te teroristične skupine. Antulovič je bil takoj poslan v Pariz.
Policije iščejo še neko Marijo Vudrič, katera je bajé tesno zvezana z člani zarote.
Dublin. (Irska) Perbivalstvo je naskočilo oddelek fašistov imenovani "plavo-srajčniki" in z kliči "Živijo Republika" so tem le strgali strajce od telesa ter jih sežgali.
Chiavari. (Sardinija) Oblasti so usterlile dva kmeta, v izvršitev kazni izrečene po sodnem dvoru. ITstr.eljena sta ubila štiri druge kmete. Znano je, da v Sardiniji vlada med ljudstvom še vedno krvno maščevanje, katerega tudi s tako ostrimi kazni, ne morejo iztrebiti.
Berlin. Oblasti pripravljajo nove šolske načrte v smislu nacističnih načel. Učiteljstvo in profesorji šol, bodo morali biti, sami trdni in preskušeni pristaši nacistov. Prvo so požgali, vse knjige, potem so zapodili ali zaprli vse napredne znanstvenike, prenovili po njih načelih evangeljsko vero, sedaj pa je prišla šola na vrsto.
Meksiko. Vojno ministerstvo je strogo prepovedalo vsako prodajo orožja in municije posebno v provincijali Guadalajara in Puebla, ker oblasti ne bi hotele, da se katoliški element oboroži, vsled vladnim naredbam vprid lajicizmu države.
Melbourne (Australija). Letalec Scott s spremljevalcem Black, sta v obdržani tekmi London—Melbourne dospela prva v 2 dneh in 23 ur. V tem času sta faktično letela 2 dni 16 ur in 2 minuti. To je prvič da je eno letalo napravilo to pot, to je 11.232 milj v tako kratkem času.
Michigan. Znani belgijski učenjak Dr. Pic-card je zopet poletel v stratosfero. Dosegel je visočino kakih 16.000 m. Ostal je v zraku kakih osem ur, ter napravil važna odkritja glede žarenja kozmičnih žarkov. Kmalu pa bi se mu pripetila nesreča ker se je balon prenaglo spuščal k tlom. Piccard je jako zadovoljen največ vsled tega, ker ima vse porabljene aparate za raziskovanja nedotaknjene.
Shangai. Ustrelili so eno žensko ker je vzlic mnogim opominom kadila opij. Znano je, da Kitajci so zelo podvrženi temu opojnemu kajenju ki s časoma, oziroma že po nekaj le-
tih uniči človeka. Znani kitajski narodni i(1 ditelj Čan-Kaj-Šek, je izdal dekret, da se mor» vse take osebe, ki so večkrat že bile op"®1' njane in ne puste to razvado, ustreliti.
Berlin. Urad nacijev za poročila za inoze111 stvo je izdal obvestilo v katerem ostro nastop* proti gotovim vestem, ki se razširjajo v u*' zemstvu v katerih se hoče spravljati Nen>clI v zvezo z marseljskim umorom. Pravi tudi o^ vestilo, da se je že prošlo leto ustavilo >¡ janje časopisa hrvaških emigrantov "Croacia
Port Said. (Sueški kanal), Viktor Ema»^' na potu v italjansko kolonijo Eritrea se Jf ustavil s svojo jahto "Savoia" v tem mestu, tft je obiskal tamošnjo italjansko kolektiviteto
Meksiko. Zakonodajna skupščina držaif Meksiko je razglasila iakon s katerim se doloct da se mora vse katoliške cerkve takoj zap>'e' ti. Obdržanje cerkvenih obredov je tudi Pre povedano v celi državi. Vladni program z" vzgojo otrok je gori imenovana skupščina o^0' brila.
Praga. Ker je zdravstveno stanje predse^ nika Masaryka se zboljšalo, ter je zopet prf' vzel svoje posle, se je namero mu postaviti P*' močnika zaenkrat opustilo.
Madrid. Danes se je v Gijonu zopet ene?' obsodilo na smrt. Do sedaj je obsojenih c" smrt v Gijonu 13, v Barceloni 3 in v Leonu Delegacija 3 ministrov je prispela v Oviedo da si ogleda učinek bojev na licu mesta. rroux je izjavil da Oviedo je španski Verdu« Gil Robles znani monarhistični vodja pari"' mentarne desnice je izjavil, da se mora odg0 vorne strogo po vojaških zakonih soditi.
La Paz. Širijo se vesti, da obmejne držafe skušajo zopet posredovati, da se pride do e»e ga konca te bratomorne vojske v Čaku. Tud' v Ženevi komisija Družbe narodov postavljen8 za to vprašanje, je zopet začela delovati skuša vojskujoče pomiriti. Na frontah je pov sod mirno, tu pa tam se vršijo le male praske med izvidnimi oddelki.
Veliki zavod
"RAMOS MEJ!A"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Anal;ze krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (9J4).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčk; Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regonarcija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraatenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami ^ z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once
Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
ARGENTINSKE VESTI
KONGRES
Poder Ejecutivo oziroma izvršilna oblast, k°t se tu imenuje celokupna vlada je sklicala Kongres na izvanredno zasedanje. V ponde-Ijek se je zbrala nižja zbornica, ter je doloma, da naj se skliče zopet k zasedanju, kadar tozadevne komisije proučile projekt drsnega proračuna in izjednačenje notranjih
davkov.
Višja zbornica sej esestal a v torek pa ni bilo ^dostnih članov, vsled tega se ni obdržalo Usedanje.
DELEGACIJA CONFEDERACION GENERAL DEL TRABAJO PRI PREDSEDNIKU
üelegatje Confederación General del Traba-J0> Luis Cerutti, Luis Rodríguez in Alejandro ^ilvetti, so bili v pondeljek sprejeti od pred-Seduika republike.
Imenovani so predlagali predsedniku, da bi v'ada upoštevala izdelani nart v zboljšanje deškega stanu, ter naj bi sprejela takozvani "Plan de emergencia". Plan kakor smo že ja-zahteva 40 urni tedenski delavnik, upo-s,avitev komisiji za določenje minimalnih plač, ^toisije za razsoditi v sporih med delodajalci 1,1 delavstvom, plačane dopuste za mesečno Pacano delavstvo in da se ne spremeni po-čas z postavljanjem ure naprej. Predsednik je obljubil, da izide v kratkem dekret, ki bo urejeval v začetku omenjene ter glede poletnega časa, da se bo stvar l^eljito proučavala.
^BDŠEDNIK REPUBLIKE RAZSODIL V SPORU ŽELEZNIČARJEV
Kakor znano po dolgotrajnih pogajanjih ^d sindakati železničarjev in železniškimi
državna direkcija za železnice, se je slednji družbami v katera pogajanja je posegla tudi posrečilo, v sporu stoječe stranke prepričati dati celo zadevo v razsodišče predsedniku. Predlog je bil sprejet in včeraj je predsednik objavil razsodbo.
Je razumljivo, da take razsodbe ne zadovoljijo navadno ne enega ne druzega toda zveze železničarjev smatrajo zaenkrat razsodbo za sprejemljivo.
Šlo se je največ za odpravo znižanja mezd, kar predsednik ni zaenkrat privolil temveč to znižanje smatral za začasno odtrganje, katero železniške kompanije bodo dolžne izplačati, kadar se položaj teh kompanij zboljša. Istočasno pa določa predsednik, da dokler so v veljavi ta odtrganja, kompanije ne bodo smele
nič dividend izplačati svojim akcijonistom. Razsodba določa natančno, kako se mora zgu-ba in dobiček teh kompanij oceniti ter postavlja razsodišče v slučaju spornih zadev.
NAČRT ZRAČNE TRAMVIJE
Danski inženir Hansen je predložil tukajšnjemu mestnemu svetu, načrt, za postaviti 4. proge, zračne tramvije, oziroma na železnih, 10 metrov visokih obokih viseče. Inž. Hansen je obevstil, da je že družba sestavljena, ter da ima potrebna sredstva in garancije. Z delom bi se takoj pričelo, kakor hitro mestni .svet načrte odobri.
Predlagajo se sledeče proge:
Retiro-Constitución-Once;
A Imagro-Cabal lito-Flores-Palermo;
NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte
varnost in najboljše obresti	po brezkonkurečnih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
brez, da ste se prej posvetovali z
Vašim starim PRIJATEJEM
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od. 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30

. -.ÜJllL'J-UVl
Pravila Slov. podporne fednote ma J. Ameriko
'*0z zdravniške preiskave; po preteku onega mese-1 Po izobčil ju mora biti vsak tak Slan zdravniško Njskan. ako hoče biti zopet dober član jednote; po šestih mesecev po izobčenju člana vsled ne-^anja dveh asesmentov pa sme tak član pristopiti ftuZaj kot vsak nov prosilec z zdravniško preiskavo, ^topnino in v posmrtninski sklad mora plačevati "tarosti bližjega rojstnega dne. ^ ízobfeni člani vsled kazni se smejo sprejeti na-IjJ 'e sporazumno z upravnim odsekom in to le v slu-.^j kjer dovoljujejo pravila, člani, ki so bili iz-t <:eni vsled poneverjenj« v jednoti ali izven jedno-' krininalnih činov, napadov z orožjem na brata ali
Sh
tüi hujskanja ali javnih napadov na društva ali izkoriščanja jednotine blagajne bodisi s si-
^ :ttcijo, neresničnim podatki ob vstopu v jednoto ali |S katerikoli drugi način, vsled stavkokaštva ali ču-^Jske službe ob času stavke (izvzemši če bivšega J vkokaea, sprejme delavska unija nazaj za svojega in vsled civilne tožbe proti jednoti, se ne sprejeti nazaj v jednoto.
XXXIV. PASIVNI ČLANI.
^ Vsak aktivni član, ki sprejme službo streljača v k at»em rudniku ali premogokopu za višjo plačo kot Ij. Pa dovoljena za tako delo od unije in družbe, dalje, ^Pfejme kako drugo nevarno delo ali kakršnokoli ^ °boraoženega čuvaja, dalje, ki Btopi v armado ali V^co, ali ki se prostovoljno izpostavi izredni ne-
2 °sti, mora postati pasivni član. i, ' ^sak član, ki sprejme ali je pozvan v katerokoli t.^"'' služb, navedenih v 1. točki tega člena, se mora ÜfU5 Prijaviti ustmena ali pismeno tajniku svojega telt .Va za pasivnost, in. obenem mora poravnati vse 9 Ín zaostale redne in izredne prispevke v me-' se prijavi. 'Pasivnost člana se prične s 1.
dnem v mesecu po prijavi in traja največ dve loti, izvzemši kjer pravila prepisujejo drugače, član, ki sprejme ali je pozvan v službo, za katera pravila določajo pasivnost, pa tega ne naznani tajniku svojega društva.in se noče prijaviti za pasivnost, mora biti izobčen z tistim dnevom, ko je nastopil prizadeto delo ali službo in jednota nima napram njemu priti njegovim dedičem nobene obveznosti več.
3.	Kadar pasivni član preneha z dotičnim dolom ali službo, zaradi katere je bil pasiven, lahko postane zopet aktivni član, čim se zglasi ustmeno ali pismeno tajniku svojega društva in obenem pošlje redni asesment po pravilih. S tistim dnem, ko plača vse redne prispevke, je deležen vseh podpor in odškodnin, ki jih daje jednota. če mine pasivnost člana v teku šestih mesecev od dneva, ko je postal pasiven, je lahko zopet aktiven član brez zdravniške preiskave, l>o preteku šestih mesecev pa mora biti ponovno zdravniško preiskan preden se zopet sprejme v društvo in jednoto.
4.	Pasivni člani lahko pestanejo tudi tisti, ki vsled štrajka ali brezposelnosti ne morejo plačevati asesmen-ta. Pasivnost takih članov stopi v veljavo prvi dan prihodnjega meseca po prijavi društvenemu tajniku, toda le pod pogojem, če bivajo tako blizo društva, da so lahko ves čas pasivnosti pod nadzorstvom, če tak pasiven član prične delati, mora takoj postati aktiven član in še tisti mesec plačati redni asesment; ako tega ne stori, ga mora društveni tajnik črtati, član, ki se v času take pasivnosti oddalji od društva, da izgubi kontrolo nad njim, ga mora društveni tajnik' črtati iz društva, ("'lani, ki so oddaljeni od društva, ne morejo postati pasivni vsled stavke ali brezposelnosti. Člani, ki so valed stavke al1 brezposelnosti pasivni devet mesecev ali več od datuma prijave, morajo biti
zdr.ivništko preiskani, prod»"' smejo zopet postati aktivni člani. Član, ki potuje za delom in je odsoten od stati aktivni člani, član, k' potuje za delom in je odsoten od društva tri mcece, lahko postane zopet dober član tudi brez zdravniške preiskave. Za umrlimi pasivnimi člani ne plača jednota več ko $ 250; v nobenem slučaju pa ne sme izplačilo presegati zavarovalnine, ako je bil član zavarovan za manj ko $ 250 posmrtnine.
5. Pasivni člani lahko poNtanejo tudi dijaki na univerzah ali v drugih javnih učnih zavodih in njihova pasivnost sme trajati toliko časa, dokler ne (íarede izpita. Pasivnost takih članov stopi v veljavo prvi dan v prihodnjem mesecu po priiavi društvenemu tajniku. Ako tak i lan pusti šolanje pred izpitom, se mora ta koj prijaviti svojemu tajniku in postati aktivni član, drugače se smatra črtanim. Ako tak član pusti pasivnost po preteku enega leta od datuma prijave, se mora podvreči zdravniški preiskavi predno sme postati aktivni član.
XXXV. PRESTOPNICA
1.	Kadar se član stalno preseli iz enega kraja v drugega, mora takoj vzeti p cstopnico ali prestopni list, da lahko prestopi k bližnjemu društvu na prvi seji, če je društvo S. N. P. J. v dotičnem kraju ali v bližini do deset milj. Ako se član preseli, pa no prestopi k bližnjemu društvu najkasneje v šestdesetih dneh od datuma preselitve, se v «dužaju njegove bolezni no vpošteva notarsko potrdilo in ne dobi bolniške podpore.
2.	Vsak član inora plačati vse prispevke pri prvem društvu in potem šele sme ¿alitevati prestopni list, če ni pod obtožbo. Ako se član preseli v tak kraj, kjer ni društva te jednote in od koder je najbližje društvo tako oddaljeno, da ga v slučaju bolezni ne bi moglo
MESTNA KRONIKA
V PIJANOSTI JE ZAŽGAL HIŠO
V ulici González Catón 2715 sta živela v mali leseni hišici zakonca 38 letni Eduardo Cirilo s svojo ženo Lucijo in malo hčerkico. Ker je Cirilo imet navado pregloboko gledati v kozarec je bil med njima prepir na dnevnem redu. Pretekli torek sta se tako hudo sprla, da je ženi zažugal s smrtjo, radi česar je z hčerko vred zbežala k svojim sorodnikom. Ko je malo po polnoči prišel popolnoma pijan domov in opazil beg svoje žene ga je to tako razkačilo, da je vzel steklenico bencina, polil z njim pod in stene ter vse skupaj zažgal ter pobegnil. Ogenj se je z vso naglico razširil in v par minutah hišice, ki jo lastnik José Castellanos ceni na 1000 pesov, ni bilo več. Cirilo, ki sedi zaprt je izjavil, da je z požigom hišice hotel dokazati, da ga ne vežejo nobene vezi več z njegovo ženo.
SUROV NAPAD
Medtem ko sta se v pondeljek okoli polnoči pogovarjala pred svojim domom v ul. Para-maribo 2466, Araon Piros in Andrés Reznik, so ju nič hudega sluteča napadli trije neznanci in jima z nožem zadali več ran na glavi in telesu nakar so pobegnili. Prihiteli stražnik ju je dal spraviti v bolnišnico kjer bosta morala
Boca-Barracas-Nueva Pompeya; Parque 3 de Febrero-Belgrano-Coghlan-Cha-carita.
Vagoni bi bili dolgi 6—7 m, za 20 oseb, ki bi držali na enem visečem tiru. Prva omenjena proga bi bila prevožena v 30 min.
ostati precej časa, da se ozdravita. Vzrok napada in kdo so bili napadalci ni znan.
ŽALOSTEN KONEC TATOVA
Pri svojem službenem obliodti je privatni čuvaj J. Guanafina v torek ponoči opazil, da so hišna vrata v ul. J. Bonifacio 1514 napol odprta, ker se mu je to čudno zdelo je vstopil in zagledal dva neznanca naslonjena na zid, podal se je proti njima a sta kakor hitro sta ga opazila skočila črez zid v notranjost stanovanj. odd. C. Da, prikliče pomoč je čuvaj spustil v zrak strel iz revolverja na kar je prihitelo več pol. stražnikov, ki so obkolili celo kva-dro, da s tem onemogočijo beg tatovom. Sraž-
nik José Danino se je v družbi čuvaja podal na streho hiše, kjer se je domnevalo, da sta se neznanca skrila in res se jima je po par minutah posrečilo najti enega, ki je ko ju je opazil iz neposredne bližine večkrat ustrelil proti stražniku a ga k sreči ni zadel. Videč se v nevarnosti mu je ta na isti način odgovoril in zadel tatova, ki se je zgrudil na streho sosednje hiše. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico a je že medpotom umrl. Ustreljeni je 27-letni Miguel Castrogiovanni policiji znan kot spreten tat in slepar, kdo je bil njegov spremljevalec ni znano, ker se mu je v splošni zmedi posrečilo pobegniti.
Slovenski Tednik mora i v vsaki slovenski hiši.
Svota petih pesov za celoletno naročnino je maj-hen za vsakega, ki ni popolnoma brez dela.
Priporačajte Slovenski Tednik svojim znancem in prijateljem.
Pridobivajte nam novih naročnikov.
dabofcudnA cm loó mjyofeb rmiierujbó firuTuoA: luLpjLxlxrfuuy y
pu/a rruúia a/pentim
bM^dMfiUJÚíbr
ebpmnlpjofa Jwnilaxl>.
obiskovati in če ni boljše t-.ansportne zveze z njegovim društvom, da ga nadzoruje, lahko ostane Slan svojega društva.
3.	člana s prestopnico mora sprejeti vsako društvo brez ozira, če je zdrav aH bolan.Od članov, kateri se za stalno preselijo iz enegi kraja v drugega in ki ne poravnajo prispevkov kot loloča 1. in 2. točki tega člena, so no sprejme asesment toliko časa, dokler ne poravnajo obveznosti drusTvu, h katerem so spadali. Prestopivši član naj bo navzoč pri sprejemu, izvzemiš, ako' je bolan; v tem slučaju ga mora obiskati predsednik bolniškega odseka sam in poročati o njegovi bolezni na prvi soji. Clan pa mora priti na prvo sejo čim ozdravi. Prestopni list so brezplačni.
4.	Ako je v naselbini več društev 8. N. P. J., lahko prestopi član k društvu, ki si ga izbere.
5.	Ko tajnik društva izda članu prestopni list, obvesti tajnika društva h kateremu namerava član prestopiti in mu sporoči ime in certifikatno številko, nadalje za koliko je zavarovan in po kateri starosti plačuje asesment.
6.	Prestopli član postane avtomatično član društva, h kateremu prestopi, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca.
XXXVI. POTNICA
1.	Potnice ali potni listi se izdajajo le za inozemstvo, no pa za Argentino, nje teritorije v Južni Ameriki. Izdajajo se za šest mesecev in eno loto. Potni listi so brezplačni. Kadar članu poteče potnice, in če je ne ponovi pravočasno, je črtan.
2.	Potnica je izdana direktno iz glavnega urada jednote s podpisom gl. tajnika in potrjena mora biti z jednotinim pečatom. Clan, ki žoli potni list, mora pri svojem tajniku plačati prispevke v posmrtninski in u-pravni sklad, kot je določeno v 6. točki tega člena, za dobo, za katero misli vzeti po'tnico, in tajnik društva potem odplačuje založeno svoto jednoti mesečno, Član, ki vzame potni list, sme ostati zavarovan samo za posmrtnino.
3.	Kadar član zahteva petnico, mora društveni taj-	rujejo za bolniško podporo in odškodnino, če so imeli nik pisati po njo gl. tajniku; naznaniti mora ime čla-	poškodbo, predno so odpotovali, ako so drugače v dona, certifikatno številko in za koliko časa zahteva	brem zdravstvenem stanju.
potnico.	8. član, ki se vrne v teku šestih mesecev k društvu
4.	Člani s potnicami nimajo pravice do bolniške pod-	iz tujezemstva, se sprejme brez bolniške preiskave, poro, odškodnin niti odpravnin, temveč le do posmrtni-	XXXVII. SPREMEMBA OPOROKE
ne, ako namreč umrjejo v času, dokler je potnica v ve-	.
. T,, . , ., , .	1. Oporoko lahko spremeni vsak član, ako spremeiu-
ljavi. Kdor umre v inozemstvu brez pravilne potnice,	* f ' . „
. , . , . , , . . .,	ba soglaša s pravili (4. točka, XXVI. člen). Spremem-
ízdane iz gl. urada jednoto, podpisane od gl. tajnika	" . 1 \ '	. , , .
. , ,. . , , , v . j .	ba se izvrši vpričo društvenega tajnika, ki se podili potrjene z jednotinim pečatom, ne plača jednota za	.» . „ f, .	.
pise kot priča, in član mora oddati star članski certi-
njim posmrtnine.	* , , . . . ,	, .; ,
„ * , „ . . . , .	fikat, ki se potqm s sprem mbo vred na zadnji strani
5.	Kadar se vrne član s potnico, se mora takoj zgla-	' r f . .....J
, y. . ,, .. . . . . .	certifikata pošlje gl. ta jniku. Vsak član, ki spremeni
siti pri svojem društvu m oadati potnico svojemu taj-	t- j b j ji
, ... , . . ., ,	oporoko, se mora podpisati na določenem mestu. Spre-
niku, kateri jo podpiše in pošlje gl. tajniku, nakar	1 , . *............,. ,
. , , Y . , , -1X1	menjene oporoke oddaljenih članov so veljavne le te-
šele plača asesment v vse sklade, v katere je plačeval	, . . , .	.
., , .. ., ,. , . ,	daj, če narede spremembo pred lavnim notarjem, mest-
prej, za prihodnji mesec. Ako se naseli v katerem dru-	r t j	j
... i i i-	mm pisarjem ali mirovnim sodnikom.
gem mestu, kjer je društvo jednote, mora zahtevati	, .....
Sprememba oporoke je brezplačna.
prestopnico.
2. Ako član izgubi svoj članski certifikat, mora ta-
6.	člani, ki odpotujejo v staro domovino, in se od-	k(). naznaniti tajniku avojega društvaj kater; mora
ločijo, da bodo tam ostali, lahko ostanejo še nadalje	pQtem ^^ proSnjo pri g, tajniku za drugi certifl.
v jednoti, toda zavarovani smejo biti samo za posmrt-	kafc Prognja Be mora glagit; prib]ižno taUo.le:
uino, in asesment v posmrtninski sklad in upravni	j' ■ d	)q
sklad (po 21c mesečno) morajo plačevati najmanj za	.7 ' UC
...... , ..	Gl. tainiku 8. N. P. J.............................
šest mesecev naprej pri svojem krajevnem društvu.	^ b t
(če zahteva tak član potni list za eno leto, mora pla-	J
čati tudi asesment za eno leto naprej). Člani s potnico	Podpisani želim, da mi 'zdate duplikat mojega iz-
morajo založiti $ 2.00 za izredne asesmente, če so raz-	gubljenega članskega certifikat štev......... katereg»
pisani, ko se nahajajo v tujczemstvu.	8 tem uveljavim in danes, dne ....................
7.	Ako se član s potnim 1'stom zopet vrne v Argen- 19..... imenujem mojim dedičem:
lino ali Južni Amerike, se mora zopet zava-	.................................................
rovati za bolniško in drugo podporo in dati se mora	................................................
zdravniško preiskati. Če ga zdravnik ne priporoči, osta-	.................................................
ne zavarovan samo za posmrtnino. Čalni, ki odpotu-	.................................................
jejo v inozemstvo radi zdravja in če to naznanijo gl.	.................................................
tajniku prod odhodom, se sprejmejo nazaj v isti raz-	...............................................
red kot prej brez zdravniške preiskave, člani, ki ne	(Pečat) (Lastnoročni podpis člana.)
naznanijo tajniku, da gredo v inozemstvo radi zdra-	......................predsednik,
vja, se ne morejo ponovno zavarovati za bolniško pod-	.....................tajnik,
poro in odškodnino, ko se vrnejo, če niso popolnma	......................blagajnik.
zdravi, člani, katerim manjka kak ud, se lahko zava-	(Nadaljevanje)
DRUŠTVENE VESTI
SEJA S.P.D. I.
se bo vršila v nedeljo ob 2 uri pop. Pridite vsi in točno, ker je ta seja velike važnosti.
SEJA S.P.J.
Seja pripravljalnega odbora S. P. J. se bo vršila danes ob 3 uri pop. Prisotnost vseh obvezna.
Dobro si zapomnite
da se Slovensko prosvetno društvo 1, marljivo pripravlja za prireditev, ki se bo vršila 18. novembra v dvorani XX Setiembre, ulica Alsina 2832.
Uprizorila se bo veseloigra "Ploha", ki je pod spretno režijo J. Živca.
Pridite vsi na to prireditev in pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje, kajti obeta se zabave, kot še nikoli.
Nedeljska prireditev "Prosvete" in "Ljudskega odra"
Namen, ki sta ga hoteli obe društvi "Pro-Bveta" in "Ljudski oder" doseči na nedeljski prireditvi, je popolnoma uspel. Članstvo obeh društev se je polnoštevilno odzvalo vabilu obeh društev in tudi precej simpatizantov podvzete akcije se je bilo nabralo.
Kot je piscu teh vrstic znano, je bila burka "Mutasti muzikant" vsled pomanjkanja časa v naglici režisirana in vržena na oder, je vendar popolnoma dosegla svoj namen s tem, da je izvabila iz gledalcev salve smeha, in veselega razpoloženja je bilo na vse mere.
Kakor rečeno je burka dosegla svoj namen s tem, da se je občinstvo zadovoljilo, vendar bi mnogo učinkovitejše uplivala, če bi bilo pri nekaterih igralcih malo več pravilne mimike kakor tudi primernega povdarka glasu v gotovih momentih.
Deklamacija je bila precej dobro recitirana, čeprav bi bilo morda primerneje, da bi jo podal moški, in je na splošno ugajala ter jo je morala deklamatorka na zahtevo ponoviti.
Pevski zbor "Prosvete", kakor vedno, se je tudi to pot izkazal. Za vse točke je bil burno aplavdiran ter jih je moral nekaj ponoviti. Edino kar bi bilo želeti bi bilo morda iobro, da bi se bilo za to prireditev pripravilo bolj vesele pesmi.
Tudi skupni zbor "Prosvete" in "Ljudskega odra" je žel aplavz in se je morala pesem ponoviti. Sicer ni bila pesem najbolje podana in tudi ne posrečeno izbrana za redko posebnost skupnega nastopa obeh zborov. Solist ima dober glas, toda ne uglajen. Z več vajami pri dobrem učitelju bi se dal mnogo zboljšati.
Burkasti kuplet je tudi žel aplavz, vendar je bilo izvajanje preveč nedisciplinirano. Solist bi ne imel ravno slab glas ampak izgovorjava bi morala biti bolj čista in razločna. Trebalo bi več vaj in teoretične podlage, pa bi lahko ^di ta solist nudil marsikak trenutek veselega razpoloženja med nami.
Ljubitelji plesa so prišli to pot popolnoma svojega računa, kajti nežnega spola ni Manjkalo in tudi stiske ni bilo preveč.
Ne vemo kje je bil vzrok pravzaprav, ven-
dar moramo omeniti, da se je nedeljske prireditve udeležil samo mlajši del našega izseljeni-štva.
Godba "Ljudskega odra" je popolnoma za-dovolila. Silno požrtvovalno so izvršili svojo ne preveč lahko nalogo.
Sodeč po veselih obrazih in po vsestranskem tovariškem vedenju udeležencev, je korak združitve "Ljudskega odra" in "Prosvete" u-godno uplival na vse in je želeti, da bi se z za-početim delom nadaljevalo do končnega cilja. Ako se bo vse naše izseljeništvo združilo v en tabor, bo to velikanskega pomena za kulturni in gospodarski razvoj naše kolonije.
VSI NA PRIREDITEV 18 NOVEMBRA V ULICI ALSINA 2832.
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
201.	Oče bodi volja tvoja (spisal Iv. Pregelj).
202.	Mali klatež Tom Savver (sp. Mark Tvain)
203.	Moč zemlje (spisal Iv. Matičič)
204.	Danska in Dajisi (spisal Jan. Furlan)
205.	Tristia ex Siberia (spisal V. Mole)
206.	Na narodni praznik (spisal Iv. Lah)
207.	Tomek Baran (spisal V. S. Reymont)
208.	Čitanka za odrasle (spisal Stjepan R.)
209.	Na narodni praznik (spisal Iv. Lah)
210.	Pravica (spisal Fr. Bevk)
211.	Srbske nar. pesmi (spisal A. Gradnik)
212.	Sokolska Čitanka (Spisal N. N.)
213.	Luč II zv. (spisal Lavo Čermelj)
214.	Zgodba o povišanju (spisal Stanko B.)
215.	Hojko Nedonošen (spisal C. M. Chaper)
216.	Pozdrav iz domovine (spisal J. E Kalan)
217.	Redovne vaje (spisal Viktor M.)
218.	Hojka Nedonošen (K. M. Chaper)
219.	Jaromil (spisal H. Podkrajšek)
220.	Župan Žagar (spisal Slav. Slavec)
Zdravstveni nasveti
Piše John J. Zavertnik, M. D.
Božiast
Božjast je bolezen, katero se spozna po krčih in katerim navadno sledi nezavest. Krči se pojavijo nenadoma in v nerednih presledkih in bolnik kaže tendenco mentalnega in telesnega pešanja. Poznana sta dva glavna tipa božjasti, "Grand Mal" in "Petit Mal". Prvi je veliko resnejši, ker je prizadeta zavest in ga spremljajo krči mišic. Drugi je milejše vrste, ker so krči mišic krajše trajnosti.
Vzroki božjasti so številni. Dednost je običajni vzrok in se ga najde v 15 do 50 o|o slučajev. Drugi vzroki so kronični alkoholizem, sifilis staršev, možganski izrastki in posledice nekaterih bolezni kot škrlatica, vnetje možganske mrene in legar. Poškodbe na možganih in bolezni srca, ki ovirajo obtok krvi v možganih in njih hranjenje, so drugi vzroki. Otroški krči, ki se pogostokrat pojavljajo, so tudi lahko vzrok božjasti.
Božjast je nekoliko bolj običajna pri ženskah nego moških. Pojavi se navadno pred dvanajstim letom starosti in le redkokdaj po tridesetem letu. Neposredni vzrok za božjastni napad pri tistih, ki trpe na tej bolezni, so razburjenje, preobilno delo, nerednosti v želodcu ali pa mesečni tok pri ženskah.
Ako oseba boleha za hujšim tipom božjasti, kar uključuje polovico slučajev, je bolnik opozorjen predno se pojavijo krči. To opozorilo sé očituje v senzaciji otrpnosti, v krčih mišic, nenadni izgubi vida, v fantastičnih vizijah, šumenju, oglušelosti ali pa v pekočih bolečinah v nogah. Temu opozorilu sledi krik bolnika, nakar postane bled in pade v nezavest in se zvija v krčih. V par sekundah trepeta vse telo in to trepetanje je večkrat silno. Dihanje je glasno, vgrizi v jezik so pogosti, na ustnicah se pokažejo pene, pomešane s krvjo. Napad traja dve ali tri minute, toda potem bolnik lahko leži v nezavesti nedoločen čas, ali pa se hitro zave. Temu sledi mentalna konfuzija, glavobol in bolečine v mišicah.
Milejši tip božjasti povzroči navadno začasno izgubo zavesti pri bolniku. To včasi spremlja bledost in v redkih primerih rahltt gibanje glave ali nog. Bolnik se nenadoma ustavi sredi dela ali pogovora, stoji nepremično par sekund, nakar spet nadaljuje svoje aktivnosti, kakor da se ni ničesar zgodilo. Včasi se pojavi le trenuta izguba zavesti, nenadni občutek bo- ■ jazni in strahote, ali pa možganske blodnje. Milejši tip božjasti se lahko razvije v hujšega.
Zdravljenje božjasti pri posamezniku se lahko določi le po natančnem opazovanju, ki mora trajati 6 do 9 mesecev. Od pet do deset odstotkov vseh slučajev je ozdravljivih. Ako božjast že dolgo muči bolnika, je zdravljenje negotovo neglede na vzrok. Enemu napadu, ki morda pride po naključju, sledi drugi. Ako se to parkrat ponovi, postanejo krči nekaj navadnega in slučaji, da bolniki potem ozdrave, so zelo redki. Krči le redkokdaj prinesejo smrt, toda bolnik lahko podleže zaradi izčrpanja.
Zdravljenje mora nadzirati zdravnik ali pa institucije, kjer zdravijo na božjasti trpeče osebe. Reguliranje bolnikovih navad, dijete, spanja in telesnih vaj je potrebno Dijeto naj tvorijo živila, ki imajo veliko tolšče. Bolnik mora dobiti precej redilne hrane, toda ne v izobilju. Pri jedi naj bolnik ne pije dosti pijače. Pije naj le sadne soke, nemočno kavo in veliko vode med obedi. Izpiti mora tri ali štiri painte vode na dan. Glavni leki, ki se rabijo pri zdravljenju božjasti, so luminal, ekstrakti raznih žlez in krotalin.
Kirurgično zdravljenje božjasti je potrebno v slučajih, v katerih drugačno zdravljeuje ne pomaga, in ti, ako ne ustavijo bolezni, lahko dovedejo do blaznosti ali smrti. Operacija nudi nekoliko upanja glede olajšave v nekaterih primerih, dasi zaznamuje samo štiri odstotke ozdravljenj.
CLINICA DENTAL DE PLATA
Dr. Carlos Ch. Lalanne
Specijalni aparati za per-foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno.
CARLOS PÉLLEGRINI 311 esq. SARMIENTO
< >
< > < > < > * >
i >
Sprejema vsak delavnik od 9-od 14r—18.
-11.30 in
M I a d i n s k
irán Vuk-Starogorski:
KAZNOVAN METULJ
(Po starosrbski basni
Zgodaj zjutraj se je prebudil tam v globoki tišini gozda polž. Na listu je še ležala rosa. Solnce je še komaj pokukalo iz svoje hišice tam nekje v daljavi. Polž je nekoliko potegnil svoje rogljičke, potipal po zraku z njimi sem in tja in se spustil s posušenega hrastovega debla, na katerem je prenočil, na tla
"Zrak je čutiti poln sopare," je rekel.
Ponjuhal je zdaj z enim zdaj z drugim ro-geljčkom po zraku in potrdil: "Vse kaže, da bo dež."
Počasi je začel lesti preko listja, se za tre-notek ustavil zdaj tu, zdaj tam in tako počasi prilezel do potoka, ki je čez grmičevje tekel leno in se tam nekje v gozdu izlival v slap.
"Dobro jutro", ga je, stoječega poleg vode, nekdo pozdravil.
Polž je pogledal odkod tisti zamolkel pozdrav. Zagledal je želvo, daljno svojo nekako sorodnico, in odgovoril:
"Pozdravljena, želva. Veseli me, da te vidim."
"Kam pa, kam?" ga je vprašala želva. "Malo k vodi," je rekel polž. "Hišica se mi je nekoliko ponesnažila, pa jo moram oprati. Namenil sem se k rojaku ježu, ki stanuje tam ▼ smrekovem gozdu. Dolgo ga že nisem videl."
"Kakor nalašč," je rekla želva. "Tudi jaz sem namenjena k njemu."
Očistila sta se v vodi, umila in se napotila skupno k ježu na obisk. Polž je lezel zelo po-éasi, ali tudi želvi se ni mudilo. Ni ju skrbelo, kedaj bosta prišla in kje prenočevala, če ju prehiti noč. Zakaj imela sta svoje hišice.
Nekako proti poldnevu ju je srečal metulj potočnjak. Žolte peruti je držal kvišku in ponosno gledal okrog. Bil je nenavadno dobro razpoložen. Skakal je z lista na list, cvilil s svojim slabim glasom in plašil drobne bube. ki so se solnčile na listju.
Ko je zagledal želvo in polža, se je nasme^ jal in zletel želvi ha hrbet.
Želva ni rekla besedice. Prav za prav ga niti opazila ni. Le ko je zaslišala nekak slaboten smeh, je vprašala:
"Kdo sedi na moji hišici?" Metulj, vesel in razposajen, se je hotel po-norčevati in je rekel:
"Jaz, metulj, potočnjak, sem si to dovolil. Zelo se mi namreč mudi na cvrčkovo svatbo. In ker vidim, kako vidva hitita, sem se osmelil in vaju prosim, da me vzameta spotoma s seboj."
Polž in želva sta razumela zasmeh. Ali nista se hotela spustiti v prepir s "praznoglavcem," kakor so plezalci imenovali metulje.
Metulj pa ni miioval. Postal je celo objesten. Skakal je z ene hišice na drugo, norčeval se i« njiju, zakaj ležeta tako naglo, da mu kar ■apa zastaja in druge take zbadljivke.
Ni ju mogel razjeziti. Ves nejevoljen je govoril:
"Zares sta zelo neumni bitji, vidva plazilca. Tako neumna sta, da vlačita s seboj celo svoji
i oddelek
hišici. Ali se še nista mogla naučiti, da sta baš zaradi tega tako neokretna in počasna?"
Polž in želva pa sta modro molčala. Na nič se nista ozirala in mirno lezla svojo pot. Zakaj videla sta, da je molčečnost vsegdar boljša modrost, kakor brbljavost.
Ko je metulj videl, da ju ne more spraviti iz ravnotežja, se je začel ves jezen smejati:
"Neokretneža, le lepo počasi in ne zamerita. Bog že ve komu prikrajša razum in zakaj ga prikrajša."
Ko je to izrekel, je odletel. Polž je pogledal želvo in rekel: "Slišal sem nekoč govoriti človeka. Govoril je : "Jeziti nad kom se pravi, grehe tistega maščevati na samem sebi."
Pomigal je z rogljičk1' in smehljaje dodal: "Zakaj bi midva metuljev greh maščevala na samem sebi in se jezila? Naj se raje sam jezi."
Želva je pomigala z glavo in jo nekoliko bolje stegnila iz hišice. Rekla je:
"Tudi jaz sem slišala nekoč človeka, ki je čital iz nekake velike knjige: "Resnično, resnično vam povem: ako molčite pred tistimi ki vas žalijo ali zasmehujejo, sipljete žerjavico na njihove lastne glave. In poslednje je hujše od prvega."
In oba sta, polž in želva, lezla zadovoljno dalje v goste, k sorodniku ježu, tja v smrekov gozd.
Pozno popoldne, ko sta se polž in želva vračala od ježa, se je naenkrat vlila ploha Obstala sta na parobku gozda in se skrila vsak v svojo hišico, da počakata, da nevihta mine. In ko sta tako čakala dobro zavarovana, slišita naenkrat zunaj obupno stokanje in klicanje na pomoč. Pogledala sta nekoliko iz svoje hišice in kaj sta zagledala?
Metulja, ki je stal tam ves premočen in s pobešenimi perutmi, vse zmečkanimi.
"Prosim lepo", je prosil, "pustita me v svojo hišico, če ne poginem v tej nevihti."
Težko je bilo polžu in želvi odreči prošnjo. Ali spomnila sta se zasmehovanja in želva je odgovorila:
"Pri neumnežih ni prijetno sedeti, ker bi lahko postal sam neumen. Midva pa nečeva, da bi ti kdo pozneje očital neumnost, in da sva midva kriva, dase ti je tako zgodilo. Zato ne zameri in poišči svojo hišico."
In spet sta se skrila vsak v svojo hišico. Metulj je še trkal in ker se ni nikdo več oglasil je ves drgetajoč od mraza šel dalje, opotekajoč se pri vsakem koraku. Ves truden in izmučen je prilezel do potoka. Čez ne more, sa mo z leteti treba. Napel je vse sile, vzravnal premočene peroti in zletel. Ali mokre peruti ga niso mogle nesti. Onemoglo so in metulj je padel v potok in utonil
Tako je poplačal svojo bahavost in zasmehovanje.	("Mlado Jutro")
Ivan Albreht:
JUTRO
Je sanjala davi Anica.
da je metuljček krilat,
da spreletava v planini se,
kjer vile imajo svoj grad.	AM
slika prikazuje, kako je obljudena zemlja i» s Kot vidimo ata najbolj obljdeni Evropa in A»«8"
In rada bi tudi Anica kot vila v planini bila, po gradu se belem sprehajala in sladko prepevala —
Se dviga metuljček-Anica in skoraj že v grad prileti, Pa je preozka ji posteljica in Anka na tleh se zbudi.
Zdaj ni metuljček in vila ni, ko cmeri se Anka na tleh, ko pa poboža jo mamica, gre kmalu obema na smeh.
Slovaška žena z otrokom.
D
EKLIŠKA GREDA
^ ^saka figxira predstavlja 50 miljonov ljudi, ^stralija, ki ima samo 6 miljonov prebivalcev
30 m. visoki križ v Palermu, ki je bil postavljen ob priliki evharističnega kongresa u Buenos Airesu.
blizu Saenz Peña, ki so jo sezidali in jo osnji izseljenci sami. To nam je lep uzgled in Sedati, da bomo tudi mi kajtakega dosegli.
** *a bombaž v Ghacu, ki je last dveh Črnogorcev
DŽUNGELSKE ŽENE
Potoval sem peš. Moja karavana, dvanajst nosilcev plemean Bahutu in dva služabnika iz plemena Banande, je šla po hribu navzdol, ko smo srečali drugo karavano z nosilnico sredi nje.
V	moje presenečenje je stopila iz nje krepka, bhrka črnka, prišla k meni, se elegantno poklonila in me pozdravila. Moje začudenje je bilo opravičljivo, zakaj na vsem potovanju po Afriki nisem nikdar srečal tako vljudne in tako kultivirane črnske žene. Ko me je bronasta lepotica pozdravila, je izginil^ zopet v nosilni-ci in karavana je tiho odšla.
To se je zgodilo v gorah Ruanda. Pozneje sem zvedel, da je bila ta mlada ženska hčerka nekega poglavarja, in da je šla na obisk v oddaljeni kraj. Iz vljudnosti in da bi pozdravila neznanega belega moža. je stopila iz nosilnice. Pozneje sem v Ruandi srečal še več žen in deklet, ki so bile prav tako vljudne, zlasti na dvoru kralja Musinge, kjer so tvorile spremstvo kraljice matere.
To srečanje sem omenil, da pokažem, kako se motimo, če mislimo, da so vse afriške žene sužnje svojih mož, da nimajo ne duha ne svoje lastne volje. Ni ti treba iti v Ruando, da vidiš črnke, čijih obnašanje jim je pridobilo gospodujočo pozicijo v njih družini, rodu ali plemenu. V vasi Majalla, globoko v džungli Itu-ri, sem bil predstavljen ženi poglavarja in bil tako osupel nad njenim dobrim obnašanjem, da sem matrono, ki je bila vsa v prstanih, pozabil obdarovati. Samo buljil sem vanjo. Vašča-ni so me gledali po strani in moral sem takoj poslati po dar, da sem popravil, kar sem zamudil.
V	splošnem je črna žena podrejena in odvisna od svojega moža. To najbolje vidiš, kadar se srečaš z družino, ki potuje na obisk v od-
Med tem, ko gre mož kot gospodar in vodnik naprej z orožjem v roki, se njegova žena sklanja pod tovorom, ki ga nese
hrbtu, če nima suženj, ki bi nosile breme Vendar bi se motil, kdor bi na podlagi tega sklepal, da so žene sužnje. Svobodna žena nikdar ni sužnja svojega moža, ki skrbno pazi na to, da je ne izkorišča in da z njo ne ravna sirovo. Prav dobro ve, da ga užaljena žena vsak čas lahko zapusti in se vrne k staršem, ki ji potem pomagajo, da pride do svojih pravic. Samo sužnje ali žene, ki so krive kakšnega prestopka, so brez pravic. S temi postopajo slabo. Tam je toliko gospodarskih, družabnih in praznover-nih momentov, ki se morajo upoštevati, kadar se presoja pozicija črnske žene, (la tisti, ki površno opazuje, dobi popolnoma napačno sliko.
Poroka je pri črncih zelo svečana in draga stvar. Mož si ponavadi ne izbere žene, zakaj pogosto ga zaroče, ko je še v zibelki. Prav tako je z dekletem. Družina dovoli svojim poročiti se šele potem, ko so vse skrbno in dobro preu-darili. V Afriki ni nič nenavadnega, če si dve družini, ki pričakujeta otroka, obljubita, da se bosta njuna potomca vzela, ako bo prva družina dobila dečka, druga pa deklico. Pogosto obljubijo starši družini, s katero so si v prijateljstvu, da se bo njih sin, ki še ni dorasel, oženil z njihovim dekletom, ko je še dete. Tako dete smatrajo od tedaj za fantovo ženo.
Po večini si fant, ko.doraste, izbere dekle, ki mu je po njenih sorodnikih obljubljeno, zaroči se pa samo takrat, če more njo in njeno družino obdarovati z običajnimi darovi, zakaj brez daril ni pri črncih ne zaroke ne poroke. Čim privolijo v zaroko, postane fant delavni suženj sorodnikov svoje bodoče žene. Dekletu in njenim staršem mora dajati bogate darove in plačevati zaročna plačila v rednih obrokih. Ako ni radodaren, se zaroka razdre in dekle obljubijo drugemu možu, ki bo bolje plačeval.
Pritlikavi pigmejci nimajo zaroke. Mlada človeka se lahko takoj poročita, kadar hočeta. Prav za prav se sklepajo vsi pigmejski zakoni na podlagi zamene, ali kakor pravijo, "gla-glavo". Da bi zakon kupili, tega ne po-
znajo. Kadar fant dobi dekle, ki mu je po volji, uredi stvar s svojimi novimi sorodniki, ki mu ne delajo zaprek. Zapreke pa delajo nevestini sorodniki, ki ne marajo, da bi hčerka bila brez dote. Fant, ki bi se rad ženil, stori vse, kar more, da bi pregovoril kakšno dekle iz svojega sorodstva, naj bi se omožila v tisti rod, iz katerega je njegova izvoljenka. Ako je torej kakšna njegovih sester ali sestričen že vrgla oko na mladeniča iz onega rodu, se za zakon pogodijo hitro, v nekaj urah. Brez petja, godbe ali kričanja se para takoj snideta vsak v svoji koči, ki so ju postavile mlade ženske.
Zgodi se pa, da bi se kakšen pigmejski fant rad oženil, pa nima sorodnic, ki bi jih dal v zameno Za svoje dekle. Spominjam se, kako me je šest hrabrih fantov iz plemena Bafraguda prosilo, naj jim pomagam do žen. Tako so me prosili, da se jih nikakor nisem mogel otresti. Sestre in sestrične so jim namreč ugrabili črnci in tako niso imeli nobene, ki bi jo zamenjali za svojo nevesto. Edini izhod je bil spraviti se nad čmee in jih prisiliti, da vrnejo pigmejska dekleta, ki so si jih prilastili deloma z vijačo deloma s silo. Seveda jih črnci niso hoteli zlepa dati. Rabil sem vso svojo zgovornost in diplomacijo, da so končno vendar dali dekleta nazaj. Tega pa niso storili, ne da bi z vsem mogočim grozili ubogim Prigmejeem. In tako so se fantje lahko oženili, ker so imeli sorod-nice v zameno za dekleta; ki si jih je izbralo njih srce. Ko bi se mi to ne bilo posrečilo, bi ubogi fantje morda morali ostati svoj živ dan samci. Pravim "morda"/, zakaj pigmejska morala je človeška in dela izjeme. Če Pigmejec namreč res ne more dati sorodnice v zameno za dekle, ki si jo je izbral, lahko da darove namesto sorodnice. Dober lovski pes, sulica in tri puščice zadostujejo Če sodimo po takih darovih, vidimo, da pigmejska žena ni veliko vredna.
Črnci pa si ženo kupijo. Cena za ženo je v raznih krajih zelo različna. V nekaterih delih Afrike, kjer je evropski vpliv močen, ali v krajih, kjer si evropski uradniki in kolonisti jemljejo črnska dekleta, zakaj ta so zelo brhka, je cena tako visoka, da se povprečen črnec ne more oženiti. To je druga blagajna, ki jo je črnec podedoval od naše civilizacije. V drugih krajih namreč rabijo stare meče, ki jih je pleme rabilo o¿ paintiveka, da si je z njimi kupovalo Žene; ali pá si jih kupijo s takozvanim "ndundujem". To je precej težka klada v obliki opeke. Te klade se ne morejo kupiti od ko-lektorjev. Ndundti je vreden ene žene; za posebno poželjeno ženo je pa treba več ndundu-jev. Rod, ki je tako srečen, da poseduje ndun-du, ga čuva, da z njim lahko kupi prihodnjo ženo. Čim več deklet je v rodu ali družini, tem več ndundujev prinesejo v družino. Torej čim več ndundujev ima rod, tem več žen lahko dobi, tem premožnejši lahko postane.
Črnci na otoku Baliju (vzhodno od -lave) se radi ženijo s pigmejskimi dekleti, ki jih zelo cenijo. Pigmejei morajo sevedar biti zadovoljni s skromnimi darovi, to je s kupno ceno. Toda po črnskih običajih skušajo mPd poročno procesijo, ki je v primeri s črnsko zelo preprosta in navadna, izžeti čim več darov od črncev. Od časa do časa se procesija ustavi in v Črnsko vas pošljejo sla, ki se pa navadno vrne praznih rok. Kakšenkrat pride z njim
črnec-ženin, ki pa kratkomalo svojo izvoljen-ko, Pigmejko, prime za roko in jo odvede v svojo vas.
Druga črnska plemena pokrijejo nevesto, med tem ko gre procesija po ženina, s tančico in jo vzamejo v svojo sredo, tako da je nihče ne more videti. Ko se zmrači, jo peljejo v ženinovo kočo, kjer se začno svečanosti in ples. Ženina in neveste ni nikdar skupaj videti, da bi se pa morda vodila pod pazduho, tega še celo ne.
Tega se drže celo krščanski črnci. Ko pride nevesta, ki je oblečena v lepo praznično obleko in nosi neizogibni dežnik, s svojimi prijateljicami v misijonsko cerkev k poroki, je ženin ne čaka. Šele zadnji trenotek smukne noter, kakor bi se sramoval. Po končanem obredu zopet izgine kakor kafra.
Noše tropskih domačinov so navadno zelo slikovite. pogosto pa neadekvatne, zlasti pri ženskah. Pigmejke so vedno oblečene, ženske nekaterih kongskili plemen pa so popolnoma nage. Krilo oblečejo samo takrat, kadar gredo na postajo, kjer žive beli ljudje; brž ko so jim iz oči. ga pa zopet odlože. Zanimivo je. zakaj žene plemena. Mbole ne marajo obleke. "Zakaj naj bi se pokrivale? Saj nismo bolne", pravijo.
Žene plemena Nkunau si pokrivajo telo v vsemi mogočnimi kovinskimi okraski; njih krilo je pa samo lep, pleten pas z gostimi resami vrvic, ki se pri hoji koketno odpirajo in zgrinjajo.
Žene ple/hena Medje si k pasu pritrde lepe resaste predpasnike iz listov, ki jih pokrivajo kar najbolj dekorativno in umetnostno.
Babalske žene nosijo krila iz stisnjene skorje, ki jim zadaj segajo skoraj do tal kakor ozka vlečka. tako da se vidi, kakor bi imele rep.
Nfekateri raziskovalci v minulih časih so pri-povedali, da so v tistem delu sveta videli ljudi z repom. Najbrž so to bile babalske žene.
Te žčnške rioše bi lahko popisoval brez konca in kraja, zakaj vsako pleme ima drugo nošo.
ISKRE
Nekdo je iznašel stol, ki ga je mogoče naravnati v osemdeset različnih pozicij.
Iznajdba se bo obnesla. Tovarna, ki bo izdelovala take stole, bo imela dosti naročil.
Vsak politik ga bo kupil.
**
*
Pravijo, da je ljubezen slepa. Toda slepa je le v gotovih ozirih.
Takoj namreč opazi, če je soba preveč razsvetljena.
** *
Če bi stariši tako dobro poznali svoje otroke kot poznajo otroci svoje stariše, bi lahko stariši tako ravnali z otroci kot ravnajo otroci ž njimi.
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2538
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
Calle CABRERA 4311
ü. T. Palermo, 2383
"Pivo MAYO"
belo aH črno JE NAJBOLJŠE
7.500 delničarjev vseh narodnosti živečih v tej zemlji tvori premoženje te družbe, ki se je navzlic komaj pričetemu industrijal-nemu delovanju povzpela, da vodi smeri pivovarnižke industrije v državi
Pridružite se njim in boste dosegli dobro naložitev vaših prihrankov ali kapita-lov.
nueva CERVECERIA ARGENTINA s.a.
SALADILLO 2275 - BUENOS AIRES
ORO ARGENTINO EVOLUCIONANDO DENTRO DE FRONTERAS ARGENTINAS
-,, ........	,„„,, „,„„„,„„ „„ ,:nv
17 JUGOSLAVIJE
Kako ljubi kapitalist državo
S taltozvano zakonito spretnostjo delajo "pravilne" bilance svojega podjetja, v katerih 80 razne postavke, ki vse izdajajo denar, samo <la tisti, ki gleda, misli kakšne velike stroške 'majo ta podjetja, slabo stoje in imajo malo dobička in s tem seve tudi ne zmorejo velikega davka. Celo sedaj, v dobi krize, te bilance kažejo tako pičle dobičke, čeprav obratujejo "a vso paro in ki v resnici krize še sploh niso ^Čutile, da se človek čudi, kako sploh še mo-rejo obratovati. In pri davčnem pregledu, se-Veda, ni nič najti, da bi se prepisal davek po °l>ratovalni moči, ker če ni dobička, pa dav-^ ni mogoče tako predpisati, kakor bi se motalo.
Da so to lažnjive bilance, pa govorijo razne Polnosti. Na prvem mestu dokazuje dejstvo, ^ se neprestano dvigajo nova podjetja, da se stai'a razširjajo. Če bi ne bilo mastnih dobičkov, bi to ne moglo biti. Tudi če bi si osvojili Ugovor, da se to ne dela z zaslužki delavstva, "ego je kapital bil pridobljen odkod drugod, 8e akomuliral v drugih podjetjih, v drugih ^žavah, niti tedaj bi taka bilanca z bednim ®°bičkom ne bila verjetna. Ker novi kapitali prelivajo le tam, kjer je rentabilnost. Druge okoliščine, ki pobijajo* resničnost ta-bilanc, so visoke plače raznih direktorjev prokuristov, visoke tantijeme direktorjev in c'anov upravnega odbora, njihovi luksuzni av-Sobili, nove palače in nove vile. Proti so tu-
1 govorile obresti, ki so jih morali plačevati 'a&kam. Vse to ni v skladu z bilancami, ki ka-že3o siromašen dobiček. Za tako slabe rezultate Hietja. se ne plačajo bajnoslovne plače di-^torjem, kak«r je to v teh industrijah pri "as, niti se ne dajajo take visoke tantijeme čla-Na upravnega odbora.
Kričanje, da se zoper take zaščitene indus-ir'je vodi nekaka propaganda, ki je krivična
H.
je tako pesek v oči.
^edko katera industrija na svetu se lahko
'Isti s tako neizmerno nizkimi mezdami de-
,v°ev> kakor to dela naša industrija. Niti mez-
e japonskih delavcev, na katerih počivajo
. japonski produkti in s katerimi vrši ia-h 1
nsko blago po svetu svoj dumping, niso ve-
dno nižje od mezd našega delavstva. Po statistiki Mednarodnega biroa dela je povprena višina mezde japonskega in našega delavstva enaka.
Tudi kar se davkoplačevanja tiče, naše industrije tako rekoč mnogo manj plačujejo, ravno zbog teh lažnjivili bilanc, svoje davke, kakor pa industrije v drugih državah. Ljubezen do države je v teh industrijah na ničli, da rabimo ta izraz, dočim se od delavcev zahteva vsakovrstne žrtve pod firmo ljubezni do države. In to samo zato, ker se davki predpisujejo na podlagi bilanc. Ko bilance kažejo skromen dobiček ali pa sploh nobenega, zato tudi predpis davka ne more biti visok. To najbolje pove statistika o plačevanju društvenega davka, ki mu podležejo vsa akcionarska podjetja pa tudi zaščitene industrije. Skupni dohodki tega davka v teku treh budžetskih let so bili vsega 160 (v letu 1931-32) oziroma 120 (v letu 1932-33 in 1933-34) milijonov dinarjev. In vsa akcionarska društva (banke, trgovine itd.) in ne samo zaščitena industrija.
Kako majhna vsota je to in kako relativno je to neznaten davek (ii- celo krivično majhen), se najbolje razvidi iz tega, da je resničen dohodek (ne samo predviden)( od uslužbenskega davka v teh letih bil stalno malone dvakrat večji. In to, ko k tej vsoti niso vračunani dohodki od davkov na plače di-žavnih uradnikov in uslužbencev, nego samo davki na plače in mezde nameščencev in delavcev. Vsota teh davkov, ki so jih plačali delavci in nameščenci v teh treh letih, je bila istotako v budžetu predvidena kakor vsota od društvenih dohodkov. V letu 1933 so delavci in privatni nameščenci plačali čez 167 milijonov uslužbenskega davka, a v letu 1.933 okrog 120 milijonov dinarjev.
Kakšna krivica je v tem, se ne da niti povedati. Seveda delavci in namesxenci ne morejo pokazati lažnjivih bilanc, niti od svojega zaslužka kaj zakriti, ker se jim odtrguje pri plačilu.
Naj navedem nekoliko primerov:
Kranjska industrijska družba na Jesenicah, katere proizvodi skoraj vsi uživajo visoko carinsko zaščito in katera je poleg tega potom kartela zaščitena od vsake domače (deloma tudi od túje konkurence, je plačala leta 1929 samo 239.000 Din društvenega davka, a njeni delavci in nameščenci pa so plačali 1,036.843 Din.

Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika
zatecite so na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-liíti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.

CALLE CANGALLO 1542
V letu 1930 je K1D plačala okrog 622 tisoč dinarjev, njeni delavci in uslužbenci pa. čez 1,200.000 Din. Istotako kartelirana železarna "Štora". Plačala je vedno, dva, tri celo sedemkrat manj društvenega davka, nego njeni delavci in nameščenci uslužbenskega davka.
Isto lahko konstatiramo pri tekstilni tovarni "Jugočeška" v Kranju, o kateri se po' vsem svetu ve, da ji je posel vedno bil sijajen in za katero je znano, da odlično uspeva. Med tem, ko so njeni delavci v letu 1929 plačali usluž-bensk. davka nad 240 tisoč dinarjev, je tovarna na društvenem davku plačala samo okrog 58 tisoč dinarjev. Leta 1932 so delavci "Jugočeš-ke" plačali tako rekoč desetkrat več (528.000 Din) več uslužbenskega davka kakor pa tovarna (55.700 Din).
Slične paradokse, ali bolje vnebovpijoče krivice, a še bolje, protidržavne zločine, lahko konštatiramo celo vrsto let tudi pri drugih industrijah: Tesličeva tovarna špirita in kvasa v Sisku. Arko v Zagrebu, Osješka livarna železa, Varaždinska industrije svile, tovarna vijakov v Novem Sadu, itd. Posebno zanimivo je dejstvo, da stoji baš zaščitena industrija na čelu onih industrij, ki plačajo največkrat manj, ali pa vsaj enako, a zelo redko, redko več društvenega davka, nego njihovi delavci in nameščenci uslužbenskega davka.
Kdor ve, kaj pomenijo carinske zaščite, in zakaj se ustvarjajo karteli, a istočasno pogleda, da so mezde delavcev in nameščencev zelo, zelo nizke — ta pač ne more verjeti bilancam naših akcionarskih podjetij, a najmanj bilancam zaščitenih industrij.
In nehote se mu pojavi misel, ali niso vsi t.i akcionarji, direktorji, prokuristi, upravni odborniki itd., nekaki saboterji konsolidacije narodnega gospodarstva, podporniki gospodarske krize, protidržavniki, katerim je dobiček več kakor blagostanje državljanov in s tem države? In poloti se človeka vprašanje: : .-Kje ste državniki, poslanci, senatorij itd., kje si oblast? Kje je zakon o zaščiti države, in zakaj ni v njegovih paragrafih tudi paragraf o lažnjivih bilancah ? Verjemite, gospodarske krize bi bilo prav kmalu konec, brezposelnost ■ bi padla na ničlo, če bi deloval kak tak strog paragraf proti lažnjivim bilancam industrije."
Po beograjski "Politik".
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEÉ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. Ü. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Restavrant un * O O "
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno 7-a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišči! po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	, PATERNAL
28 S UIP A C HA 28
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebi)» na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9.
O
0E30ESsssgrsa0g3g>.___'..' ■„,:.„i.30E30ier::r.r-1
PRAKTIČNI NASVETI
Če se v obraz zelo potiš, si ga vsago jutro umi j z vodo, v kateri raztopiš žlico boraksa.
Proti slabemu spanju, Mnogo je ljudi, ki zvečer, ko ležejo spat, dolgo ne morejo zaspati. Največkrat .so temu krive noge. Preden se vse telo ne segreje, človek ne more zaspati. Če imaš mrzle noge. si jih okoplji v topli vodi, preden ležeš v posteljo, in jih potem še zavij v kako volneno reč. Ali pa segrej opeko in si jo položi k nogam, da se noge dobro segrejejo. Spanec bo potem prišel sam od sebe. Kdor ima vedno mrzle noge, naj izpije, preden leže spat, še eno skodelico vročega kamiličnega ali pa baldrijanovega čaja. To pomiri živce in dobro stori želodcu.
Ako ti teče kri iz nosa, si deni mrzle obklad-ke na čelo in tilnik in bodi nekaj časa čisto miren. Ako kdo tuintam krvavi iz nosa, ni to še nič hudega; če se pa to le prepogosto dogaja, je znak slabokrvnosti in je treba vprašati zdravnika za svet.
Kuhinjski lijak. Z lijakom ima gospodinja večkrat preglavice, ker se rad zamaši zaradi maščobe, ki se nabira po njem. Zato je treba od časa do časa nasuti v lijak nekoliko klorovega apna, in sicer najbolje zvečer, drugo jutro pa vliti noter vrele vode. S tem odstraniš vso maščobo iz lijaka in obenem tudi smrad.
Kako preženemo miši. Dobro sredstvo je ole-androvo listje. Suho listje zdrobi ali zmelji, pomešaj z drobnim peskom in ga nasuj po kotih in mišjih luknjah. Duh oleandrovega listja je mišim zelo zopern, pa se kaj kmalu izgubijo iz takih krajev. To sredstvo je praktično zlasti za preganjanje miši iz jedilnih shramb. Z vrta pa preženeš miši, ako natlačiš po luknjah v petrolej namočene krpice.
V emajlirano posodo ne smeš vliti mrzle vode, če je posoda še vroča. S tem posodo samo pokvariš, da dobi kmalu razpoke. V emajlira-
ZA KUHINJO
Dušeni piščanci. Mlade piščance očisti in razpolovi, potem odlušči prsne kose mesa, jih na-soli in pusti, da se razsole. Ostale kose piščancev s kostmi vred in vso zelenjavo (kakor za govejo julio) pa deni z malo vode kuhati. Ko so kuhani, jih vzemi na krožnik in naj se malo shladijo. V juho, v kateri si jih kuhala, pa deni dušit prsne kose mesa piščancev in naj se tako dolgo duše, da so mehki in se je juha sko-ro vsa podušila. Zdaj oberi vse meso s kosti in to meso zmelji dvakrat na strojčku, ali pa prav drobno sesekljaj, če nimaš strojčka. V kozi razbeli malo narezane slanine ali masti, pre-praži malo čebule, sesekljanih jurčkov in zelenega peteršilja. Ko se je to malo podušilo, primešaj zmleto meso, prideni nekaj žlic kisle smetane in juhanove dišave, dobro premešaj, a vre-ti ne sme več. Zdaj naloži v toplo skledo najprej zmleto meso in po vrhu dušene kose piščancev, okoli njih ali pa v posebni skledi daš dušen riž ali krompir ali pa ocvrte valjance, če hočeš, tudi solato.
Špinača brez prežganja je posebno priporočljiva za bolnike. Špinačo operi, popari, odcedi in drobno sesekljaj. V kozi razbeli sirovega masla ali pa masti, prepraži malo čebule in stresi sesekljano špinačo na mast, dobro zmešaj, oso-li, dodaš nekaj žlic kisle smetane: ko enkrat premešano duši. Ko se je špinača dušila pol ure, dodaš nekaj žlic kisle smetane; ko enkrat prevre, daš na mizo.
Špinača pripravljena kot solata. Špinačo dobro operi, nato jo polij z mrzlo vodo in naj stoji tako v slani vodi eno uro. Ko si jo na situ dobro ocedila. jo pripravi kakor navadno solato s kisom in oljem.
Korenček ali kolerabe v solati. Korenček ali kolerabice očisti in zreži na tanke rezance. Polij z mrzlo slano vodo in naj se namaka eno uro. Ocedi in pripravi kot solato z oljem in kisom. Komur pa ne ugaja sirov korenček, temu ga prekuhaj v slani vodi in potem hladnega pripravi z oljem in kisom.
O	o
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišniej Muñiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravljenje.	G
NOTRANJE BOLEZNI
srce, oljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri.	p
Q OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ° ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLTNIKA
Pueyrredon 936
U. T. 47 — 8416
no posodo tudi ne pokladaj nožev in vilic, ker s tem raniš emajl, ki se potem rad kruši.
Slab duh iz loncev odpraviš, ako jih denes pod vodovod in pustiš dalje časa teči vodo nanje. Če pa nimaš vodovoda, jih položi v potok ali pa v škaf, vendar moraš tam vodo večkrat premenjati.
Griže se varujemo v prvi vrsti s snago rok, in sicer si velikorat na dan omijemo roke z milom v vroči, ki smo ji dodali žlico lizola na tri litre vode. Za znotraj jemljemo vsak dan po nekaj strokov česna, ki ima celo pri že na-stopivši bolezni zdravilni uspeh. Varujmo se presnih jedi in pa vina in žganja, ki nič ne koristita, temveč le zmanjšujeta odpornost proti okužbi.
POTENJE
Znoj je najvažnejša in najobilnejša med izlo-čninami kože. Sestoji v glavnem iz vode in zelo majhnih količin navadne soli, tolšč in tol-ščnih kislin. Na 24 ur izloči človek običajno 600 do 800 g znoja, a v visoki temperaturi, po velikih količinah vode v krvi, po močnem pitju, pospešenem srčnem delovanju in hudem telesnem naporu tudi dosti več.
So tudi zdravila, ki povečujejo znojenje.
Razen znoja izločuje koža še neke snovi, ki ji dajejo poseben duh. Ta je pri različnih človeških plemenih, a tudi pri poedincih različen. Psi imajo čudovito sposobnost, za razlikovanje teh duhov, kar izkorišča že dolgo policijska praksa. Preostri in hudi duh, ki ga imajo neki ljudje, se da enostavno odpraviti s čestim umivanjem s hipermanganatom ali formalino-vo vodo.
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. S
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik speejalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana, v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kalcoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
hacionaI. I
¿¿nštituto
ZANIMIVOSTI
RUSKO GLEDALIŠČE
Londonski svetovno znani ilustrovani list "London news", pravi da je gledališče v sovi-jetski Rusiji, veličastno in življenja polno kot niKjer drugje. Popolnoma prosto, netrgovsko in vsestransko podpirano, je to gledališče v stanu nuditi najperfektnejše in tudi popolnoma na novi podlagi postavljene uprizoritve, ki imajo izvanredni učinek. Gledališče je tam del življenja delavca in ima močan vpliv na socijalni razvoj države.
Posebnost je tudi, da ima vsaka manjšina v Moskvi svoje gledališče, tako se dobe geor-gjansko, tatarsko, judovsko, ukrajinsko, le-tonsko, celo cigani imajo svoje gledališče v katerem se vršijo predstave v njih jeziku, naj-brže edino na svetu. Druga poebnost so čisto otroška gledališča v katerih se vzgaja otroke in nedorasle v ljubezni do lepih znanosti. Moskva je v tem pogledu središče. Pri otvoritvi zadnje jesenske sezone so šteli več kot 80 gledališč, katera so vsaki dan natlačena gledalcev.
Gori omenjeni časopis nadaljuje ter pravi, da se ne sme misliti, da bi bile igre vse v smislu neke propagande nove ruske ideologije po-revolucijske dobe. Je razumljivo, da ta doba je Prinesla pisateljem čisto nove snovi, ki igrajo v okvirju nove miselnosti, toda ponajveč je nova tehnika v podavanju iger ki tako močno učinkuje in oživlja igralce. Ne zaradi tega se Je postavilo v stran stare klasične igre, marveč nasprotno je Shakespeare danes jako priljubljen in se ga mnogo igra.
Dandanes ravnatelji gledališč, pazijo da dobe ravnotežje med porevolucijsko igro in med 'gro prejšnje stare Rusije. In to se posebno °paža v podavanju starih iger z novimi tehničnimi metodami, ki tembolj realistično in efekno učinkujejo.
. Mali primer te nove tehnike smo videli tudi »»i v "Hlapcu Jerneju".
—č.
HITLERJEVE LJUBEZNI
Dublin. Neki Nemci kateri so dospeli semkaj pripovedujejo, da je Hitler ves omamljen °d kino igralke Leni Riefensthal, judovskega Pokoljenja. Imenovana ima vso kontrolo na ki-
XOE
I0E30I
! V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah
Atelje MARKO RADALJ
nematografsko produkcijo Nemčije. V dokaz tej trditvi navajajo sledeča dogodka.
Na znanem kongresu nacijev v Norimbergu je tudi prisostvovala lepa Leni, toda isti večer je imela prisostvovati v Berlinu prvi predstavi nekega filma v katerem je imela glavno ulogo. Ravnatelji kina so bili razočarani da lepe Leni ni. Kratko pred začetkom pa je prispel veliki avijon Hitler na letališče v Berlinu iz katerega .je izstopila lepa kinoigralka.
Drugi dogodek je bil pri nekem čajnem večeru, kjer so se zbrale najlepše kino igralke. Hitro ko je vstopil Hitler so ga obkolile in skušale ga privleči v njih družbo. Takoj ko je pa prišla Fraulein Riefensthal, je Hitler vseh zapustil in se pridružil nji in ostal ž njo celi večer.
Ironija je v tem, da Hitler največji moderni preganjalec Judov, se mogel ravno v judi-biti v judinjo.	—č.
NEKAJ SPLOŠNIH OBIČAJEV
Mnogokrat se človek nahaja v položajih, kjer mora paziti na svoje vedenje, da ne žali, ali pa da se sam ne osmeši, hočemo tu par splošnih običajev vedenja navesti:
Moški pozdravi vedno prvi žensko in starejšega moškega, nasprotno ženska v vseh slučajih mora prva podati roko, ravno tako starejši moški, mlajšemu.
Roko se ne daja mrtvo, marveč se jo mora stisniti, ker podajanje mrtve roke bi značilo omalovaževanje osebe kateri se podaja roko.
Moški v Evropi gre na levo od ženske, ali starejšega, ali odličnejšega; tu se mnogokrat vidi nasprotno pa ni pravilno. Predsednik Justo je sedel v vozu na levi od kardenala Pacelli-ja.
Kjerkoli se mora ženske in starejše pustiti prve da vstopijo in prekoračijo vrata, če se ima kaj za opraviti, ali kje kaj otpirati se mora zaprositi najprej za dovoljenje da se sme stopiti naprej.
losaos
D
Q P- Quiroga 1275
DOCK SUD Q o
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	U. T. 59 - 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
Pri pozdravljanju in govorjenju z drugo osebo se ne sme imeti cigareto v ustih.
Pri jedi se ne sme zbijati kake šale, ki bi lahko povzročile gnev pri navzočih. S nožem se nikdar ne sme v usta, pod nobenim pogojem; nož služi samo za rezati.
Glasno se smejati ni olikano, vpadati v govor drugemu tudi ne, kazati stvari s prstom ravno tako ne in to kjer si bodi.
V javnosti se poljubovati je smešno, tukajšnja silno neumna in nehigijenična navada. Ravno tako objeti žensko, če je tudi žena ali zaročenka je prostaško, se razume pred javnostjo. Kolikor mogoče opustiti pri sedenju križanje nog. Roke v žepih hlač držati ni spodobno, posebno če se s kako osebo govori.
Nikdar se no sme pokazati napram šibkejšemu. toliko fizičnemu kakor duševnemu, da se ga nadkriljuje. Ravno tako bi od onega, ki je močnejši bilo nespametno se takoj užaliti, da ga šibkejši posebno pa umstveni, razžali.
—č. "
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
SIFILIS
VEN
DEMAS
Y

L.
ST
IM
T
A
TO
M
A
N

G
A T
E
N
D
BRASIL
921
con s t
PLAZA
Dr. J. H AH H
ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok.
Notranje bolezni — želodec in drobovje Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
ZDRAVLJENJE Z
ULTRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER NIZKE CENE
SELITVE V MESTU IN NA ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
PROPIETARIOS:
LAS SOCIEDADES
Galle AÑASCO 2322 | Año VI. NÚltl. 275 | BUENOS AIRES
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Arge ntini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
CULTURALES ESLOVENAS
Urejuje: Jan Kacin
ZAVAJANJE JAVNEGA MNENJA
Čitamo v nekem večernem dnevniku in sicer v istem, kjer se gospod Tuntar s svojimi mnogokrat nepotrebnimi članki udejstvuje neke izjave dane o nekih ogrskih časnikarjih, ki so bajé na potovanju v Paraguay.
Toda ne samo sedaj marveč, dosledno argentinsko časopisje prinaša vesti, ki so tej vražji Ogrski, tembolj vražji pod sedanjim diktator-sko-kapitalističnim režimom, popolnoma v prilog. Ustvarja se takó razpoloženje v argentinski javnosti, da je res ona uboga Ogrska, evropejska snegulčica katera je vse pomilovanje vredna in s katero se mora solidarizi-rati civilizirana javnost. Nikoli se ne sliši niti besedice onih ogrskih plemenitašev, imenovani magnati, čudno, saj je prišla ta beseda že v mednarodno veljavo pri označenju gotovih velikašev, je sicer latinskega izvora, pa se je izključno rabila za ogrsko gosposko. Seveda ta gospoka ima mnogo cvenlca, ter gotovo trosi miljončke, da prikazuje vsepovsod ubogo amputirano Ogrsko, varujejo se pa povedati po kom pravzaprav točijo solze.
Seveda javnosti se ne sme povedati, da so v zgubljenem ozemlju imeli velika posestva, katera so bila večinoma razlaščena in razdeljena, katera bi pa hoteli ti gospodje nazaj pridobiti, stane kar stane, uporabljajoč vsa sredstva, makar bombe in brzostrelne pištole, potisnjene v roke brezvestnim in fanatiziranim ljudem, koja pamet se približuj® že znor^-losti.
Nikoli in nikjer se pa ne sliši kako lepo obnašanje so imeli gospodje Ogri v svetovni voj-ki in ne to mogoče smo priprosti vojaki, izobraženi, toliko aktivni kot rezervni oficirji so
FRANC KLAJNSEK, zidarski majster
Calle MARCO SASTRE 4361, esq. Sanabria, Villa Devoto
BUENOS AIRES	U. T. 60-0277
Hotel, Bar y Restaurant "FERRAR!"
" 2207 WARNES 2207 Nasproti postaje "La Paternal"
Udobnost za družine in potnike. Zasebne kopalnice z mrzlo in gorko vodo. Streže lastnik sam. Zmerne cene.
U. T. 59, Paternal 2209
Tramvaj 94, 95, 88 - Omnibus 77, 9, 14, 87 Colectivo 91, 2.
tekmovali v krvoločnosti in podivjanosti, seveda samo tedaj ko ni bilo nobene nevarnosti in ni bilo blizu sovražnika, ker kadar se je ta malo bolj nevarno približal, Ogri so se pomaknili na varno in pustili drugim tepcem, da so zavzeli zapuščene postojanke, vseeno so drugi dan, oni bili junaki v dnevnem obvestilu, kakor se je to godilo 19. januarja 1916 v ta-kozvani Jordanski bitki pri Črenovicah, kjer je bil pisec prisoten.
Gospod Tuntar gotovo zna kako je ogrski honved v Srbiji, kar cele vasi obkolil in vse postreljal, kar jim je prišlo pred cevi, kako so ti junaki majhne otročičke nasajali na bajonete in metali v zrak, nikoli nismo čitali, da bi on kaj o tem opisal. Kot Purlan, bi tudi lahko znal, da so se ti gospodje po Kobaridu, skoroda vedli, kot njih starejši bratje Huni, tam v laškem ozemlju. In takemu narodu, če se ga vzame kot narod, ker je menda sestavljen od vsili mogočih ostankov bivših mongolskih plemen in raznih poturic obmejnih narodov, se v enomer kadi in se ga povzdiguje v deveta nebesa.
Čudno kako vsi vse pozabljajo, strahovita reakcija proti delavstvu je tudi šla iz spomina, kjer so stotine in stotine delavcev spravili na drugi svet, druge pa utaknili v zapore kjer mogoče še danes ječijo. Če ne drugega, saj se je pred par dni zopet nekaj slišalo, do kakšnih sredstev mora seči tamkajšnje delavstvo v obrambo svojega minimalnega življenjskega obstoja.
Prej omenjeni članek pravi, da povsod na Ogrskem stojijo napisi: "Nem, nem, soha"; kar pomeni "ne, ne, nikoli", rečeno v smislu, da nikdar ne bodo pozabili. Na to se jim z mirno vestjo lahko odgovori, da tudi mi, Jugoslovani, jih tudi ne bomo nikdar pozabili.
S. S.
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo
Oktobra:
27—Arlanza
30—Monte Sarmiento
Novembra:
5—Neptunia	(iz Trsta 20. 10.
5—Ppssa. Maria	(iz Genove 14. 10.)
Odplovejo
Oktobra: 27—Cap Arcona Novembra:
2—Belvedere	(v Genovo 24. H )
VREDNOST DENARJA
Dne 26 oktobra	Nakup:	Prodaj»:
100 dolarjev	380.50	383.80
10 ital. lir	32.40	32.90
100 dinarjev	8.40	9.-
100 čeških kron	15,—	16.-
100 franc. frankov	25.—	25.40
100 šilingov	68.50	70.--
1 funt šterling	18.90	19.15
		-=sj
ZAHTEVAJTE VINO GAR1TTA
JE NAJBOLJŠE
Paramaribo 1933
U. T. Pat. 59 - 4108
»"ZOR ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Slamniki od $ 1.95 dalje
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORIO 5025 L A PATERNAL BUENOS AIRES
loiaoc
iooo^
Pr. LEVISKI-JA Plesni Akademiji


V dveh dneh garantira- 0 mo naučenje vseh plesov: Fox-Trot, Ranchera, Paso doble, Tango, Valček Itd. Učenje obeh spolov v specijalnih salonih za začetnike.
Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 do 23 ure.
SARMIENTO 1480 j oexo*
Dr MILOSLAVÍCH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do H ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
s	U. T. RETIRO 1852	j
ÍHttHWHMHKHttHKHttHKHK^