Gospodarske stvari. Priprava za spomlad. Zopet se nam približuje dolgo zaželeni oas vesele spomladi. Dan vedno bol.j narašča, solnca pot gre čedalje više in toplota mu je zmiraj vpčja. Vse to začne vzbujali naravo iz zimskega spanja, katero v«e rado zapusti. Najprvo se zbude ptice, potem kmalu, ko zgine snežna odeja, Irava, e.vetice, drevjp, vse se oživlja, preoblači in veseli življenja. Sedaj inia tudi kmet nakrat polne roke dela. Vsaka rpe zahleva njpgove postrežbe v spomladi, kakor sadno drevje, njive, travniki, ograje in druge gospodarske reči. Vse treba očediti, obdclati in popraviti, da potem lepo in dobro obrodi. Toda dnevi za vse to ddo odločeni ao navadno kratki, ker vse se inore storiti še le, kadar zgine sneg, pa prej, kakor začne vse poganjati. Treba toraj je kmetu si vse pripraviti, da mu delo gre takrat naglo in dobro izpod rok in se ničesar ne zanemari. V čem obstoji vsa priprava? Za sadno drevje oskrbi, kalero misliš vsaditi ali presaditi, kolov, brez katerih jo mlado drevjp, kakor starček brez — palice. (m je že kopno, pripravi jame, rodovitne prsti zraven itd. da ob svojem času kmalo in dobro opraviš delo. Proli koncu tega meseca in v prvi polovici sušca je čas narezati ali od drugod oskrbeti si cepičev, kajti kadar je drevje že pognalo, jc za to prepozno. V omenjenem času — kadar je najhujši mraz že minil, če tudi ,je še sneg, more se očediti in obrezati drevje — delo, kalero se pri nas navadno najbolj zanemarja. Za setev treba pripraviti seme. Ako ga imaš donia zadosti, izčisti ga. kar se najlaglje zgodi s trijerjem (čistilnico). Vsaj eno takšno čistilnieo naj bi iraela vsaka vas, s katero bi sedaj po zimi si vsi kmetje očislili zrnje za sptev, kar je veliko vredno. Le krepko in čisto seme dobro obrodi in ima svojo vrpdnost, kar so o plovelnatem ne morp reči. —- Tndi je sedaj eas navoziti gnoja na bolj oddaljene njivc, da se s leni delom nc mu<M živina in trati čas v spomladi. Kaj pa s travniki ? Dokler je sneg, ne moreš ondi kaj opravljati, razun če bi — posebno na ravnini — navozil gnoja na-nje in tndi pognojil. Se ve, da najboljše jp to delo v joseni storiti, da se po zimi gnoj dobro razkroji, če pa ti prej ni bilo mogoče, velja tudi sedaj pognojiti, pa v spomladi malo dalje pusti gnoj Ipžati, da ga deževjp izpera. V prvej spomladi pa ne zamudi izkopati in popraviti jarke in drage, posebno od studencev in potov itd. Vsaj v krajib, kjer po letu ni vode za napajanje travnikov, se to delo ne sme zamuditi takrat, ko še sneg kopni. Tudi skrbi, da se pfihrani dosti pepela, s katerim obspjaj travnike vsaj ondi, kjer jiin nisi gnojil ali vode napeljal. Nasejaj ga pa vselpj ob deževnem vremenu, kakor tudi drob od sena, da ga dež h koreninam rastlin zanese. Tudi za ograje in druge drobnosti ne pozabi si prej pripraviti, ker sedaj imaš čas, v spomladi pa ne boš mogel vsega preskrbeti. Zavoljo pomanjkanja časa pa marsikateri kmet v spomladi slabo opravi svojo delo, potpni sp mu pa ni čuditi, da so pridelki pičli in borni, kajti »kakoršno delo, takšno plačilo«. Pohorski. Oves iri spomladnja setev. Kmalu pride vesela spomlad in vaak kmetovalec mora dobro scme pripravljeno imeti. Znano je, da Uuli dobre sorte zrnje se po nekaterih letih v slabo prempni, zato je potrebno zrnje za setpv večkrat z novim, boljim zamenjati, ali pa iz takih krajev semena kupiti, kjer je znano, da dobro rodi. Da je to velikega pomena, lahko se vsak prepriča na vsakem žitu, posebno pa na ovsu in semenu ruskega (rigajskpga) lanu. Ge si oskrbiš pravo seme od rigajskega lana, bode za polovico večji zrastel od našega navadnpga in predivo je tudi finpjše. Ako spješ pa nekaj let doina pridelano rigajsko laneno semp, ne ločiš ga več od domačega. Dandanes na trgih ninogo jako slabega ovsa najdemo, katerpga vagan komaj 20—25 kg tehta in se le za nizko ceno proda med tem, ko oves težke, debele sorte vagan 30—34hj lebla. Tudi slame se na dobrem semenu dostikrat polovico več pridela.  F. P—k. Sejmovi. Dne 24. februvarija v Arveži, v Ločah, v Laškem trgu, v Rogatci in v Slov. Bistrici. Dne 25. fobrnvarija v Slov. Gradci. Dne 27. februvarija pri Sv. Trojiei v Slov. goricah. Dne 1. marcija v Cirkovicah, v Lučanah, Marenbergu, na Plahini in na Ptuji.