UDK 821.163.6.09'282(497.4-188)-1"16/19"
Jožef Smej
Škofijski Ordinariat v Mariboru
O PREVODIH PSALMOV V PREKMURŠČINO OD MARTJANSKE PESMARICE II DO PUSZTAIJEVE PESMARICE 1893
V pričujoči razpravi skuša avtor ugotoviti, ali so bili psalmi samostojno prevedeni v prekmurščino oziroma ali so neznani in znani prevajalci uporabljali že prej obstoječe prevode v žive jezike.
The author attempts to determine whether the psalms were independently translated into Prekmurje Slovene, or, rather, whether the anonymous and known translators used previously existing translations into living languages.
Ključne besede: Psalmi, Martjanska rokopisna pesmarica, Franc Temlin, Abecedarium Szlowenszko, Mihael Sever, Števan KUzmič, Mikloš KUzmič, Mihael Bakoš, Šandor Terplan, Jožef Pusztai.
Key words: psalms, the Martjanci hymnal manuscript, Franc Temlin, Abecedarium Szlowenszko, Mihael Sever, Števan KUzmič, Mikloš KUzmič, Mihael Bakoš, Šandor Terplan, Jožef Pusztai
Vilko Novak (V. N. 1992:34) piše: »V prekmurščino so prevedli kak psalm že v davnini, kot to dokazuje ohranjena Martjanska mlajša rokopisna pesmarica iz 18. stoletja /^/. Upajmo, da bo kdaj kak naš rojak /_/ nadrobno preiskal vse rokopisne in tiskane prevode psalmov, jih primerjal z drugimi slovenskimi in tako počastil /^/ ljubezen, prizadevanje in uspehe naših davnih prednikov /^/.«
Pričujoča razprava naj bo hkrati spomin na zdaj že pokojnega univ. profesorja dr. Vilka Novaka, slavista in etnologa.
Martjanska pesmarica (MP II)
Pesmarico hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Oznaka: MP II, Ms 57, velikost 8,5x10 cm. Grafika, oblikovanje in leksika kažejo, da je MP II s konca 17. ali iz začetka 18. stoletja in hkrati prepis starejše predloge, morda katoliške rokopisne pesmarice, saj so katoliški duhovniki v soboški dekaniji maševali na podružnicah še potem, ko so župnije prevzeli protestanti. Župnije soboške dekanije so bile 80 let v upravi protestantov (1592-1672). Kljub temu v letih od ok. 1600 do 1627 pri martjanski podružnici Sv. Marjete v Pužavcih službuje »papeževski« duhovnik.1
O prekmurskih rokopisnih pesmaricah je veliko razpravljal Vilko Novak.2 Jezik teh pesmaric je kajkavski (takrat so kajkavščino imenovali slovenski jezik), vendar v kajka-vsko-prekmurski obliki z mnogimi prekmurskimi besedami, tako da lahko govorimo, da je bil to takrat prekmurski knjižni jezik.
1	Prim. Ivan Zelko, Gradivo za zgodovino reformacije v Prekmurju, v ČZN 9 (XLIV) letnik 1937, Založba Obzorja, Maribor, 1937,112.
2	Glej pod geslom LITERATURA, in sicer v knjigi: Vilko Novak, Martjanska pesmarica, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997,63-64.
V MP II najdemo 9 psalmov.
1.	Psalmus xxx. In te Domine (str. 95)
Vu tebeJze vüpam GoJzpodne i da ne bom ospotan vekivekouma
Zakai tvoja pravicza oJzlobodi mene
Nagni k meni ti tvoja vuha
Vulgata (Biblia Sacra 1922: 468):
In te Domine speravi non confundur in aeternum:
in iustitia tua libera me.
Inclina ad me aurem tuam.
Dalmatin (Biblia 1584: 286):
GOSPOVD, na tebe Je jeJt savupam, nepuJti mene nikuli vezh k'Jramoti biti: Obrani me Jkusi tvojo pravizo. Nagni tvoja uJheJJa k'meni. Madžarsko (Szent Biblia 1626: 481):3
TE-BENNED biztam Uram, meg ne Jzegyenüllyek örökke: a te igazsägod-ältal Jsabatits-meg engem. Hajtsd hozzäm füledet. Nemško (Biblia, Der Psalter 1534:26): HEER auff dich traw ich las mich nimer mehrzu schanden werden Errette mich durch deine gerechigkeit. Neige deine ohren zu mir. Primerjava:
Primerjava kaže, da se je prevajalec MP II naslanjal na Vulgato (V) in na madžarski prevod (M), ne pa na Dalmatinov (D) in ne na Lutrov nemški prevod (L). Npr.:
MP II: Vu tebeJze vüpam _ V: In te speravi M: Te-benned biztam _ D: na tebe Je jeJt savupam _ L: auff dich traw ich _
Pazi na razliko, na eni strani: »vu tebe«, »in te«, »te-benned«; na drugi strani pa: »na tebe«, »auff dich«.
2.	Psalmus XXIII Domini est (str. 96)
Goszpodna Bogaie zemla, i vJza kaJzona zemli. VeJz Jzvetli Jzveit, i VJzi ki prebivajo na nyem.
Ar gaie on nad morjem napravil, i nad tekocsimi vodami on gaie nacsinil. Vulgata (Biblia sacra 1922: 461):
Domini est terra, et plenitudo eius: Orbis terrarum, et universi, qui habitant in eo.
3 Celoten naslov te biblije gl. tu med: VIRI IN LITERATURA. V naslovu ni označeno, kdo je prevajalec. Ta je bil Gäspär Käroli, protestantski pastor. Prim. Jože Krašovec, 2002: Prebodi,Svetega pisma v evropske jezike, Bogoslovni vestnik 62/4.537.
Fotokopije ustreznih psalmov iz Szent Biblia 1590 mi je poslal dr. Läszlo Gyürki, župnik v Körmendu in hkrati tudi univerzitetni profesor bibličnih ved na Teološki fakulteti v Budimpešti. Na tem mestu se mu iskreno zahvaljujem.
Quia ipse super maria fundavit eum: et super flumina praeparavit eum. Dalmatin (Biblia 1583: 285):
GOSPODNIA je Semla, inu kar je v'njej, inu vus ulni Svejt, inu kar na nym prebiva. Sakaj on ga je na Murja gruntal, inu na vode poJtavil. Madžarsko (Szent Biblia 1590; 547):
AZ WRe a fold es minden o tellyeJsege, az foldnec kerekJege, es annac minden lakosi.
Mert az tengeren fundalta aJzt, es az folyo vizeknec folotte csinalta.
Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 24-25):
Die erde iJt des HERREN vnd was drinneniJt
Der erdboden vnd was drauff wonet.
Denn er hat jn an die meere gegründet
Vnd an den waJJern bereitet.
Primerjava:
MP II: nad tekocsimi vodami V: super flumina M: az folyo vizeknec D: na vode L: an den waJJern
»Nad tekocsimi vodami« je dobeseden prevod iz V: »flumina« (flumen, inis, n. mn. flumina pomeni tekočo vodo); isto M: az folyo vizeknec.
3.	Psalmus XIV. Domine qvis (str. 99):
GoJzpodne Bose gdo Jzi bo prebival vu tvoiem Satori Ali gdo pocsine na gore tvoie Jzvete.
Vulgata (Biblia sacra 1922: 450):
Domine quis habitabit in tabernaculo tuo? aut quis requiescet in monte sancto tuo? Dalmatin (Biblia 1583: 282):
GOSPVD, gdu bo prebival v'tvoji Vtti? Gdu bo oJtal na tvoji Jveti Gori? Madžarsko (Szent Biblia 1590: 543):
WRam, kiczoda lakozic az te satorodban? es kiczoda nyugJzik a' te szent helyeden? Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 21):
HERR wer wird wonen jn deiner Hütten? Wer wird bleiben auff deinem Heiligen berge?
Primerjava: MP II: vu tvoiem Satori V: in tabernaculo tuo M: a te satorodban D: v'tvoji Vtti L: jn deiner Hütten
Čeprav prekmurščina pozna besedo »hüta« (Novak 1985:40), uta, šupa, lopa (iz nem. Hütte«), se prevajalec v MP II ne ravna po D, ampak po V (tabernaculum = šotor) in po M (sator = šotor).
4.	Psalmus XCV Cantate Domino (str. 101):
Szpeivaite GoJzpodno Bougu novo peJzen, Szpeivaite GoJzpodno vJza zemla
Vulgata (Biblia sacra 1922; 543):
Cantate Domino canticum novum: cantate Domino omnis terra. Dalmatin (Biblia 1583: 304):
PVjte GOSPVDV eno novo PeJJen: Pujte GOSPVDV vus ulni Svejt. Madžarsko (Szent Biblia 1590; 579):
ENekellyetec az WRnac wy eneket: Enekellyen az WRnac mind az egeJz fold.
Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 46):
SJnget dem HERREN ein newes lied
Singet dem HERREN alle welt.
Primerjava:
MP 11: vJza zemla
M: egeJz föld
D: vus ulni Svejt
L: alle welt
Čeprav prekmurščina pozna besedo »Szveit«, saj nastopa tudi v Ps 23 (MP 11, str. 96), uporablja prevajalec tu besedo »zemla«, ustrezno V in M.
5.	Psalmus CXLV1. Laudate Dominum (str. 105):
Hvalite GoJpodna ar ie dobro Jzpeivati nyemu vugodna i pri'etna boidi hvala nas Jemu GoJzpodnu Bougu, ki na racsuni dersi vJze nebeJzke zveizde, Jzleidnye z'ime-nom zove
Vulgata (Biblia sacra 1922: 600):
Laudate Dominum quoniam bonus est psalmus: Deo nostro sit iucunda, decoraque laudatio /^/. Qui numerat multitudinem stellarum _ Dalmatin (Biblia 1583: 316):
HValite GOSPVDA: Sakaj dobru je naJhiga Boga hvaliti: takova hvala je lubesni-va inu lepa /^/ On Jhteje Svesde ^ Madžarsko (Szent Biblia 1590: 600):
Diczereietec az WRat, mert io diczeretet mondani az mi 1stenunknec: mert gyonyoruseges es illendo dolog az diczeret /^/. Meg Jzamlallya za czillagoknac JokaJagat.
Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 41) LObet den HERRN denn vnJsern Gott loben das iJt ein koJtlich ding
Solch lob iJt lieblich vnd Jchon /_/ Et zelet die Jternen _ Primerjava:
MP 11: na racsuni dersi vJze nebeJzke zveizde V: numerat multitudinem stellarum M: Meg Jzamlallya az czillagoknac JokaJagat D: On Jhteje Jvesde L: Er zelet die Jternen
Primerjava kaže, da se je prevajalec v MP 11 držal madžarskega prevoda. Beseda »szamla« pomeni »račun«.
6.	Psalmus CXXX111: Ecce nunc (str. 108):
Ovo vezdai BlagoJzlovite GoJzpodna Boga vJzih ki Jzte nyegovi Jzlugi. Ki Jztoite vu hicse (sic) GoJzpodnove vu prekleti nasJega GoJzpodna Boga. Vulgata (Biblia sacra 1922: 588):
Ecce nunc benedicite Dominum, omnes servi Domini: Qui statis in domo Domini, in atriis domus Dei nostri. Dalmatin (Biblia 1583: 313):
Hvalite tiga GOSPVDA Ime, Hvalite vy GOSPODNI Hlapci. Vy kir Jtoyte v'HiJhi tiga GOSPVDA, na DvoriJzhah te HiJhe naJhiga Boga. Madžarsko (Szent Biblia 1590: -): DIczerietec az Wrnac neuet: Diczerietet Wrnak Jzolgai. Kic allotoc az Wrnac häzäban: a mi IJtenunknec häzänac tornatziban. Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 58): Lobet den namen des HERREN Lobet jr knechte des HERREN Die jr Jtehet im HauJe des HERREN Inn den Hofen des HauJes vnJers Gottes Primerjava:
Prevajalec v MP II se je pri besedah »ovo vezdaj« in »blagoJzlovite« držal V: »ecce nunc« in »benedicite«, pri besedi »Jzlugi« pa M: »Jzolgai«, čeprav prekmurščina pozna besedo »hlapci «, kot ima to D. Prav tako je glede besede »preklit«, čeprav prekmurščina pozna besedo »dvoriJzhe (D). »Preklit« je razložen kot »hodnik«, »veža« (Novak 1985: 82). Zanimivo je, da prevajalec v MP II ni uporabil besede »trnäc«, kot je to v M: »tornätz«. »Trnäc« je »podstenje«, madžarsko »tornäc« (Novak 1985; 115). 7. Psalmus XII. Usqueqvo Domine (str. 113): DokleJze zme GoJzpon bodes pozabliu al vek veke li? Dokle bodes Jzkrival od mene licze Jzvoie.
Dokle bodem tolnacs vertel vu mojo pamet, dokle bo ta moka trapila Jzercze moie, i dokle bo nepriatel goJzpoduval nad menom Vulgata (Biblia sacra 1922: 449): Usquequo Domine oblivisceris me in finem? Usquequo avertis faciem tuam a me?
Quamdiu ponam consilia in anima mea, dolorem in corde meo per diem? Usquequo exaltabitur inimicus meus super me? Dalmatin (Biblia 158: 282):
GOSPVD, koku dolgu hozheJh ti taku cillu na mene posabiti? koku dolgu JkrivaJh tvoj obras pred mano? Koku dolgu moram jeJt Jkerbeti v'moji DuJhi, inu v'moim Jerci shaloJt imeti vJsak dan? Koku dolgu Je bo moj Sovrashnik zhes mene vsdigoval? Madžarsko (Szent Biblia 1590: 542):
WRam miglen feledkozol el rolam mindeneJtol fogua? miglen royted el ortzädat en tolem? Miglen tanäczkozom az en lelkemben? keJeruJegemet naponkent (miglen tartom) Jziuemben? miglen magaJztaltic fel ellenJegem en raytam? Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 21):
HERR wie lange wiltu mein so gar vergessen: wie lange verbirgeJtu dein andlitz fur mir?
Wie lange Jol ich Jorgen jnn meiner Jeele
vnd mich engJten jnn meine hertzen teglich? Wie lange Jol Jich mein feind vber mich erheben? Primerjava:
MP II: »tolnacs vertel« ustreza V: »consilia« in M: »tanaczkozom«. »Tolnacz« (tolnä~) je isto kot »consilium« ali svet, nasvet (Pleteršnik II 1895: 676); madž.: »tanäcs« = »nasvet« 8. Psalmus XLII Judica me (str. 115):
Sztani karai mene GoJzpon teJze karai zame z Nepriatelmi od hudih i csalarnih ludih oJzlobodi mene.
VedeJze moja mocs ti GoJzpon zakai Jzi me oJztavil, zakai saloJzten hodim tak kroto od nepriatelov zbantuvan. Vulgata (Biblia sacra 1922: 484):
Iudica me Deus, et discerne causam meam de gente non sancta, ab homine iniquo, et doloso erue me.
Quia tu es Deus fortitudo mea: quare me repulisti? et quare tristis incedo, dum affligit me inimicus?
Dalmatin (Biblia 1583: 290):
SOdi ti Bug mene, inu pelaj meni mojo praudo, supär ta folk, kir nej Jvet: Inu obrani mene pred falJh inu hudimi ludmy.
Sakaj ti Ji Bug moje mozhy: Sakaj me puJtiJh taku shaloJtniga hoditi, dokler me moj Sovrashnik taku JtiJka.
Madžarsko (Szent Biblia 1590: 556):
ITelly meg engemet IJten, es oltalmazd meg igyemet az gonoJz nemzet ellen, az älnoc es hamis embertul Jzabadicz meg engemet. Mert te vagy az en eroJsegemnec Istene, J-miert vetettel meg engemet? es miert iäroc Jzomoruän midon az en ellenJegem häborgat engemet?
Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 30): RIchte mich Gott vnd fure mir meine Jache wider das vnheilige volck
Vnd errette mich von dem falJchen vnd boJen leuten.
Denn du biJt der Gott meiner Jtercke
warumb verJtoJJeJtu mich?
Varumb leJJeJtu mich Jo trawrig gehen
wenn mich mein feind drenget.
Primerjava:
Za besedo »iudica« (V), »itelly« (M), »sodi« (D) in »richte« (L) uporablja MP II dve besedi: »Jztani karai«. »Karati« (Pleteršnik I 1894: 388) pomeni »z besedami kaznovati, svariti, grajati«; »csalaren« (Pleteršnik I 1894: 93) pa pomeni »goljufiv, slepilen«; »dolosus« (V), »falJh« (D); zanimivo je, da prevajalec v MP II ni uporabil madžarske besede »hamis«, ki jo prekmurščina pozna še danes kot »hamičen« (Novak 1985: 39) v pomenu »nevoščljiv«, »zavisten«; vendar je prvotni pomen besede »hamis« »goljufiv, lažen, ponarejen, napravi«.
9. Psalmus XLVI Omnes gentes (str. 117): VJi narodi trepecsite zrokami Raduite Je Bougo zveJzelim glaJzom. Ar ie Jztrasen visnyi GoJzpon Bogh i velikiie krall nadev Jzom zemlom. Vulgata (Biblia sacra 1922: 488):
Omnes gentes plaudite manibus: iubilate Deo in voce exsultationis. Quoniam Dominus excelsus, terribilis: Rex magnus super omnem terram. Dalmatin (Biblia 1583: 291):
VY vJi folki luJkajte s'rokami vkupe od veJJelja, Inu vukajte Bogu s'veJJelim glaJJum.
Zakaj GOSPVD ta nar viJJokeJhi je JtraJhan: En velik Krajl zhes vus ulni Svejt. Madžarsko (Szent Biblia 1590: 558):
MInden nepec tapJollyatoc kezetockel, oruendezzetec IJtennec vigJagos Jzoual.
Mert az WR felJeges es rottenetes, nagy Kiraly mind ez egeJz foldon.
Nemško (Biblia, Der Psalter 1534: 31):
FRoloket mit henden alle volcker
Vnd jauchzet Gott mit frolichem Jchall.
Denn der HERR der aller HoheJt iJt erJchrecklich
Ein groJJer König auff dem gantzen erdboden.
Primerjava:
Besede »ploskati z rokami« ne pozna D, pa tudi ne prevajalec v MP II. D ima »luJkajte«, MP II pa »trepecsite«, kar bi lahko pomenilo »trepkati« »udarjati ob kaj«, od tega je »trepka« in »trepača«, to je perača ali trepalnik (Pleteršnik II 1895: 686687), vsekakor onomatopoetična tvorba besede na podlagi latinske »plaudite« ali madžarske »tapJollyatoc«.
Franc Temlin (1715)
Najstarejša tiskana v prekmurščino prevedena odlomka iz 145. (144) in iz 147. (146-147) psalma najdemo v Malem Katechismusu (Temlin 1715: 47). Glasita se takole: »VJzeih Jztvari ochi, na Tebe gledajo GoJzpodne BoJe, inoJze vu tebi vüpajo, Ti nyim davas hrano vu potreibnom vreimeni, odpiras Ti Jzvojo Jz. roko, ino nahranis vJzako JivoucJo Jztvar Jztvoim Jzvetim blagoJzlovom« (v. 15-14).
»Jteri vJzakoi Jztvari nye Jivlenye dava, Jteri da kermo neimoi Jivini, ino hrano tim mladim vranicJom koteri nyega na pomoucs zovejo. KoteriJze ne veJzeli vnikakJoi konyJzkoj moucJi, a ni Jze nyemi vola neJzpuni vJzili cslovecJanJzkoi; nego radüjeJze Boug vu onih koteriJze nyega boijo, ino nyegovo miloJcho ochakavajo« (v. 9-11). Primerjava:
V: Oculi omnium in te sperant Domine: et tu das escam illorum in tempore oppor-tuno.
Aperis tu manum tuam: et imples omne animal benedictione.
D: VJeh ozhy zhakajo na tebe, inu ti dajeJh nym nyh Jhpisho v' Jvoim zhaJJu.
Ti odpiraJh tvojo roko, inu napolniJh vJe kar je shivu, s'dobrim dopadnjem.
M: Mindeneknec Jzemei te-benned biznac WRam: es te adJz eledelt azoknac alkalmatos idöben.
Fel-nyitod a'kezedet: es be-tölteJz minden elö-allatot äldomaJsal.
L: Aller augen warten auff dich
vnd du gibJt jenen jre JpeUe zu /einer zeit.
Du thu/t deine hand auff
vnd erfulle/t alles was lebt mit wolgefallen.
Primerjava kaže, da se je Temlin pri prevajanju naslonil na V, še bolj pa na M. »Vu tebi vUpajo« = »in te sperant« = »te-benned biznac«; besede »upati« nimata ne D in ne L, samo V in M. Podobno je glede izrazov »v/äko /ivouc/o /ztvär« in »blago/zlovom«.
Primerjava:
V: Qui dat iumentis escam ipsorum: et pullis corvorum invocantibus eum.
Non in fortitudine equi voluntatem habebit: nec in tibiis viri beneplacitum erit ei.
Beneplacitum est Domino super timentes eum: et eis, qui sperant super misericor-dia eius.
D: Kateri daje Shivini nje Kermo: tem mladim vranom, kateri na njega klizhejo. On nema dopadenja na Kon/ki mozhy, inu nema lu/hta na Mo/hkih golenih.
GOSPVD ima dopadenje na teh, kateri /e njega boje: Kateri na njegovo dobruto vupajo.
M: Ki meg-adgya a'barmoknac az ö eledeleket; es az ötet /egetsegUl hivo hollo-fiaknac.
Nem a'lo erö/segeben le/zen kedve: /em a'ferfiu /zäraiban az ö gyönyörköde/e.
Gyönyörködik az WR az ötet-felökben: es azokban, kik az ö irgalma/sägäban biznac.
Primerjava kaže, da Temlin ni upošteval stare tradicije, ohranjene v MP II glede izrazov: Pullis corvorum« (V), »hollofiaknac« (M), »kovranim mladicsom« (MP II, str. 107), ampak je prevedel »mladim vranic/om«, kar je najbrž njegova tvorba.
Podobno je glede izrazov: »in fortitudine equi« (V), »a'lo erö/segeben« (M), »vu kon/zke jäko/zti« (MP II, str. 108), ampak je prevedel »v kony/zkoj mouc/i«; kajkavsko ali tudi staro prekmursko besedo »jakost« je zamenjal z domačo »moucs«, »mozhy« (D).
Abecedarium szlovenszko (1725)
V tem Abecedariju (A)4 najdemo prevod 5., 6. in 23. psalma. Prevod je po V. Novaku (V. N. 1992: 32) močno naslonjen na Dalmatinov prevod (D). Novak je primerjal 5. in 4. psalm. Tu bomo primerjali še vrstico iz 6. in 23. psalma.
Ps 6
A: Jasz czeilo nocs moio posztelo poleivam, ino mocsim moie odpocsivälische zkuzami (v. 7)
V: Lavabo per singulas noctes lectum meum: lacrimis meis stratum meum rigabo (v. 7)
M: MegmoJtam minden eijel az en agyamat, es kony hülatäJimmal meg otoztem agyamat (v. 7)
D: leJt vJo nuzh mojo PoJtelo polivam, inu mozhim mojo Lego sJolsami (v.7) L: Ich Jchwemme mein bette die gantze nacht vnd netze mit meinen thrennen mein lager (v.7). Ps 23,5
A: Ti mäses moio glavo zoleiom, ino moi pehär mi pun natacses (v. 5) V: Impinguasti in oleo caput meum: et calix meus inebrians quam praeclarus est M: Meg hizlalod olaijal az en feiemet, es meg tolted az en pohäromat bouJegeJJen D: Ti shalbaJh mojo glavo s'Oljem, inu moj Pehar poln natakaJh L: Du JalbeJt mein heubt mit ole vnd JchenckeJt mir vol ein
Primerjava pri Ps 6 kaže, da M uporablja za »lectum« in »stratum« isto besedo »ägy« = »postelja«, medtem ko ima D »PoJtela« in »Lega«, L »bett« in »lager«, A pa »posztela« in »odpocsivälische« (izg. odpočivališče«).
Pri Ps 23 se A naslanja na M in D, npr. glede besede »pehär« (madž. »pohär«).
Mihael Sever (1690? - 1750)
Mihael Sever (S) je v svoji knjigi Red zvelicsdnsztva, 1747,5 prevedel 1., 25. in 32. psalm.
Primerjali bomo Ps 25.
S: GoJzpodne ktebi gori zdignem Dusso moio (v. 1)
nai Jze nepriatelje moi ne veJzelio nad menom (v. 2)
kteri hidou csinio rezi zroka (v. 3)
V: Ad te Domine levavi animam meam
neque irrideant me inimici mei
omnes iniqua agentes supervacue
M: TE hozzäd WRAM emelem fel za en lelkemet
ne orullyenec az en ellenJegeim en raytam
az kic gonoJzül czelekednec ok nelkul
D: PO tebi, o GOSPVD, jeJt shelim de Je moji Jovrashniki nebodo nad mano veJJelili
ony morajo k'Jramoti biti, ty sanikerni Jhpotliuci
N: NAch dir HERR verlanget mich
das Jich meine feinde nicht frewen vber mich
Aber zu Jchanden muJJen Jie werden
die losen verechter.
Primerjava kaže, da se je Sever naslanjal na V in M, ne pa na D in L: »gori zdignem« (S); »emelem fel« (M); »nepriatelje moi« (S); »az en ellenJegeim« (M); »kteri hidou csinio rezi zroka« (S); »az kic gonoJzul czelekednec ok nelkul« (M).
Števan Küzmic (1723-1779)
V	Novi zavezi Svetega pisma so marsikateri odlomki psalmov. Poglejmo, kako je to prevedel Števan Küzmi~ v svojem najpomembnejšem delu: Nouvi zakon, 1771.6
Nekaj primerov:
Erkao je GoJzpoud GoJzpoudi mojemi: Jzedi Jzi na deJzniczo moio, dokecs po-lo'zim nepriatele tvoje na podnogaoniczo pod noge tvoje (Ps 110, 1; v: Mt 22,44).
Naj bode prebivaliscse nyegovo püJcsa, i ne bode prebivajoucsi vnyem. Püspekijo nyegovo naj drugi vzeme (Ps 69, 29; 109,8; v: Apd 1,20).
Vido Jzam GoJzpodna pred menom vJzeJzkouJz; ar mi je zdej Jzne moje; naj Jze ne gyenem. Zato Jze raduje Jzrcze moje i veJzeli Jze jezik moj: escse pa i tejlo moje bode pocsivalo v vupanyi.
Kaj ne nihas du Jo mojo vu pekli; niti ne das tvojemi Jzvetomi viditi Jzprjhnenya.
Znane Ji mi vcsino poti 'zitka: napunis me zveJzeljom pred liczom tvojim (Ps 16, 8-10; v: Apd 2, 25-28).
Ki csini angyele Jzvoje duhe i Jzluge Jzvoje ognya plamen (Ps 104,4; Heb 1,7).
Tvoj kraleJzki Jztolec, o Boug! na veki veke; palicza ravnoJzti je palicza kraleJztva tvojega (Ps 45,7; Heb 1,8).
Lubo Jzi praviczo i odurjavao Jzi kriviczo: zato te je namazao, o Boug, Boug tvoj zoliom veJzelja viJe od tvoji tivariJov (Ps 45,8; Heb 1,9).
Primerjava:
Š. Küzmi~ (Š.K.) ni imel na voljo tu navedenih psalmov, prevedenih v prekmurščino. Zato se je pri prevajanju lahko opiral na D.
V	Ps 110,1 izraz »Jovrashnike« (D) nadomesti Š.K. z »nepriatele«; izraz »h'pod-nushju« (D) nadomesti z »na podnogaoniczo«,; isti izraz je posodobljen v »podnogal-nica« (Pusztai 1893: 76).
Za svetopisemsko knjigo »Apostolska dela« (Apd) uporablja D izraz »Dianie«, isto Š. K.: »Djanya«. V Ps 69,29 ima D (Apd 1,20): »Bodi njegovu prebivaliJzhe puJtu«, Š.K. pa: »naj bode prebivaliscse njegova puJcsa«; v Ps 109,8 ima D (Apd 1,20): »njegovo Shkofio vJami en drugi«, Š.K. pa: »puspekijo nyegovo naj drugi vzeme«.
Odvisnost Š.K. od D je očitna tudi glede drugih vrstic psalma, npr.: D: »KrajleJtva paliza« (Ps 45,7; Apd 1,8), Š.K. »palicza kraleJztva«; D: »s'ojljem veJJelja« (Ps 45,8), Š.K.: »zoliom veJzelja«.
Mikloš Küzmic (1737-1806)
V	svoji Knigi molitveni (K.M.) ima Mikloš Küzmič (M.K.)7 nekatere vrstice iz raznih psalmov, in sicer na straneh 30, 43, 49, 50, 98, 99 in 100. V celoti pa je prevedel dva psalma: Ps 51 (50) in Ps 130 (129). Prevod je tam na str. 166-169.
Primerjava kaže, da je M.K. prevajal po Vulgati, naslanjajoč se tudi na madžarski prevod.
6	Celoten naslov gl. med Viri in literatura.
7	Celoten naslov gl. med Viri in literatura.
Npr.:
K.M. str. 30: Oszloubodi tvoje lüsztvo Goszpodne: i blagoszlovi öröcsino tvojo.
1 ravnaj nye: i zviszi nye do veki veka.
V: Salvum fac populum tuum Domine, et benedic hereditati tuae:
et rege eos, et extolle illos usque in aeternum (Ps 27,9).
M: Szabadisd-meg Uram a' te nepedet, es ald-meg öröksegedet: es igazgasd öket, es magaJzald fel öket örökke (Ps 27,9).
D: Pomagaj tvojemu folku, inu shegnaj tvojo ErbJzino
ino paJsi nje, inu je poviJhaj vekoma (Ps 27,9).
Pomoucs naJJa vu 1meni GoJzpodnovom, ki je Jztvouro Nebo, i zemlo (K.M., str. 43).
V: Adiutorium nostrum in nomine Domini, qui fecit caelum et terram (Ps 123,8).
M: A'miJegetsegünk az WR neveben, ki mennyet, es a földet teremtette (Ps 124,8).
D: NaJa pomuzh Jtoji v'1meni tiga GOSPVDA, kateri je Nebu inu Semlo Jturil (Ps 124,8).
Če primerjamo poleg tega še zelo znana psalma: Ps 51 (50) in 130 (129), nam postane še bolj jasno, da je M.K. prevajal po V in da je imel pred očmi tudi M. Za zgled vzamemo samo nekaj vrstic iz pravkar omenjenih dveh psalmov.
Ps 51(50),7
K.M. (str. 166-167): Vu hüdoubi jzam jasz prijet', i vu grejhi je prijela mene mati moja.	V: In iniqitatibus conceptus sum; et in peccatis concepit me mater mea.
D: Jejt jim is grejhniga jemena rojen, Inu moja Mati je mene v'grehih pozhella.	M: Hamijsagokban fogantattam: es bünökben fogadott engem az anyam.
Glagol »prijet«, »prijela« (»spočet«, »spočeta«) kaže na madžarsko predlogo: »fo-gadni« = »prijeti«. Ps 130(129), 1-2	
K.M. (str. 168) Z-globline jzam jasz k-tebi kricsao /.../ poszlüjhni glasz moj. Poszlüsna naj bodo vüha tvoja, na glasz prosnye moje.	V: De profundis clamavi ad te /.../ exaudi vocem meam. Fiant aures tuae intendentes, in vocem deprecationis meae
D: IS globojzhine /.../ jejt h'tebi vpyem /.../ jlijhi mojo jhtimo: naj tvoja ujhejja pojlushajo na to jhtimo moje projhne	M: A' Melysegekböl kialtottam /.../ hozzad: halgajd-meg az en jzomat. Legyenek a'te füleid figyelmetejek, az en könyörgejem jzavara.
Pleteršnik pozna besedo »globlina«v pomenu »globina« (Pleteršnik 1 1894: 218).
Mihael Bakoš (ok. 1742-1803)
Mihael Bakoš je v Nouvem Graduvalu (N.G.)8 objavil 24 psalmov. Prevedel jih je s pesniško oblikovalno močjo. Po Novakovem mnenju (Novak 1992: 33) je težko presoditi, ali so ti psalmi prevod S. Küzmiča ali M. Bakoša, verjetno slednjega.
Primerjava kaže, da se prevajalec v N.G. ni naslanjal ne na L in ne na D, marveč na M.
Ps 5
N.G.	M
Gojzpodin! molitvi moje, Projzim v-tva vüha vzemi je (v. 1) I me kricsanye pojzlühni (v. 2)	WRam az en beszedimet vedd fuleidbe (v. 1) Figyelmezzel az en kialtajomnac jzauara
Ps 51(50)	
N.G.	M
Szmiluj jze nad menom moj Boug (v. 1).	Konyoruly en raytam, en ijtenem (v. 1).
Vsekakor bi bilo najbolj preprosto, da bi se prevajalec 51. psalma naslonil na prevod Mikloša Küzmiča: »Szmiluj Jze meni« (str. 166 v K.M.), vendar prevaja po madžarski predlogi: »Szmiluj Jze nad menom«, madž. »raytam«	
Ps 128(127)	
N.G.	M
I vtvojoj hi'zi, bode tvoja 'zena, Kako roden trjz (v. 3) I da bos vido tvojim jzinom jzini (v. 6).	Az te felejeged ollyan lejzen mint az termo jzolo (v. 3) es meg latod fiaidnac fiait (v. 6).
Sandor Terplan (1816-1858)
Celotni prevod vseh 150 psalmov v prekmurščino najdemo v tretji izdaji Nouvoga zakona, kjer so na koncu »Knige 'zoltärszke, szlovencsene po Terplän Sändori, püc-zonszkom farari. V Köszegi 1848. Stampane z sztroskom i piszkmi Reichard Kärola i Szinov.«9
Sändor (Aleksander) Terplan (T) v svojem prevodu psalmov zvesteje sledi izvirniku. Njegova jezikovna ustvarjalnost je v tvorbi novih izrazov predvsem za pojmovne in druge narečju neznane besede (Novak 1992: 34).
Primerjava kaže, da je Terplan (T) uporabljal staro besedišče, ohranjeno v prekmurskih rokopisnih pesmaricah, tudi v MP II, skoraj nič pa se ni oziral na prekmurski prevod psalmov, ki so bili že natisnjeni.
8	Celoten naslov gl. med Viri in literatura. Fotokopije mi je poslal prof. Jože Vugrinec, višji bibliotekar v Pokrajinski študijski knjižnici v M. Soboti. Za uslugo se mu iz srca zahvaljujem.
9	Celoten naslov gl. med Viri in literatura.
Jožef Smej, O prevodih psalmov v prekmurščino od Martjanske pesmarice II ... 223	
Primeri:	
MP II	T
Nagni kmeni ti tvoja vuha (str. 95)	Nagni k meni vüha tvoja
Gojzpodne /.../ gdo jzi bo prebival vu tvoiem Satori (str. 99)	Goszpodne, sto bode prebivao vu Satori tvojem (Ps 15,1)
ki praviczo csini (str. 99)	Ki /.../ praviczo csini (Ps 15,2)
Primerjajmo še prevod v Abecedariju (A) s Terplanovim (T):	
Ps 5	
A	T
Szamohvälci ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ti jzi mepriatel vszeim tisztim, jteri hüdo delajo (v. 6)	Zvisävczi neobsztojijo pred ocsmi tvojimi, odürjävas vsze csinecse neprävdenoszt (v. 6)
Ps 6	
A	T
Gojzpodne ne jtraiffai mene vu tvoiem jzerdi, ino ne pokärai mene vu tvoioi prechlivoszti (v. 2).	Goszpodne nekäraj me vu szrdi tvojem, nescsukaj me vu necsamumoszti tvojoj (v. 2).
Besed »prečlivost« in »nečarmurnost« ni najti v Pleteršniku; besedo »ščukati« pa Pleteršnik razlaga v pomenu: po malem rezati, rezljati« (Pleteršnik II 1895: 622). Za »prečlivost« ali »nečamurnost« ima D izraz »slobnoJt«, M pa »harag« = »jeza«, lat. »ira«; za »ščukati« ima D izraz »svariti«, M pa »oJtorozni« = »bičati« (»ostor« je »bič«); v prekmurščini danes : »ščdkati«, ščdknoti« = »švrkati z bičem« (Novak 1985: 106).	
Ps 23	
A	T
ino v Gozpodnovoi hisi bodem prebival, doklem budem sivel (v. 6).	pocsivao bom vu hi'zi Gozpodna mojega vsze dni (v. 6).
Primerjajmo še Severjev prevod (S) s Terplanovim (T):	
Ps 32	
S	T
Da jzem jajz stel zamucsati, omedleile jzo csonte moie; po czeiloga dneva plakanyi (v.3).	Gda szem je steo zamucsati, zadrevenele szo koszti moje od vszäkdenesnyega jävkanya (v. 3).
Terplan se ni oziral na svoje prekmurske predhodnike, pa tudi ne na D, marveč je prevajal samostojno, ustrezno dvema predlogoma: M in L. To kažejo prej navedeni zgledi in še naslednji:
Ps 4
T	M
Vnogi pravijo: Sto nam szkä'ze gda dobro? - Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega (v. 7) Razveszelis szrcze moje bole, kak csi bi oni rävno z sziljom i mostom obiljävali (v. 8).	Sokan mondgyäc: Kitjoda miuelheti azt hogy valaha iot läjjunc? De te WRam mutajd meg mi nekunc az te ortzädnac vilägät (v. 7). nagyob oromet adjz az en jziuemben, hogy nem mint mikor' az o boroc es buzäioc meg jokajodnac (v. 8)
D	L
Nyh veliku pravi: Koku bi nam leta pokasal, kaj je dobru? Ali ti GOSPVD povsdigni, zhes nas to luzh tvojega obrasa (v. 7) Ti sveUelijh moje jerce, aku lih uni imajo dojti Vina inu Shita (v. 8).	Viel sagen Wie jolt vns der weijen was gut ijt? Aber HERR erhebe vber vns das liecht deines andlitzs (v. 7) Du erfrewejt mein hertz ob jene gleich viel wein vnd korn haben (v. 8).
Ps 146	
T	M
Ne zanäsajte sze na poglavnike; na szini lüdi, vu ki nega zvelicsanya (v. 3).	Ne bizzatoc az feiedelmekben: Az embereknec fiaiban, kikben ninczen jzabaditäjra valo ero (v. 3).
Ar vöodide düh nyegov, i on more, z zemlov posztänoti; vu onom dnevi predejo vsza nakanenya nyegova (v. 4).	Ki megyen az o lelke, es ok foldde lejznec; az napon el vejz minden o gondolattyoc (v .4).
	
D	L
Nesanajhajte je na Viude: ony jo zhloveki, inu nemogo pomagati (v. 3).	Verlajjet euch nicht auff Fur jten Sie jind menjchen di können ja nicht helfen (v. 3).
Sakaj zhlovezhki Duh mora prozh pojti, ino on mora supet h'parjti pojtati. Taijtikrat je sgublenu vje njegovu naprej vsetje (v. 4).	Denn des menjchen geijt mus dauon vnd er mus wider zu erden werden Als denn jind verloren alle jeine anjchlage (v.4).
D ima »Viudi« (vojvodi?), L »für/ten«, T »poglavniki« (od besede »glava«, madž. »fej«); D ima »zhloveki«, L »men/chen«, T pa »szini lUdi«, ustrezno M »embereknec fiai« (prim. V: filii hominum«)
Jožef Pusztai (1854-1934)
Jožef Pusztai (njegov pravi priimek: Pozderec) ima v svoji pesmarici (Pusztai 1893: 76-81) tri psalme, ki so jih prepevali pri večernicah na velike svetke. Zdi se, da mu je psalme v prekmurščino prevedel ali vsaj pregledal, bodisi cankovski župnik Jožef Borovnjak, bodisi martjanski župnik Jožef Bagari. Obema se namreč v svoji pesmarici (Pusztai 1893: 9) iskreno zahvaljuje.
Primerjava kaže, da prevod v Pusztaijevi pesmarici (P) sledi Vulgati (V) in se ne ozira ne na D ne na T. Pri Ps 110 (109) ima P »na szrejdi med protivniki szvojimi« (v. 2), V: »in medio inimicorum tuorum«, T: »med nepriatelmi tvojimi«; D: »mej tvoj-mi Sovrashniki«;
P: »ino vnogo glav na zemli zdrüzne« (v. 6); V: »conquassabit capita in terra mul-torum«; T: »razdrobi glavo ladajocsi z vnogimi dr'zelami«; D: »On bo resbil to glavo, katera je zhes velike deshele«.
V Ps 112 (111) ima P: »on ne bode na vekoma premegnyeni. V szpomini pravicsen osztane vecsnom: on sze ne bode bojao, gda kaj hüdoga szlisa« (v. 6-7); T: »Är nevk-lekne na veke: vu sztalnom szpomenki de te pravicsen. Hüdi glaszov sze nesztrasi«; D: »on bo vekoma oJtal: Na pravizhniga Je bo vekoma Jpumnilu. On Je neboji pred hudim glaJJum«. V: »in aeternum non commovebitur. In memoria aeterna erit iustus: ob auditione mala non timebit«.
P ima ustrezno V: »ne bode premegnyeni«, tj. ne bo premaknjen; T ima lep izraz »vkleknoti«; Pleteršnik (Pleteršnik I 1894: 404) razlaga besedo »klekniti« takole: »eine knickende, wankende Bewegung machen«, se pravi »narediti prepognjen, majav gib«.
Sklepne misli
Če pregledamo tiskane prevode psalmov v biblijah, v nemški (L) iz leta 1534, v slovenski (D) iz leta 1584 in v madžarski (M) iz leta 1590, lahko ugotovimo, da sta se bibliji D in M ravnali po L. Najprej v načinu tiskanja. Začetna vrstica posameznih psalmov ima prvi dve črti vedno natisnjeni v poudarjenih majuskulah, npr.: Ps 135,1 HValite (D), DIczerietec (M) ustrezno LObet (L). Beseda »Gospod« je v celoti vedno natisnjena v majuskulah: GOSPVD (D), WR (M), HERR (L). Ni izključeno tudi, da sta se prevajalca D in M tudi pri prevajanju zgledovala po L. Npr.: Ps 135,8 »od Zhlo-vekou inu od shivine« (D) ustrezno »der menJchen vnd des viehes« (L). Podobno je tudi v M. D uporablja množinsko obliko »Zhloveki«, »Menschen« in ne »ljudje«, »Leute«. Glede grafike moramo omeniti, da ima M na koncu besede črko »c«, namesto »k«; »c« (izg. k): npr. »oruendezzetec IJtennec« (izg. örvendezetek Ištennek).
Prevod psalmov v martjanski pesmarici MP II se naslanja na latinski (V) in madžarski (M) prevod, ne pa na D in na L. S tem je potrjena Novakova teza (Novak 1990: 64), da so viri prekmurskih pesmaric madžarski in latinski. Latinski izvirniki so bili že zgodaj prevedeni v madžarščino. Jezik prekmurskih presmaric je mnogo bolj prekmusko narečje kakor pa čista uradna kajkavščina tistega časa, z drugo besedo MP II ni hrvaška, marveč slovenska. Če se je prireditelj druge prekmurske knjige Abecedarium Szlowenszko (pridevnik neutrum, ker je samostalnik v latinščini neutrum - op. J.S.) glede psalmov
tesno naslonil na Dalmatinov prevod (Novak 1983: 188), tega ne moremo trditi glede psalmov pri F. Temlinu, M. Severju, S. KOzmiču, M. KOzmiču, M. Bakošu, S. Terpla-nu in J. Pusztaiju. Naslanjali so se bodisi na V ali še bolj na M.
Z drugo besedo: pri svojih prevodih psalmov niso uporabljali že obstoječih prevodov v prekmurščino, ampak je njihov prevod izviren. Tako so v veliki meri obogatili svoj »stari slovenski jezik«, ki so ga glede na kajkavščino vedno bolj in bolj čistili.
Viri in literatura
Abecedarium Szlowenszko, 1725: Abecedarium Szlowenszko za Drobno Detzo, vön Jzpüsche-
no. V leti M DCC XXV. Bakoš, Mihael, 1789: Nouvi Gräduväl, vu sterom sze vö zebräne /.../ dühovne peszmi nahäjajo
szamomi Bougi na diko vö dani. Stampani v-Soproni po Siesz Jou'zefi. Vleti 1789. Biblia Sacra, 1922: Biblia Sacra secundum Vulgatam Clementinam edita a P. Michaele Hetzenauer O. M. Cap. Vetus Testamentum II: 1922: Ratisbonae: Sumptibus et typis Friderici Pustet.
Biblia, 1534: Biblia das iJt die gantze Heilige Schrifft DeudJch. Mart. Luth. Wittemberg. Begnadet mit KürfurJtlicher zu SachJen freiheit. Bedruckt durch Hans Lufft. M. D. XXXIIII. Biblia, 1584: BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga TeJtamenta, Slo-venJki, tolmazhena, Jkusi IVRIA DALMATINA. Bibel das iJt die gantze heilige Schrifft WindiJch. Gedruckt in der Churf=r/tlichen SJchJiJchen Stadt Wittemberg durch Hans Kraffts Erben. ANNO M.D.LXXXIIII. KOzMič, Mikloš, 1783: Kniga molitvena /.../ na haszek szlovenszkoga näroda /.../. Stampana
v-Soproni pri Siess Josef Jänosi vu leti 1783. KOzMič, Stevan, 1771: Nouvi zäkon /.../ zdaj oprvics z grcskoga na sztäri szlovenszki jezik
obrnyeni po Stevan Kuzmicsi Surdänszkom F. v Halli Saxonskoj M DCC LXXI. Martjanska pesmarica, konec 17. stol. ali iz začetka 18. stol., rokopis z oznako MP II, Ms 57.
Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Novak, Franc, 1985: Slovar beltinskega prekmurskega govora. Ljubljana: Pomurska založba Novak, Vilko, 1983: Dalmatin in jezik prekmurskih pisateljev. Jezik in slovstvo 26/6. 188-195. Novak, Vilko, 1990: Prekmurska Martjanska pesmarica I. Časopis za zgodovino in narodopisje 61/1. 57-81.
Novak, Vilko, 1992: Ob novem prevodu psalmov. Stopinje 21, 32-34.
Pleteršnik, Maks, 1894: Slovensko-nemški slovar, izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Prvi del A-O. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Tiskala Katoliška tiskarna. 1894. Pleteršnik, Maks, 1895: Slovensko-nemški slovar, izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Drugi del P-Z. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Tiskala Katoliška tiskarna. 1895. PUSZTAI, Jožef, 1893: Krscsänszko katholicsänszke cerkvene peszmi /.../ za skolnike /.../. Vö
däne od Drüstva szvetoga Stevana. Prvi natisz. Budapest MDCCCXCIII. Sever, Mihael, 1747: Red zvelicsansztva poleg ednoga znamenüvanya toga nai poglaviteiJega
recsenya jedro Jzvetoga piJzma /.../. Stampano v-Halli SaxonJzkoi, v-leti 1747. Szent Biblia, 1590: SZENT BIBLIA AZ AZ: ISTENNEC O ES WY TESTAMENTUMANAC PROPHE' TA' C ES APOSTOLOC ältal meg iratott Jzent konyuei. MAGYAR NYELWRE FORDITTA-tott egeJzlen es wijonnan, Az IJtennec Magyar orJzägban valo Anya Jzent Egyhäzänac epüle/ere.VISOLBAN. NYOMTATTATOTT MANTSKOVIT BALINT AL-TAL. MDXC. Bodog (sic) aJzJzony hauanac 10.napiän.
(Sveta biblija, to so: Božjega Starega in Novega testamenta svete knjige, spisane po prerokih in apostolih.V celoti in znova prevedeno v madžarski jezik v izgrajevanje Božje svete Matere Cerkve v madžarski državi.V Visolu, tiskarna Balinta Mantskovita. 1590. 10. dne meseca Blažene Gospe, avgusta - prev. J. S.).
Temlin, Franc, 1715: Mali katechismus /.../ na szlovenszki jezik prelo/eni /.../. Stampano v Sa-
xonii vMe/zti Halla imenüvanom po Zeitler Andrasi. Anno 1715. Terplan, Sandor (Aleksander), 1848: Knige 'Zoltarszke, szlovencsene po Terplan Sandori, püc-zonskom farari. V Köszegi, 1848. Stampane z sztroskom i pfszkmi Reichard Karola i Szi-nov Knige 'Zoltarszke so vezane v knjigo: Novi Zakon /.../ zdaj oprvics z grcskoga na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po Küzmics Stevani, surdanszkom farari. I Knige 'Zoltarszke. V Köszegi, 1848. (V tej knjigi jih najdemo po 466. strani in se začenjajo z novo stranjo. Obsegajo 120 strani - op. J. S.).
Summary
In 1992 Vilko Novak wrote that someone from Prekmurje should examine the psalms in manuscript and in print translated into Prekmurje Slovene, compare them with other translations, and thus honor the endeavors of our ancestors. The author of the present article attempts to bring this suggestion to fruition. The Martjanci Hymnal manuscript, known from the beginning of the 18th century, includes nine psalms translated into Prekmurje Slovene. These translations originate from an earlier time, most likely from the 17th century, which is indicated by Latin headlines, e.g., Psalmus XCV- Cantate Domino. The psalm numeration in the Hymnal is based on the Vulgate and therefore different from the numeration in the Hebrew Psalter. The Hebrew numeration, however, was used for the psalms in German, Slovene, and Hungarian Bibles. The author compares all psalm translations into Prekmurje Slovene with the Vulgate and also with the translations into Slovene (1584), Hungarian (1590), and German (1534). He carries out the same comparison for the psalm fragments in Franc Temlin's Mali Katechismus (1715) - the oldest printed book in Prekmurje Slovene -, the psalms in Abecedarium Szlowenszko (1725), and in the following books: Red zvelicsanzstva (1747) by Mihael Sever, Nouvi Zakon (1771) by Stevan Küzmi~, Kniga molitvena (1783) by Mikloš Küzmi~, Nouvi Graduval (1789) by Mihael Bakoš, Knige Zoltarszke (1848) by Sandor Terplan, and Krscsanszko katholicsanszke cerkvene peszmi (1893) by Jožef Pusztai.
The psalm translation in the Martjanci Hymnal manuscript is based on Latin and Hungarian translations. F. Temlin followed the Hungarian translation. Abecedarium Szlowenszko includes expressions found in J. Dalmatin's Bible. M. Sever, S. Küzmi~, M. Küzmi~, S. Terplan, and J. Pusztai were more independent translators, i.e., in addition to the Vulgate they had at their disposal Hungarian and German psalm translations, but they did not copy from the previously existing Prekmurje-Slovene translations. Furthermore, one could not claim that they used expressions from Dalmatin's Bible. They made every effort to find appropriate expressions in their own language on the basis of the Vulgate, the Hungarian and, perhaps, the German translations, so that their translation would be understandable to their compatriots living between the Mura and Raba rivers. They particularly avoided typically Kajkavian elements in order to stay close to the vocabulary of the vernacular. On the other hand, Stefan and Mihael Küzmi~, the pillars of Prekmurje Slovene, translated the psalm fragments, included in the New Testament, from classical languages, i.e., the former from Greek, the latter from Latin. All translators discussed in the article with their psalm translations undoubtedly enriched the word-stock of their »old Slovene language«.