•TednfTt« fzhaja pod tem skraJSa-» iirr imenom od 24 nov 1961 da- je na predlog Obi^msKib odborov ■;ZDL Ptuj in Ormož - Izdaja •Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Te- lefon 1S6 fekovnl ratun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din PTUJ, dne 21. junija 1963 CENA 20 nr Letnik XVI. YOLILCI 1114 Ikmm VOLITVAH v OBČINI ORMOŽ VISOKA VOLILNA UDELEŽBA. OBČIN- SKA IN KRAJEVNE POLITIČNE KOMISIJE, POLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V CELOTI OPRAVILE NA- LOGO. — NA DAN VOLITEV JE BILO ZELO VESELO Od osvoboditve do danes ljud- je ne pomnijo tako veselega dne na dan volitev, kot je bil letoŠ7 nji 16. junij. Ta dan smo povsod v občini Ormož pričakali v ve- selju, da bomo tega dne izvolili naše poslance v zvezni in repub- liški zbor. Mnogo manjših in tu- di večjih težav smo na zborova- njih rešili ali dali nove spodbu- de in zamisli za njih reševanje. Na dan volitev so zgodaj zju- traj na vseh voliščih, zgradbah podjetij, ustanov, zavodov, na blokih in na mnogih stanovanjih pozdravljale vihrave zastave. V sobotq, so bila okrašena s svežim cvetjem ter zelenjem vsa volišča v občini. Razobešeni so bili šte- vilni plakati, napisane parole in postavljeni slavoloki, ki so opo- zarjali na pomemben dogodek in na nekaj nevsakdanjega. Ze v zgodnjih jutranjih urah, na dan volitev, so skoraj v vseh po- membnejših vaseh v občini god- be na pihala in vaške godbe igrale budnico. S tem se je pri- čelo splošno ljudsko veselje. Na predvečer so v mnogih vaseh na voliščih priredili vesele večere s plesom. Ugodno politično vzdušje je vladalo od prejšnjih volitev. S temeljitimi predvolilnimi pri- pravami občinske politične ko- misije, krajevnih političnih ak- tivov, družbeno političnih orga- nizacij, članov SZDL, članov ZK, društev in vseh zavednih ter na- Ko so pisali o letni konferen-1 ci ZB XOV občine Ptuj. smo j omenili, da se bo letos osno- : vala komisija za prenašanje reTolucionarnih tradicij na mladi rod. Nekaj vprašanj o pomenu in delu te komisije smo zastavili predsednici /.go-1 dovinske komisije ZB NOV ob- čine Ptuj. Ali je komisija za prenašanje | revolucionarnih tradicij že ustanovljena? Na prvi seji predsedstva ZB i NOV občine Ptuj po letošnji letni konferenci smo določili sestav komisije in kateri člani našega predsedstva in predsed- stva ZB NOV mesta Ptuja bodo v komisiji. V komisiji bodo tudi predstavniki drugih mno- i žičnih organizacij, društev in zav(Mlov, ki so jim poverjene tudi vzgojne naloge. Tako bo štela komisija tri predstavnike ZB. predstavnika ZK. SZDL, LMS, jLA. mladins:kih odre-' (lov, zavoda za pedagoško in ]irosvetno službo, delavske uni- verze, Partizana, tabornikov, KPD Svobode v Ptuju, kina, tiska in radia, skupaj 13 čla- ^ nov. ZB NOV občine Ptuj. ki je poslala omenjonini organizaci- jam, društvom in ustanovam predlog, naj imenujejo isvoje zastopnike v komisijo, je že sprejela imenovanja zastopni- kov. Zaradi volilne kampanje se komisija letos še ni sestala. Kakšni vidiki so privedli k misli, ustanoviti to komisijo? Republiško združenje borcev NOV je sprožilo to željo zaradi mnogoterih vzrokov, predvsem zaradi preveč izoliranega dela organizacije ZB NOV. ki ji jej bilo doslej prepuščeno, da vzgaja mladino in vpliva na l državljane v duhu bojnih tra- dicij NOV. Organizacije, drii-, štva in ustanove so po svoje — ali premalo ali preveč eno- stransko vplivale na mladino I in svoje člane pri posredova- nju revolucionarne preteklosti na mladi rod in na druge dr- žavljane. Pogosto je organiza- cija ZB videla napake. ne])ra- vilne poti: zaradi nepove/ave med množičnimi organizacijami pa so se napake nadaljevale iz leta v leto. V čem so se doslej kazale pomanjkljivosti pri prenašanju tradicij na inladi rod? Predvsem moramo poudariti, da smo prenašanje tradicij NOB doslej enostranisko pojmo- vali. V programu, ki je bil v organizacijah in ustanovah in se je pojavljal tudi pri tisku prednih občanov se je prejšnja politična aktivnost še bolj po- živila. Razgovori z volilci so v občini pripomogli k tako veliki volilni udelež,bi. V občini je bilo 74 volišč za republiške in zvezne poslance. Za zveznega poslanca Toneta Boleta je bila volilna udeležba v občini 89,92 "/«, z neveljavnimi glasovnicami 6,36 odst. in je bil zvezni poslanec izvoljen z 92,56 odst. V volilni enoti 108 je bil izvo- ljen za republiški zbor Jože Tramšek z volilno udeležbo 95,86 in filmu, je bilo predvsem ob- navljanje spominov na revoiu- cii. 'rno preteklost v raznih oblicah. Tudi tu so bile po- manjkljivosti. ker je bil pro- gram ali premalo obširen ali preslabo oblikovan. Odmikalo 3a se je od druge naloge, nada- jevati s tradicijami narodno- osvobodilnega boja. V čem se kaže tako nadalje- vanje? Vzgajati je potrebno mladino in tudi drugo prebivalstvo v revolucionarje socialistične družbe. Najti je potrebno obli- ke aktivnega dela pri vzgoji socialističnega človeka, ki mu je neusahljiv vir narodnoosvo- bodilni boj. Kakor so borci NOV premagovali napore v boju za svobodo, naj prema- guje mladina napore v šoli, od- rasli v službi, vestno naj iz- polnjuje vsaik svojo dolžnost, naj dviga delovno storilnost, odgovornost do dela. da bo čim- več koristil 6 Kakor smo že povedali, bo komisija vnesla v program ob- navljanje spominov na NOB in s-krbela za aktivno nadaljeva- nje tradicij NOB v obliki vzgo- je socialističnega človeka. Ali hi lahko navedli nekaj konkretnih nalog komisije v tem letu? Ker je najvažnejša naloga prenašati revolucionarne tradi- cije na mladino, je enoletno de- lovno obdobje te komisije šol- sko leto. Tako bo komisija za- čela izpolnjevati program šele septembra f. 1. in ga zaključila s koncem šolskega leta l%5/f)4. Vse organizacije, društva in ustanove bodo poglobile obnav- ljanje spominov na NOB v pri- mernih oblikah in z delom po- kazale, da nadaljujejo s tradi- cijami NOB. V tem smislu je npr. zgodovinska komisija pri naši orc"-dst., Bojkša-Bac Milena je bila zvoljena v volilni enoti 109 z /olilno udeležbo 97,57 ®/o. Skup- ia volilna udeležba volilcev v republiški zbor je bila 96,78 ®/o. V občini Ormož je bila velika udeležba. Take že od osvobodi- tve ne pomnimo. V okraju je na četrtem mestu in v republiki iz- med 62 občin na enajstem me- 3tu. Tako velik uspeh volitev je rezultat zavestnega dela vseh iružbeno političnih faktorjev, predvsem članov političnih ak- tivov, slehernega zavednega ob- :ana, ki je s svojim političnim r.alaganjem precej doprinesel pri tej uspešni volilni akciji. katerim bo zadolžena za skrb do spomenikov NOB na svojem območju. Ob državnih prazni- kih med šolskim letom bo pri- rejala spominske svečanosti s )etjem partizanskih pesmi, po- aganjem vencev in recitacija- mi, ob oddaljenih spomenikih Da bo prirejala mitinge. V re- c-ti bo program sprejet na pri- hodnji seji komisije. Komisija bo postavila tesne stike med našo organizacijo in omenjeni- mi organizacijami, društvi in ustanovami in prav gotovo bo skupno delo rodilo dobre sado- ve v prid vzgoje socialističnega človeka, ki bo čutil ljubezen do bližnjega, do domovine, ki bo trdno stal na braniku oseb- ne časti, časti in varstva domo- vine, ki bo vedno branil tudi tisto, kar je v korist vsemu človeštvu. -an Poglobljeno prenašanje revolucionarnih tradicij na novo generacijo Kakor je znano, imata zvezna in republiška ustava tudi dolo- čila, nanašajoča se na občinske statute in statute delovnih or- ganizacij. Republiška ustava v 94. členu nakazuje vsebino sta- tutov občin, 80. člen pa govori o statutih delovnih organizacij. Statuti morajo v okviru določb ustave in zakonov in glede na njihov namen zajeti vse politič- ne, gospodarske in družbene pro- bleme, s katerimi so povezani občani oziroma proizvajalci, zato je seveda razumljivo, da bodo ti statuti za nadaljnji razvoj družbe izrednega pomena. Statuti delovnih organizacij bodo morali temeljiti na pra- vicah in dolžnostih samouprav- nih organov, zajeli pa bodo mi- mo tega in drugih nalog tudi de- lovna in druga notranja raz- merja. Enako pomembni bodo tudi občinski statuti, ki bodo za- jeli tudi »pravice občanov ter delovnih in drugih samouprav- nih organizacij glede uporabe družbenih skladov in družbenih služb«. Občine in delovne organizacije že nekaj časa pripravljajo osnutke statutov in v začetku februarja letošnjega leta, je re- publiški svet sindikatov sklical posvet, na katerem so obravna- vali celotno problematiko v zve- zi z izdelavo statutov delovnih organizacij. Posvet je nedvomno dal pobudo za uspešnejše delo v zvezi z izdelavo samoupravnih predpisov v delovnih organiza- cijah, razjasnil je nekatera vpra- šanja ter ix)stavil potrebna sta- lišča v zvezi s pripravami in vsebino teh statutov. Razni predlogi za pravno zgradbo statutov delovnih orga- nizacij bi naj pomagali delov- nim organiTacijam pri izdelavi omenjeruh statutov. V njih so tudi poglavja o medsebojnih pravicah, o higiensko tehnič- nem varstvu, prevozu na delo, prehranjevanju, rekreaciji, za- poslovanju starejših, onemoglih in invalidov. Glede varnosti pri delu je potrebno izdelati pose- ben pravilnik, kljub temu pa naj statut tudi predpiše pravice in obveznosti delovne organizacije in člana kolektiva v zvezi z na- logami na področju varnosti pri delu. Statuti delovnih organizacij (in tudi občin!) pa seveda tudi ne smejo iti mimo dejstva, da predstavlja socialno zavarovanje za delovnega človeka pravico, ki izhaja iz delovnega razmerja. Povezano s temi pravicami je fi- nanciranje socialnega zavarova- nja, pri čemer je prizadet tako zavarovanec kakor kolektiv, saj nam ne more biti vseeno, v kakšni višini obremenjujejo pri- spevki za socialno zavarovanje ustvarjeni dohodek. Kolektivi in s tem zavarovanci so z novim zakonom o organizaciji in finan- ciranju socialnega zavarovanja, povsem vključeni v sistem izva- janja socialnega zavarovanja, pri čemer omenimo le izplačeva- nje nadomestil osebnega dohod- ka v času bolezni do 30 dni in stroške zdravljenja za to dobo v primeru nezgode pri delu, če- prav so za te namene zagotov- ljena sredstva po posebnih kri- terijih. Ni treba posebej poudarjati, da so samoupravni organi so- cialnega zavarovanja in tudi zdravstva zelo zainteresirani, kako bodo statuti zajeli in tudi obravnavali naloge, ki izhajajo iz novega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zava- rovanja ter se nanašajo na de- lovne organizacije in tudi komu- (Nadaljevanje aa 5, stramj Kidričevo IZ KIDRIČEVEGA GRADBENA DELA ZA RAZŠI- RITEV SOLE V KIDRIČEVEM SO ŽE V TEKU Podjetje »Gradiš« je že 8. maja 1963 začelo z deli za podaljšanje in razširitev osnovne šole v Ki- dričevem po projektu, ki ga je po naročilu Občinskega ljudskega ljudskega odbora Ptuj izdelal Pro- jektivni biro Maribor že lansko leto. Zemeljska dela so končana, kmalu bodo tudi gotove kletne stene in kletni zidovi. ^ S podaljškom sedanje šolske zgradbe in z novo dodatno zgrad- bo bo šola v Kidričevem prido- bila 6 navadnih in 4 specialne učilnice, telovadnico, prostor za garderobo, za gospodarski prak- tikum, jedilnico in drugo, kar je neodhodno potrebno za sodobno šolsko zgradbo. Ker bo po dovršitvi del na šol- ski zgradbi v Kidričev-em popolna osemletka, bo odpadel problem dokončanja osemletke na območ- ju šol Kidričevo, Lovrenc in Cir- kovci. ker bodo iz teh šol priha- jali učenci v VI., VII. in VIII. razred. Sedaj obiskuje 84 otrok iz Kidričevega omenjene tri raz- rede osemletke v Ptuju v šoli »Ivana Spolenjaka«. Izvršitev novih del na šoli v Kidričevem bo financirana iz 160 milijonov din, ustvarjenih v to- varni glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, po odobritvi organov upravljanja te tovarne, ki so doslej pokazali vse razume- vanje za šolske potrebe v občini in s tem tudi v Kidričevem. 24 NOVIH PECI V ELEKTRO- LIZI II. V KIDRIČEVEM V POSKUSNEM GRETJU Dne 14. junija 1963 je začelo poskusno ogrevanje 24 novih peči v novozgrajenem objektu elektro- lize v Kidričevem, kar predstavlja korak dalje in napredek tovarne, ki bo po rekonstrukciji in dogra- ditvi ter opremi II. elektrolize s 160 novimi pečmi za 100 odst. po- večala proizvodnjo. Z graditvijo nove elektrolize so začeli lansko leto in b.o predvi- doma letos v celoti končana-, ena- ko pa rekonstrukcija tovarne gli- nice. kar pomeni, da bo za deseto obletnico, odkar so stavljene v Kidričevem v obratovanje nove kapacitete, ta tovarna obratovala s 100 odst. večjo kapaciteto kot prej. Pri spuščanju prvih "24 peči v novi elektrolizi v poskusno gretje sta bila navzoča ^poleg direktorja tovarne inž. Franja Gruenfelda in njegovih sodelavcev ter delav- cev v novi elektrolizi tudi pred- sednica občinske skupščine Lojz- ka Stropnikova in sekretar občin- skega komiteja ZKS Ptuj Janez Kostanjevec. Čestitala sta kolek- tivu za dosežen uspeh. Do 10 obletnice pogona bo ko- lektiv TGA Kidričevo presegel vsa pričakovanja izpred 10 let, ko nikdo ni mogel predvidevati, da bo mogoče v 10 letih doseči toliko •dragocenih izkušenj in strokovnih kadrov, da bo lahko proizvajati namesto prvotnih 37 tisoč ton gli- nice bodočih 90 tisoč ton glinice m namesto prvotnih 15 tisoč ^on aluminija bodočih 40 tisoč ton ob le 50 odst. večjem številu zapo- slenih. kot jih je bilo 1955. leta. Tako razveseljivi rezultati raz- voja TGA »Boris Kidrič«. Kidri- čevo, so prav gotovo ugodni za celotno jugoslovansko skupnost, zlasti pa za ptujsko občino, ki postavlja v vseh svojih družbenih planih to tovarno na prvo mesto ter se tudi izredno veseli vsakega njenega naoredka: Ormož ob volitvah Posnetek: D. Rizman Osvajanje vesolja se nadalju- je. Te dni sta poletela kot peti in šesti sovjetski vesoljski pot- nik Valerij Bikov in prva žena v vesolju Valentina Terješkova. Razumljivo je, da je prav polet prve žene v vesolje vzbudil na svetu največje zanimanje, on- stran velike luže pa tudi poleg občudovanja dokaj zavisti, po- sebno med ameriškimi kozmo- navtkami. ® Novi poleli Kakor kažejo statistike, je Bi- kov 82-krat obkrožil Zemljo in se potemtakem obdržal v veso- lju celih 119 ur, Terješkova pa je naredila podobno pot 49-krat v 71 urah. Vseh dosedanjih šest sovjetskih kozmonavtov je nare- dilo doslej skupaj 285 krogov, vsi štirje ameriški kozmonavti pa le 34 krogov. Seveda so 'te primerjave več ali manj statistične narave, ven- dar dokazujejo, da je sovjetska znanost ob pomoči svetovne znanosti dosegla velik napredek in vodilno mesto v vesoljski teh- niki. To priznanje beremo tudi v zahodnem tisku. Ce nekateri izkoriščajo najnovejše polete za- to, da bi ostro grajali ameriško »počasnost« — to velja posebno za ameriški ženski svet —, je to seveda njihova zadeva. Novico, da sta oba sovjetska kozmonavta srečno pristala v bližini Karagande (Kazahstan), so pozdravili po vsem svetu kot nov korak proti poglavitnemu smotru — osvajanju vesolja. Če- stitkam hrabrim letalcem se pridružujejo tudi jugoslovanske. ® Intervju predsednika Tita Predsednik republike Josip Broz-Tito je pred mesecem spre- jel glavnega urednika ameriške revije »OdLUiUdJ' tivcimis X Sherroda in mu odgovarjal na njegova številna vprašanja s področja svetovne politike s po- sebnim ozirom na Jugoslavijo in njene odnose z zunanjim sve- tom. Kar zadeva odnose z Ame- riko, je jugoslovanski predsed- nik dejal, da z jugoslovanske strani niso bili nikoli ogroženi in da jugoslovanska vlada ni dramatizirala sklepa ameriškega kongresa, naj bi Jugoslaviji uki- nili klavzulo o najbolj poobla- ščeni naciji. O tem, ali Kitajska želi vojno ali ne, je predsednik dejal, da je od kitajskih vodite- ljev odvisno, ali bomo ostali prepričani, da ta dežela hoče vojno ali ne. Vendar se vsaka vlada v nekem smislu prilagaja mednarodnemu položaju in bo tako verjetno ravnala tudi Ki- tajska. Predsednik je obširneje govo- ril o jugoslovanskih odnosih s SZ, posebno o svojem obisku pri Hruščevu, ki so ga ponekod ocenili kot približevanje Vzhodu in oddaljevanje od Zahoda. V jugoslovanski politiki sodelova- nja z vsemi državami sveta ne glede na družbeno ureditev na podlagi načel aktivne koeksisten- ce se ni nič spremenilo. Zahod- ni tisk je njegov obisk samo hu- do dramatiziral. O predvidenem obisku v nekatere dežele Latin- ske Amerike je dejal, da gre za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov. Omenil je tudi željo jugoslovanske vlade, da bi bili odnosi z Vatikanom dobri. • Pienum CK KP Sovjetske zveze v Kremlju že nekaj dni zaseda pienum CK KP Sovjetske zve- ze, posvečen ideološkemu delu. Mnogi govorniki so opozorili na pomen, ki ga je imela odprava kulta osebnosti. Pomembna je tudi odločitev Centralnega ko- miteja, da trenutno ne bo obja- vil pisma, ki ga je prejel od CK KP Kitajske, ker bi to, privedlo do nove zaostritve v medseboj- nih odnosih. Kot je znano, se bodo predstavniki obeh partij sešli julija. Na drugi strani se je v glasi- lu kitajske partije pojavil oster napad na 5. pienum CK KPJ. V njem je tudi poziv vsem komu- nističnim partijam, naj obsodijo »jugoslovanski revizionizem« in se strnejo okrog stališča KO Ki- tajske. Gonjo proti jugoslovan- ski KP je kajpada podprlo tudi albansko partijsko vodstvo • Kdo bo naslednik papeža Janeza XXIII.? v sredo zvečer se je 80 kardi- nalov zaprlo v Vatikan, da bi izvolilo naslednika pred kratkim i umrlega papeža Janeza XXIII. Sodijo, da bo prišlo do precej ostrih trenj med naprednejšim delom katoliških prelatov, ki I podpirajo zamisli pokojnega pa- , peža, in med konservativnimi silami, ki so prišle do izraza tudi na ekumenskem koncilu. * KIDRIČEVO P.O PROSI,./VV- L.TALO DAN BORC.^ Organizacija združenje borcev NOV v Kidri^^evem pripravlja skupno z ostalimi organizacijami v Kidričevem prijetno praznova- nje dneva borca 4. julija 1963. ' Proslava bo na predvečer, to je 3. julija, s kulturnim sporedom na pro.ctem, na sam d,in borca j pa bo v Kidričevem športno tek- 1 movnaje, ki se ga bo udeležilo 7 j strelskih ekip, 2 pionirski moštvi, sindikalno moštvo iz tovarne in odbojkarsko moštvo iz JLA. Namen prireditve je zbrati na j skupni proslavi in prireditvah članstvo združenja in prijatelje te organizacije ter v tekmovanju medsebojno pomeriti strelce m j ostala športna društva, ki bod' r j lepi igri pokazal^ svoje sposou- nosti, strun 2 T I? n N I K ' DNK 21 JL: Zopuščen lep in znamenit ORMOŠKI SRAJSKI MRK bodo uredi i i DOSLEJ PREMALO ZANIMANJA ZA UREDITEV KUL- TURNIH ZNAMENITOSTI IN ZA RAZVOJ TURIZMA. ZNA- MENITOSTI ORMOŠKEGA GRAJSKEGA PARKA MARSIKA- TEREMU OBCANU NISO ZNANE. ORMOŠKI GRAD SE LE- TOS V SREDISCU ORMOŠKEGA GOSTINSTVA. Naravno, privlačne lepote in kulturno-zgodovinske znameni- tosti so v mnogih občinah v Slo- veniji urejene, zato so zanimive za domače in tuje turiste. V tej smeri je sem od osvoboditve in do danes v občini Ormož zelo j malo storjeno, čeprav so za to I ugodni naravni in zgodovinski! pogoji. Ormož lahko postane s svojim urejenim parkom in z ] zgodovinskim gradom privlačen 1 za turiste. Zgodovina ormoškega ' parka sega v zadnja stoletja. Park bi moral obdržati obsog in slog, čeprav je bil od osvoboditve do danes zapuščen. Zaradi ne- strokovnega vzdrževanja je ne-j koliko menjal svojo prvotno obliko. Končno bo le služil turizmu K temu je precej pripomoglo, da je grad od osvoboditve do da- ne=; služil različnim namenom, za vojašnico. 7a ^tanovanie. dru- gi dei grajskih prostorov je za- sedlo gradbeno obrtno podjetje »Ograd«, ki si je iz grajskega dvorišča napravilo skladišče gradbenega materiala. Zanemar- jeni grad in neurejeni park sta zadnja leta postala odlagališči smeti, danes v času urejevanja, zahteva to mnogo dela. Razum- ljivo je, da je taka neurejenost gradu in grajskega parka slabo vplivala na slehernega turista, čeprav si je želel ogledati njune za nimivosti. Ormoški grajski park je pod nadzorstvom zavoda za spome- niško varstvo. Strokovna komi-, sija zavoda je ugotovila, da je v za.ščitenem delu parka največ škode zaradi zanemarjenosti in zaradi nedovoljene sečnje ter poškodovanja dreves. Nestro- kovnem početju v parku, kot si ga je privoščilo, gradb. podjetje v času zemeljskih del za grad- njo bencinske črpalke, stano- vanjska skupnost občine Ormož pa z nedovoljeno sečnjo v parku je vredno javne kritike. Več škode je tudi v tistem delu par- ka, ki meji na veliko grmado izkopane zemlje za temelje nove vinske kleti. Izkopi zemlje du- šijo debla dreves v parku. Park je potrebno zaščititi Park je treba temeljito zašči- titi pred poseki in pred nadalj- njimi poškodbami. Proti vsem povzročiteljem škode je potreb- no ostro ukrepati. Paziti je treba predvsem na takšne ničvredne- že, ki lomijo brez potrebe veje lepotičnih dreves, ki z zračno puško uničujejo in preganjajo ptice pevke. Nekatera drevesa v parku zahtevajo nujne asana- cijske ukrepe pod strokovnim nadzorstvom. Nekatera volla de- bla je potrebno zaplombirati in po potrebi očistiti. Vsa obnovi- tvena dela v parku je potrebno izvajati po oredhodno izdelanem projektu. Dela naj opravijo sami vrtnarji. Park predstavila veliko vrednost Zaouščeni park v Ormožu predstavlja veliko vredno.st. V njem so lepotična drevesa, ki so redka v drugih krajih Slovenije kot npr. piramidasti hrast, ro- gasti hrast, rogasti jesen, rdeče- , belo cvetoč kostanj, mnogo vrst iglavcev iz južnih krajev. Če- prav je lip>ov drevored, ki bi naj ločil igrišče od parka, pomlajen in zelo lepo izgleda. Po stezi, ki še vedno ni urejena in je neko- liko preozka, pridemo do 30 m visoke ciprese. Ob prihodu v bli- žino se nam kaj hitro spremeni v hrast, v obliki ciprese oziroma piramide. Okusne klopi in se- veda poleg mize turista ali pot- nika, kaj kmalu privabijo. Teh še ni v grajskem parku. Potreb- no jih bo kmalu priskrbeti, do- tlej pa si bo potrebno najti me- sto za oddih drugje. Iz panjev izdelani stoli in miza, ki so zgo- raj obliti z betonsko oblogo, za obiskovalce parka niso najpri- mernejši. zato tudi le redkokdaj zasedeni. Proti južnemu pobočju narka je steza nekoliko širša. Tam dvigajo glave debela lepo- tična drevesa. Ta bo potrebno v spodnjem delu parka pri Dravi 'rodreti. da bi prišlo središče par- 1 ka do večje veljave. Sredi oarka je grajska grobnica, ob njej je starejše drevo, vrba žalujka, ki jo nanada bela omela ' Po mne- nju zavoda za spomeniško var- stvo jo bo potrebno podreti. Ima znnimi" razrvored vej in tudi njena rivljeniska doba ie že vi- soka. Suhe veie. kupe šibja, raz- ne odpadke, podrta drevesa, ne- j loirobne knpe gramoza in .še io čimprej od- straniti iz parka. Z obnovo parka drevje ne sme biti prizadeto Pri obnovi parka bo potrebno ohraniti rastoče drevje, ki pred- stavlja neprecenljiv rastlinski inventar, po izredni rasti in sta- rosti določenih tujih drevesnih vrst. Projekt bi naj v polni me- ri izkoristil višinsko razgibanost terena (doline, bregove, kotline, terase in drugo). Obnovitvena dela v ribniku in sam dovod vo- de v ribniku bodo oživeli in olep- šali park. Vodni režim bi morali dobro proučiti, da ne bi prišlo do podmakanja grajske stavbe, do erozije, kakor tudi glede stroškov, ki bi naj bili čim nižji. Poleg sončnih sprehajal- nih poti je treba v projektu oredvideti sončne steze na po- bočju brega nad Kolodvorsko ulico, do vinske kleti. Pri sa- ditvi dreves in grmičevja ter pri urejanju cvetličnih gred bi se bilo dobro izogibati ravnim čr- tam sajenja in enakomernim presledkom. Park mora biti kombinacija drevesnih skupin in prostih travnatih površin, ki omogočajo neoviran pogled na drevje. Uresničitev turistično gostinskih načrtov Glavne turistično-gostinske načrte bodo uresničili v prihod- njih petih letih. V tem času bo- do skušali zbrati čimveč sred- stev za ureditev primerno opremljene restavracije ali ka- varne, ki je v Ormožu še ni. Po- pravili in uredili bodo tudi graj- ski balkon, sanitarne naprave, napravili bodo tudi manjša po- pravila na grajski .strehi in dru- go. Letos bo za popravilo gradu v Ormožu poral^ljenih približno 8 milijonov dinarjev. D. R. Ko prispejo vaguni s premogom, jr na ptujski lovonii po- staji prav prijetno. Posnetek; D. Žiender Potrošnike premoga v Ptuju prav gotovo zanima, kako bo letos s premogom. V razgovoru z direktorjem in nabavnim re- ferentcMn trgovskega ptnljetja »Les« Ptuj smo izvedeli sledeče: »Zahteve po premogu so velike. Ze sedaj imamo naroči! za okrog ()0()0 ton premoga. Problem bo dehio rešen s tem. da bomo do konca meseca lulija dobili sedem posebnih vlakov premoga, to je okrog lOOO ton. Prvo kompozicijo 23 vagonov smo dobili v ^.oboto. 13. junija 196"^. in bo v bodoče orišUi vsa- kih 6 dni. Uredili bomo tako. da bo vlak prišel tudi v Kidri- čevo in .Mo-škanjci. S lem burno ublažili le delne zahteve, saj imamo sedaj v glavnem široko potrošnjo. Poleg tega unamo do konca julija tudi 45% regres.« Ali bomo letos res ostali brez premoga? Ze meseca aprila sem naročil premog pri »Lesu« v Ptuju, češ, prej bom na seznamu, prej bo premog pri hiši. Medtem sem se tudi - parkrat že sam oglasil ter povprašal, kako in kaj. Pre- moga ni, je sleherni odgovor in prav tak. kot vse lansko leto. Spočetka sem se malo čudil tem odgovorom, sedaj pa končno ve- mo, da naša železnica nima va- gonov, da bi odvažala premog cd rudnikov, ki z ogromnimi ko- ličinami premoga ne vedo kaj početi ter jim grozi zastoj v ru- d oko p: h. ■ Glede vsegsf tega n6 vem, kaj bi k temu rekel: enkrat ni pre- moga. drugič je tega dovolj, ni vagoinov; kaj bo le še sledilo, ni znano Železnica se izgovarja, da so ne.dolgo tega porabili večino vagonov zs umetna gnojila Se- daj teh ni, kje so sedaj vagoni? Blizu je čas. ko bodo vagoni polno zasedeni s prevozom ži- taric Ali bo premog ostal pri rudnikih? Na vsem tem pa se vidi. kakš- na je pri nas v Ptuju trgovska organizacija; kadar bi kaj bilo treba gosipodarsko in praktično izvesti, skoraj vselej zataji In kdo je tega kriv? Mar vedno že- leznica? MisVm da ne. temveč trgovska mreža, ki se peča z na- bavo in pircdajo premoga. Naj bo kakorknii oh Hohr nva-''' - ciji, sitrokovnosti idr. bi se dalo mar.sikai smotrnejše urediti, predvsem pa ko gre za potroš- nika. Pri tem pa je še ena težava: Zadnjič sem se oglasil pri usluž- benki tega podjetja, ki mi je rekla, da si moram sam za pre- voz premoga na podeželje naba- viti prevozno sredstvo. To je za nas, ki smo po službah, precej nerodna, oziroma težka zadeva. Kako naj zvem, kdaj bo premog in kdaj bom na vrsti? Ali naj spet grem vsako jutro ob pol šti- rih v vrsto pred vrata »Lesa«, kjer bom zvedel, da še daoes nisem na vrsti Vsa leta doslej je to po'djetje mnogim strankarn dostavljalo premog na dom, z lastnirh prevoznim sredstvom, kar je tudi ugodno. Res je, da morajo biti vagoni čim prej pra- zni in da peljejo vozila tja, ka- mor je bliže Potrebno bi bilo nekako urediti, da bi bile stran- ke s podeželja prav tako delež- ne dobave premoga kot potroš- niki iz bližnie okolice. Ali ne bi mcsli iz pisnirne podjetja »L-es« dva ali tri dni pred tem obve- stiti nekaj strank, naj bodo pri- pravljene na naročeno količino premoga. To obvestilo bi naj šlo na račun potrošnika. Prav sotovo bi si mnogi Isžie ooma- gali ter bi si nabavili prevozna sredstva Prav eno^+gvno jih je o^^iti na s"znamu ;fd PotroM-"ki-naročniki oreinoga želimo, da bi naj us^Vužbenci tr- ■^'^dVt^a čim prei ukrenili vse potrebno da hrvio tudi rvotro'^.niki s pf-^eželja di^lr^n" zakonito odobrenih ugodnosti. BJ Gradnja benc nsbe črpalke v Crmoiu h tro n preduje Povečanje števila kmetijske in druge mehanizacije in osebnih vozil je tudi v občini Ormož na- rekovalo zgraditev nove bencin- ske črpalke. Ta potreba se je iz leta v leto večala s številom mo- tornih vozil in strojev v občini. V Kolodvorski ulici so na levi strani grajskega vhoda za gradnjo bencinske črpalke izvršena vsa pripravljalna zemeljska dela, grad- bena pa so v teku. Gradnja nove bencinske črpalke bo voliala ca. 28 milijonov dinarjev. Vsa gradbena dela izvršuje gradbeno obrtno podjetje »Ograd« Ormož, druga montažna dela pa bodo izvršili strokovnjaki iz podjetja »Petrol«. Novozgrajena bencinska črpalka bo navezana na tri cisterne, ki bodo skupno imele 60 kubičnih metrov prostornine. Vsako cister- no bodo pred položitvijo v zem- ljo premazali s hladnim mazilom in nato jo bodo položili v zato primerno jamo, obdano s poseb- no oblogo. Bencinska črpalka bo že konec meseca junija služila svojemu namenu. Pred in za zgra- jeno bencinsko črpalko bodo ure- dili lepotični park. Njegovo ure- jevanje bo stalo približno 450 ti- soč dinarjev. Pri gradnji bencin- ske črpalke se je z marljivim de- lom izkazal predvsem polir grad- benega podjetja »Ograd« Kupčič Ivan. Z zgrajeno novo bencinsko čr- palko in s tem, da bodo ormoški grad preuredili v zgodovinsko kulturno turistično točko, bo iz- polnjena želja gostinstva in tu- rizma. D. R. Z motorjem v žrebe 17. junija ob 21.05 se je moto- rist Anton Praprotnik peljal z, lastnim motorjem v Ormož v smeri Pavlovec, kjer mu je med vožnjo pri posestniku Ludviku Hrnju pod motor skočilo žrebe. Tega je pošk;<trebne sorazmer- no male količine in ko ne ve- mo, česa zemlji najbolj primanj- kuje, sta skoraj redna pri ma- lih gospodarstvih. Pravi nitrofoskal vsebuje du- šik v obliki kalcijevega ciana- mida, saj je sestavljen iz apne- nega dušika. Kalcijev cianamid ni rastlinam direktno dostopen, v zemlji se mora prej pretvo- riti v rastlinam dostopno <»bli- ko. Zato moramo nitrofoskal spraviti v zemljo vsaj 14 dni pred setvijo ali saditvijo, boljše pa je, da mu damo še več časa za pretvorbo. Poleg teffa delu- jejo hranila v nitrofoskalu po- časi, učinek traja dalje časa, nekaj let, pač po tem. kako je zemlja s hranili založena, iz- kori.ščena po rastlinah in izpo- stavljena izpiranju. Ker ima nitrofoskal tudi apno. ga lahko uporabljamo na vseh zemljah, ker jih ne zakisa. Kakšne količine vzamemo pri nitrofoskalu? Ker ima nitro- foskal vsake hranilne snovi sa- mo v določenem razmerju (npr. 8:8:8), ga moramo na določeno površino potrosti znatno več, kakor vsakega drugega umet- nega gnojila. Znano je, da umetno gnojilo v premalih ko- ličinah sploh ne pride do vid- nega učinka, zlasti če deluje '>r>oasi. Zato trosimo navadno nmetna gnojila, ki vsebujejo le eno hranilno snov po 200. "^00 ali še vff kilogramov na 1 ha. .\pneni dušik ima % dušika, nitrofortikal pa nolovico teja. /ato uistrpza 200 ksr apnenega dušika 'Inrskn nmf^^tno in pravil- no. Menim rla j«^ lOk-jr za en ar nitrofoskala skrajna meja, ki je ni priporočljivo prekora- čiti. Kakor vsa počasi delujoča umetna gnojila, tako tudi nitro- foskal učinkuje najbolje. r» ga spravimo v zemljo in čimbolj z zemljo zmešamo, vendar ne pregloboko. Nato potrošeno gno- jilo zabrnnnmo. ne pa podorje- mf>. Na travnikih, v sadovnja- kih. ki pod drevjem niso obde- lani. gnoiila ne moramo spra- viti v zemljo. Da pa kljub lemu pride do učinka, ga mor.imo i>otrositi dovoli zgfxlai. najbo- ; Ijp jfseni ali zelo rano spo- j mladi. Ce ga trosimo prepo/no, j v tistem letu ne pride do učin- ka. To velja tudi tedaj, če ga spravimo v zemljo. Kakor vsa umetna gnojila, tako tt.di nitrr>- fosiksl Holie učinkuje v vlažnih letih, slabše pa v sušnih letih. Kljub teinu. da nitrofn«kal vsebuje vse hranilne snovi. s» ne smrmo smatrati za popolno srnojilo. temveč le kot dopol- nilno. ne pa n«dome^tek hl^v- s.k"?« gnoja ali komr»o«a. To r^l" važno d^i^tvrt pol|"d'«1ei pri uporabi umetnih gnojil po- zabljajo in pričakujejo ikI traj- I ne uporabe umetnih gnojil brez I uporabe hlevskega gnoja ttaj-j nih uspehov. To pa ni mogočne, j ker umetna gnojila nimajo or- (ganskih snovi, ki so za trajno rooro ali oskr- bo. Tudi prej je že prosila ob- čino za starostno podporo, toda vsako prošnjo so ji zavrnili. V strahu in dvomu narekuje ne- znanemu dobrotniku — pisarju svojo prošnjo, ki razodeva njeno trpko življenjsko usodo. »Minilo je že zopet leto dni. o-^i-or hila ^'i-^^ila prošnio za stalno oskrbo (v hiralnici ali meščanskem špitalu). Vsakikrat pa sem bila tako nesrečna, da mi je bila v mojo veliko srčno bolečino prošnja odbita in vr- njena. Sedaj pa sem prisiljena, da razkrijem slavnemu občinske- mu uradu svojo nenadno žalost, ki je zadela mene, 60 let staro vdovo, tako popolnoma nepriča- kovano. S prvim decembrom mi je bilo namreč odpovedano stanovanje, ne da bi bila kaj zakrivila ali ostala dolžna. Zgleda, da hoče imeti stanovanje nekdo drugi, zato me hočejo vreči s silo ven. Zagrozili so mi, da mi bodo, ako se v osmih dneh ne odselim, sneli vrata in okna. Ne vem si pomagati, ne vem, kaj naj počnem. Zima je pred vrati in jaz sem brez hrane, brez trohice kuriva, brez zaslužka, sedaj pa še brez strehe nad gla- vo. Kot psa me gonijo sedaj po- zimi na cesto in nikjer ne mo- rem najti stanovanja, povsod zahtevajo, da plačam nekaj v naprej. Od kod pa naj vzamem denar? Čeprav sem že stara, slabotna ter bolehna in že slabo slišim, bi vendar srčno rada de- lala. ko bi le dobila tako zapo- ki bi mi soričo moje sta- (Ni>jdijcv«nj« a« i. •u«m) PTUJ, DNZ 21 JTNIJA l»fl3 TEDNIK Stran 3 Ali se bo oddelek ljudske revolucije preselil s ptujskega sraiiu Pred kratkim smo slišali, da bodo oddelek ljudske revoluci- je preselili s ptujskega gradu. Da bi zvedel kaj več o selitvi, sem se napotil na grad in pro- sil vi-kdjo oddelka, da mi odgo- vori na nekatera vprašanja, ki jih 7 odgovori navajam. Slišali smo. da linsfe oddelek ljudske revolucije preselili, aH je to res? Oddelek ljudske revolucije, ki prikazuie napredno gibanje med obema vojnama in narod- noosvobodilni hoj sedanje ptuj- ske in ormoške občine, name- ravamo zares preseliti. Kakšni so vzroki za preseli- tev? Glavni vzrok je vlaga, ki ogroža razstavljene arhivalije in muzealiie v oddelku. Xaša dolžnost je. da razstavi jpuo ^gradivo iz revolucionarnih dni ohranimo še zanamcem, zato moramo najti druee nrim'=rnei- še prostore. AHaptaciia teh pro- storov ie veliko stala, vendar denar ni šel v. iizeubo. sa i bi T teh pr<>^torih namestili kakš- ne drugp muzealiie. ki jim vla- ga ne eko.du(e. Ko smo se od- ločili. da bo oddelek v teh nm- storih, spveda šp niismo vedeli, da bo Alaga nrizadejala pred- metom tako škodo. Ali ne bi kazalo, da bi seda- nie prostore izsušili in hi odde- lek ostal na gradu? Izsušitev teh prostorov je skoro nemoeoča. ker so več kot meter široki zidovi iz vlažnega kamna. Poleg tega je oddelek v severnem grajskem traktu, kamor ne posije sončni žarek. Grelne naprave oa bi v dvora- nah požirale iz leta v leto pre- reč sredstev. Kakšne so doslej okvare na predmetih zaradi vlage? Nekatere slike na najbolj vlažnih stenah, čeprav pritrje- ne na lesonitne table, je na- padla plesen in , poškodovala tudi prednjo stran. Od vlage plesni to usnjati predmeti in propadajo tekstilni predmeti. Po treh letih po zadnji preure- ditvi smo morali sneti vse pred- mete, da so se nekaj dni sušili. Oddelek smo morali zapreti, dokler ne bo znova urejen. Ali bodo sedaj kakšne spre- membe v prikazovanju zgodo- vine v oddelku? V letc-šnjem načrtu smo pred- videvali zamenjati začasno na- meščene formate razglednic z večjimi formati fotografij in dobanah. Poleg tega le obiskovalce oviral mraz, da oi se posvetili č-itanju arhivalij in podrobnemu ogledu številnih eksponatov. Mraz je v zbirki skoro čez vse leto zaradi sever- ne lege in kamnitih tal. Tudi huda poletna vročina ne segre- je oddelka tako. da bi se ljudje ne bali dolgo se muditi raz- greti v hladnih prostorih. Ali boste v novih nmslorih obdržali staro opremo? Po preselitvi bomo skušali s staro oipremo. morda z malimi spremembami opremiti nove prostore, da bi denarno ne ! obremenjevali skupnosti. O tem pa za sedaj še nismo mnosro razmišljali. Glavno je, da d(v bimo prostore. Zakaj bi služili po preselilvi sedanji prostori na gradu? Sediiiiji prostori na gradu, v katerih je oddelek ljudske re- volucije. bi bili primerni za , razstavo kamnite plastike. j prostori bi lahko prikazali ki- parstvo gotike, renesanse, ba- roka. kiparstvo 19. stoletja in ga zaključili % modernimi pri- meri. O upora*!)! teh prostorov bo seveda odločila uprava mu- zeja. -n. GLAS GOMILE Razgledni stolp na Gomili popravljen 12. junija 1963 so bila dela pri popravilu prvega slovenje- goriškega razgl. stolpa vrh Go- mile končana. Ze naslednjega dne 13. junija je gomilski stolp sprejel prek 2000 obiskovalcev-izletnikov šol- ske mladine. Izletniškega dne- va šolske mladine ob občinski in šolski četvero-meji na Go- mili se je udeležila vrsta bliž- njih šol. Največ udeležencev je bilo ^ šole Tomaž, potem Videm 0'b Šč. in šola Bučkovci. Manjše izletniške skupine pa so priispele tudi iz območja šol; Juršinci. Cezanjevci. Polenšak, Vitomarci ter Cerkvenjaka. Predpoldanski kulturni del programa je ustvaril pravo vzdušje med mladino. Zbrano mladino, učitelje in ostale ude- ležence je prvo pozdravil taj- nik Turističnega društva na Cromili. Sledila je pesem, ki so jo skupno zapeli zbori šol: »Lepo je v naši domovini biti mlad«.-Po tem so v vrstnem redu nastopale skupine mladin- cev in iTjladink s pevskimi toč- kami, recitacijami, folkloristi. Najboljšo oceno je prejela šo- la od Tomaža. Drugo oceno sta še prejeli šola Videm ob Ščav- nici in šola Bučkovci. Pri popoldanskem športno-za- bavnem programu pa je med drugim tudi sodelovala juršin- ska godba »Kvartet veselih slovenjegoričanov«. Kakor pred- poldansiki. tako je tudi popol- danski program vodil tov. Jo- že Bezjak. Prireditev je tokrat organiziralo kot poskusno pri- reditev Turistično društvo Go- mila. Ta prireditev bi se prav- •zaprav imela vršiti na rojstni dan predsednika republike tov. Tita dne 25. maja. Ker pa so dela pri popravilu razgl. stol- pa bila končana šele ob koncu ' šolskega leta, je bil izbran po- znejši datum. Rezultat te prve mladinske prireditve na lepi razgledni iz- letniiški točki Gomili je bil na- slednji: i TD Gomila bo v naslednjih letih že v začetku maja skli- cala posvetovanje šolskih uči- teljskih kolektivov in povabila hkrati zastopnike kultiirno- prosvetnih ustanov štirih ob- čin ter povabila k sodelovanju politične forume občin, da bi sestavili res jedrnat in ploden program in izbrali primaren datum pred zaključkom šolske- ga leta, ko bo šolska mladina na Gomili pokazala dosežene uspehe in izvajala medsebojna tekmovanja. Ob nedeljskih popoldnevih v poletju bodo mladinski aktivi izvajali svoje nastope na Go- mili. šolska mladina je že prvič 13. junija 1.1. tukaj pokazala, da je s-posobna za nastope. ~ Gomila vabi... Gostinski odsek Turističnega društva na Gomili sporoča, da je razgledni stolp sedaj poprav- ljen. Končujejo le še nekatera dela pri preureditvi dveh loka- lov za bife v stolpu. Bife zopet obratuje vse nedelje in vse praz- | nike do 15. oktobra 1.1. Najav- ljene izletniške skupine spre- jpma »Gomila« tudi ob delavni- kih. TD Gomila razpolaga tudi z nekaj privatnimi sobami in posteljami za prenočišča izlet- nikov. H. F. Ptutsba gora ob volitvah Ob volitvah v nedeljo, 16. ju- nija 1963, je pokazalo prebival- stvo z volilnega območja Ptuj- ska gora, da ima namen pod- preti delo nove skupščine repu- blike Slovenije in SFRJ s tem, da se bo polnoštevilno udeležilo volitev in bo lahko volilna ko- misija čimprej poročala o uspe- lih in končanih volitvah na Ptujski gori. Tudi ob teh volitvah je bilo lahko ugotoviti, da imajo močan vpliv na politično razpoloženje tudi na tem območju občine mnogi delavci iz Tovarne glini- ce in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo in Iz majšperških to- varn. mladinci, ki so odslužili vojaški rok, študentje, dijaki in učenci vseh šol, da pa je vseeno ob političnem dogodku kot so volitve potrebno pravočasno in dovolj obsežno delo političnega aktiva. Tudi zani ie lahko reči. da je ob obojnih volitvah opravil svojo nalogo. Skoraj neopazna je bila ob minulih volitvah sprememba, da so lahko sedaj na dan voli- tev odprta gostišča, kar niti ma- lo ne vpliva na volilce in na nji- hovo volilno razpoloženje. V go- stišču na Ptujski gori na dan volitev ni bilo večjega pa tudi ne msrhjšega prometa kot sicer. Časi, ko so kandidati v gosti- ščih hrabrili svoje volilce, so da- leč za nami. Politična zborova- nja so danes forum, na katerem obravnavajo ljudje s kandidati svoje probleme, kjer dajejo svo- je predloge in pobude, kaj vse bi se naj v bodoče zgodilo, ko bo o družbenih sredstvih raz- pravljala nova skupščina in ki bo dajala prednost najbolj pere- čim vprašanjem časa in potreb. Razveseljivo za volilne komi- sije in politični aktiv je bilo, da je bilo v Doklecah že do 12. ure konec volitev, na Janškem vrhu ob 14. uri. enako na Ptujski go- ri ter v Podložah in nekaj po- zneje v Stogovcih. Skoraj po- i^sod se je politični aktiv pogo- varjal pred volišči z volilci o lo- kalnih perečih problemih, med \'a na' \&lavni občinski urad s ponižno prošnjo za majhno stalno meseč- no podporo, sklicujoč se na na- slednja dejstva: 1. Moj mož je bil rojen Ptuj- čan. 2. Jaz sama sem polnih 18 let delovala v Ptuju kot gro- barka. \ 3. Resnično sem v stiski in po- manjkanju in zato res po- trebna m.esečne podpore. Nikoli ne bom pozabila izka- zane dobrote in vsak dan pro- sila in molila k vsemogočnemu bogu za srečo slavne mestne občine Ptuj. V Ptuju, 5. decembra 1855. Ana Wagner Na zadnji strani te prošnje pa je pripisal kanclist mestnega urada zaznamek, ki se glasi: »Na seji, 19. 1., je bila vloga zavrnjena in o tem. obveščena .A.na Wagner obenem v vrnitvijo Dbeh dokumentov.« Odkritosrčna izpovfed stare, >d živlienia izmučene ženice, je trčila na trdosrčen paragraf ob- činske birokracije, in tedanje drjžbene ureditve, ki staremu, odsluženemu delovnemu člove- ku ni priznala in dala možnosti, da bi v miru užival zadnja leta svojega življenja po dolgem na- pornem življenjskem delu in trudu. Primerjava s stanjem v letu 1963 v socialistični Jugoslaviji se vsiljuje sama po sebi in jo blagohotno prepuščam bralcem. Pisanih dokazov nam ni treba, ker je en sam velik in nedose- žen dokaz naše vsakdanje živ- ljenje samo, IZ PTUJA Kredit za ureditev turističnih sob Za Ptuj in ptujsko občino je planiranih nekaj kreditov za po- j speševanje turizma, ki bi naj' olajšal hišnim lastnikom urediti sobe za tujce in jih primerno opremiti ter tako povečati ka-, paciteto nočitev v mestu in na podeželju za primere, ko želijo turisti bivati pri družinah ali ko družbeni gostinski in turistični ' objekti za to ne zadoščajo. Zal pa za tovrsten kredit doslej ni bilo dovolj zanimanja niti s stra- ni graditeljev novih stanovanj- skih hiš, čeprav marsikateremu izmed teh sredstva primanjku- jejo. Sodobni turizem temelji na razmeroma širokih željah turi- stov in ugodnosti, ki .jih morajo marsikje nuditi turistom tudi zasebno poleg družbenih turi- stičnih objektov. Toda žal si v Ptuju in ptujski občini glede sob za tujce delajo zasebniki pre- cejšnje pomisleke. Družine, iz katerih sta oba starša zapo- slena, smatrajo, da ne morejo biti turistu na uslugo, kjer pa je v službi samo moški pa se ženske bavijo z drugim, donosnejšim \ delom kakor pa s turizmom. Vsekakor pa se s temi ugoto- vitvami ni mogoče zagotoviti. Morali bomo v tej smeri več do- seči. Za kredite za pospeševanje turizma med samimi občani bo potrebnega več prepričevanja, sicer bo ostal turizem glede no- čitev v občini omejen res iz- ključno na hotel in na »Beli križ«. Izleti iz Ptuja v razne predele Slovenije Ob nedeljah odhajajo Ptujčani z avtobusi na izlete v razne pre- dele Slovenije. Najpriljubljenej- ša smer je Savinjska dolina. Ko- per—Portorož in Kumrovec ter dolina Trente čez Vršič. Izlete v dolino Trente organizirajo tudi večje sindikalne organizacije iz Ptuja. TAP gradi nove tovarni- ške zgradbe v industrijskem delu Ptuja v Rajšpovi ulici raste nova tovar- niška zgradba Tovarne avto- opreme, ki bo v celoti odgovar- jala sodobnim tehničnim in hi- gienskim zahtevam. Nova zgrad- ba je iz betona, železa in opeke in ima ogromne montažne pro- store. kjer se bo proizvodnja av- toopreme lahko razvijala po te- kočem traku ob minimalni iz- gubi časa. Z dovršitvijo te zgradbe bo tovarna končno do- bila prepotrebne prostore, brez katerih bi se težko dalje razvi- jala. Dosedanji prostori so bili le začasni in jih bo večina tudi v bodoče ostala v uporabi. Trije teleprinterji Pošta Ptuj. podjetje »Perutni- na« in »Agrotransport« imajo sodobne Siemensove teleprinter- je s {x>trebnimi dodatki za ne- moteno službo hitrega obvešča- nja svojih strank, dobaviteljev in naročnikov. Aeroklub Ptuj je sodelo- val ob volitvah 16. junija 1963 Poleg šolanja tehničnega, pi- lotskega in jadralnega naraščaja je prevzel Aeroklub Ptuj v zad- njem Času še eno važno nalogo, in sicer pomoč pri izvajanju vo- litev oziroma pri širjenju volil- nih parol na letakih Na dan volitev, 16. junija, so zgodaj zjutra- tri letala obletela celotno občin.sko območje in od- vrgla nad 100.000 vabil na voli- tve. Povsod so mahali letalcem odrasli in otroci, ki so tudi po- brali večino lističev in jih raz- delili prebivalstvu na svojem ob- močju. Letal se v te namene poslu- žujejo za propagando tudi razna društva in organizacije pred važnejšimi prireditvami. Poslovalnica »Povrtnina« Ptuj posluje non-stop Na željo gospodinj iz Ptuja je začela s 15. junijem 1963 poslo- vati NON-STOP poslovalnica «POVRTNlNE« MARIBOR v Ptuju, ki jo vodi poslovodkinja Magda Lešnikova že več let v splošno zadovoljstvo večine go- spodinjstev v Ptuju. V tej trgovini sta sadje in ze- lenjava po znatno nižjih cenah kot sta na živilskem trgu. Prvot- no je poslovala ta trgovina do 14. ure, potem je prešla na de- ljen delovni čas in v zadnjem času na NON-STOP. Prisluhnila je želji gospodinj, da bi lahko v vsakem času dneva dobile v njej vse potrebno sadje in ze- lenjavo, tudi ko na trgu ni ni- česar. IZBIRA bo modernizirala tudi prejšnjo »»Oeltino" trgovino Prejšnjo •■Deltino« trgovino za prodajo lastne konfekcije v Krempljevi ulici ie letos prevze- lo trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj. Da bi tudi ta trgovina od- govarjala sodobnim zahtevam trgovskega poslovanja, je dala »Izbira« sedaj to trgovino reno- virati. Ker že tega lokala ni mogoče razširiti, bo vsaj na no- vo urejen in opremljen, da bo mnogo prikupnejši za stranke. lnteqracijo opekarne Žabjak z gradbenim podjetjem Odkar ie imenovan za direk- torja podjetja '-Elektrokovinar« v Ptuju sedanji direktor opekar- ne Zabiak-Janf^ževci Marjan Berlič, kaže na to, da bo prej ali slej prišlo do integracije opekar- ne z enim izmed ptujskih grad- benih podjetij »Dravo« ali »Gradnjami« kot največjima potrošnikoma izdelkov opekarne. O tem je že bilo večkrat govora, vendar do uresničenja ni prišlo. Del novozgrajenih stebrov tovarne avtoopreme v Rajšpovi ulici. Posnetek: J. Vrabl Stavbišče novega lomljenca — stanovanjskega bloka v Ciril-Metodovem drevoredu, nasproti že zgrajene enake stavbe. Posnetek: D. Zlender diran 4 • ti PTUJ, DNE 21 JUNT.TA Tzkrypavanja, ki s.o odkrila ruševine dela ndobne stano- vanjske vile v mestni četrti sta- rorimskega mesta Pzorncrla, ki je bil pokrit z raznimi vrstami marmora ali pa v raznih podobah sestavljen iz drobnih kockic raznobarv- nega kamenja-mozaik. Stene po imele v takem oblikovanju prostora za okras boTj podreje- no vlogo, bile so pogostoma le obložene s primerno vrsto marmora ali nevtralno poslika- ne. le sem in tja je visela na njih kaka slika. V drugih ob- dobjih so pa že ob gradnji ste- ne bogato okrasili, jih obložili z marmorom raznih barv in bo- gato poslikali. Slikarija je v nekaterih poljih posnemala ob- logo stene z raznobarvnim kamnom, nad temi polji pa so se vzpenjale razne fantazijsko arhitekture, opletene z venci, odpirali so se pogledi v vrto- Skratka tudi stene prostora so re, ki so se po njih odigravali razni mitološki prizori itd. morale delovati na človeka, ki je stopil T prostor. Razne sme- ri in razvoj stenskega slikar- stva v starein vekn so nam od- krila mnoga izkopavanja v sre- dozemskih deželah, zlasti pa iz- kopavanja v mestih pod Vezu- vom. v Pom.pejih in Hercula- numu. V naših krajih se je le red- ko ohranilo v ruševinskih pla- steh v zemlji kaj več, kot po- samezni drobci ometa, skratka, kaj gradiva, ki bi nam omogo- čalo sli'ko o tem, kakšni so bili videti prostori razkošnejših stavb, ki so si mogle privoščiti umetniško krašenje sten. Le- to^šnjp poletje je v Ljubljani med ruševinami stare Emono razkrilo oistanke stenske slika- rije v prostoru, ki je imel po- pi ikafie stene zelo nčinkovito črno in vse prepletene z razno- barvnimi cvetličnimi venci pa rumen strop, prav tako okrašen 7 venci. V Varaždinskih topli- cah, kjer je dal cesar Konstan- tin v začetku stol. n. št. zgra- diti razkošno kopališko poslop- je, je .stenska slikarija ponekod ohranjena na stenah do višine 3 m, taiko kot je bila nekoč. Tam se tudi na rumenem ozad- ju prepletajo najrazličnejši venci, po stenah se vzpenjajo naislikani stebriči. zelo dekora- tivna* igra fantazije in barv. Iz Ptuja smo sedaj poznali drobce ometa iz preprostejših stavb, kjer so se menjavali ra -i; -barvni trakovi razpeti v razi.a p'>l.:a po -itenah, kjer so razne bjrvc včasih samo na- škTopljene v li.-.t; Tia bela, ;>b- rohljeiia polja, pa tudi dn^bce omota bogatejših stavb, kjer so.bile ua stenah upodobljene rabilo skuiiinc. vrsta vcKlnih ptic itd. Letošnja izko^javanja so nam pt.^-kazala, da je im^ la tudi udobna vila iz zgodnjc!^^i j 4. «tol. v najra/lionejših barvah | posli>kane steno. Iz drobcev se ' da domnevati, da so prvlja sten- sko slikarijo omejevali široki ])asovi in prava polja v zelo lepi rdeči barvi,, vme.sno povr- ' šino ])a .so izpolnjevalo upi>do- bitvo tudi raznih fantazijskih arhitektur v zeleni, vijolični. inodriikasti in beli barvi. Spet drugi prostori pa so imeli ve- like površine steno poslikane s polno rumeno barvo, ])o ka- teri so se pletli ljubki stilizira- ni rastlinski motivi v živi svet- lomodri barvi. Verjetno spod- i nji del sten pa je bil tudi v teh prostorih, katerih temelje I in dele mozaičnega poda smo letos odkrili, obložen z belim ' marmorom z rdečimi in vijolič- I nimi žilami: verjetno je bil ; pripeljan od nekod iz Italije. Pa nekaj moremo še dosti jasneje vide-ti, kot smo mogli dosi>daj. Stene so zelo skrbno i metavfJi. Stene so najprej lin krHi z nekako-tem debelim slojf.i; slabsoga ometa, nato fc tenkem sbrjem finej.sega ome- ta, |M'';1 tem ::mi »ali steno vf a- sih še s plojoMi ometa, ki je bi- la v njem zmleta opeka, da je dalj čar,a dr..al vlagi>, in na te plasti nanesli sloj finega ometa z mletim marmornim prahom, na to pa slikali na presno-al frosco. PrcdtMi pa so je slika- rija p:>prfInoma posušila so jo šo zgladili, likali, onako kot v srednjem veku znamenite fre- sko. Taka slikarija je bila po- tem skoro neuničljiva in sn še danes lahko čudimo njenim nespremenjeno živim barvam in fini površini. Sestav barv strokovnjaki danes mnogo pro- učujejo; ila bi se s tem koristili današnjim slikarjem in morda bodo tudi drobci ometa iz Pu- i etovione nekoliko- koristili pri I tem. Zanimivo je vedeti, da je j ta.k omet bil izdelan vedno z ■ živim apnom, marmor, ki so ga zmleli v prah za fini ouiet je bil pa, kot vidimo na drobcih z letošnjih izkopavanj, tudi j mnogokrat domači pohorski ' marmor. 1. ^L Notranje dvorišče ptujskega gradu, kjer se dnevno zbere več sto izletnikov, ki prihajajo na oglede pti:jskega muzeja Posnetek: D. Zlender Društvo upokojencev v podružnici Ptuj i? številčno močno naraslo. Se- daj je vključenih že preko 1050 članov. Od njih še p:inogi delu- jejo v raznih družbenih in go- spodarskih organizacijah ali celo v upravnih organih. Pri pravkar končanih volitvah so upokojenci disciplinirano opravili svojo dr- žavljansko dol*.nost. V bodoče bo naloga društva ustvariti pogoje in omogočiti svojemu članstvu živahnej.^o ideolofko-politično, kulturno- prosvetno in notranje medse- bojno dništveno življenje, kakor ga predvidevajo pravila. Ta vprašanja bo obravnavala ptujska podružnica DU na pri- hodnjem občnem zboru, ki bo v soboto, 29. junija t. 1. ob 9. uri v veliki dvorani ObLO Ptuj (ko- miteja) v Miklošičevi ulici. Zaradi velikega števila član- stva in obse.tnosti teritorija je podružnici upravni odbor na osnovi 22. člena pravil sklenil iz- vr.šiti letošnji občni zbor po de- legatskem sistemu. Delegatom bodo pravočasno dostavljena va- bila s pooblastili. Kot predstav- riiki svojih okolišev naj se za- nesljivo udeležijo in s svojo pri- ! sotnostjo pomagajo pri naporih ^ za lepšo in boljšo dejavnost in življenje podružnice in članstva. ^ X)pra\)ni odbor i Vinko Ratek o predvolilnem delu in o volitvah Redkobeseden možak Vinko Ratek je opravil pred volitvami in na dan volitev zahtevno poli- tično delo. Sedaj bo spet vse svoje moči usmeril v kmetijstvo. Vinko Ratek, kmetijski tehnik in vodja poslovne enote Kog, j kmetijske zadruge Ormož, se je i s , predsednikom občinske poli- | tične komisije Dragom Zabavni- | kom kakor z ostalimi vztrajnimi, aktivisti močno angažiral. Vse predvolilno delo z volilci, pred- vsem pa razgovori s slehernim voHlcem o pomenu, važnosti in bistvu volitev je med občani na- pravilo ugodno politično vzduš- je. Na predvečer volitev so pa nekaterih voliščih na tem terenu pripravili zabavni večer in se veselili pozno v noč. Ob 4. uri zjutraj, na dan volitev, je bila budnica vaške godbe, ki je igra- la po vseh vaseh. Zgodaj zjutraj so volilci prihajali na volišča in v dolgih kolonah čakali na volil- no komisijo. Zaradi izredno veli- ke udeležbe v jutranjih urah so na volišču v Jastrebcih zaklju- čili volitve s stoodstotno udelež- bo ob pol osmi uri. Od 74 vo- lišč v občini so prvi opravili svojo nalogo. Stoodstotna ude- ležba je bila na volišču Vitan ob 8.15, Gomila 8.30 in na Kogu 8.55. Volišča so bila vsa lepo okra- šena in za volitve najlepše pri- pravljena. Na njih so igrali z gramofonskih plošč, kar je vzbu- jalo med volilci zelo ugodno raz- položenje. Tudi mladina je na tem terenu v celoti opravila svo- jo nalogo. Vsestransko je treba pohvaliti vse aktiviste, društva in organizacije kakor slehernega občana, ki se je za ta volilni uspeh zavzemal. R. J. Sestanek Internističns sekcije slovenskega zdravniskcjj društva v Ptuju Jeriferne bolnice postajajo vedno važnejši faktor v skrbi za zdravje državljanov na svojem področju. Njihova naloga ni sa- mo opravljanje manjvrednih po- segov in zdravljenje običajnih obolenj, ampak tudi študij in po- stavljanje pravilnih diagnoz in zgodnje odkrivanje ob.olenj, ki se javljajo včasih .skrivoma in zgodnja diagnoza velikokrat reši oziroma podaljša življenje bol- niku. Za dosego teh ciljev je treba vzgajati kadre, skrbeti pozitivno za opremo bolnišnic. Izkušiije nas učijo, da je ravno v tej ak- ciji važna pravilna politika ka- drovanja in skrb za strokovno iz- popolnjevanje kadrov. Samo ta- ko se bodo male bolnišnice lahko uvrstile v verigo velikih bolnic kot osnovni člen, ki bo svoj teren obvladal, poznal svojo patologijo — javljanje bolezni na svojem območju in skrbel za zgodnje od- krivanje in seveda tudi kvalitet- no zdravljenje. Pacienti velikokrat ignorirajo domače zdravstvene ustanove, zadostuje jim samo, da so pre- gledani v večjih ustanovah. Res je konziliarha služba morda v večjih zdravstvenih ustanovah boljša, so pa bolezni, ki se lahko zdrav:]o v manjših ustanovah enako dobro in pravilno. Potreb- no pa je zaupanje bolnikov in za- interesiranost družbe, občine, okraja za strokovno in tehnično izpopolnitev in rast zdravstvenih ustanov. V takih skupnih težnjah bodo male bolnišnice sigurno za- dovoljile paciente na svojem področju. Podružnica slovenske- ga zdravniškega društva zastopa te cilje in se trudi za čimboljše uveljavljanje ustanov na svojem področju. Ena od teh akcij je bila organizacija strokovnega sestan- ka interesentov Slovenije v Ptu- ju. Zdravniki-internisti Sloveni- je in gostje iz zagrebške klinike ter Varaždina so dokazr^li, da nas v naših težnjah podpirajo, saj se je se.=;tanka udeležilo 54 zdravni- kov internistov iz skoraj vseh bolnic Slovenije. Ljubljansko in- ternistično kliniko je zastopal prof. dr. I^.Iahkota z docenti in asistenti, zagrebiko kliniko pa prof. dr. Kallai in dr. Hauptman. Po strokovnem dehi smo si ogledali še muzej in klet - Sloven- skih goric«. Na skupni večerji smo se pomenili o težavah in uspehih, ki jih imamo. Pravilna in odkrita be.-^eda nas je še bolj povezala. Sodelovanje bo na ta način boljše in upamo, da bomo s skrbnim in požrtvovalnim de- lom — individualnim in skupnim — prispe\'ali k perspektivnemu razvoju ptujske bolnišnice. Se- stanek internistične sekcije slo- i venskega zdravniškega društva v Ptuju je v strokovnem in druž- benem ter organizacijskem po- gledu odlično uspel. Zdravstveni delavci smo lahko ponosni na številno udeležbo in posebno še, da so se sestanka udeležili profesorji interne medi- cine ljubljanske in zagrebške medicinske fakultete in nas v naših težnjah moralno podprli. Res samo moralna podpora ne bo okrepila stvarnosti, je pa potreb- na, saj bo morda dala impuls vo- dilnim kadrom zdravstvenih ustanov, da bodo vložili vso skrb za strokovni dvig kadrov ter z dobro organizacijo dela in po- stopnim nabavljanjem diagno- v stičnih pripomočkov prispevali k sodobnemu zdravljenju naših bolnikov. Vloga zdravniškega društva pri strokovnem dvigu svojih članov naj bo edina. Ta- krat bo delo v podružnicah tudi z večjim elanom zaživelo. Planinska dejavnost v Ptuju Člani upravnega odbora pla- ninskega društva Ptuj, so na svo- ji seji 17.. junija 1963 ocenili, da je bilo delo društva v minulih dveh mesocih uspešno. Za mladi- no in odrasle člane in nečlane, je planinsko društvo organiziralo I Več izletov in to: dvakrat na j Pohorje, na Celjsko kočo in na ■ Donačko goro. Ni mirovalo, tem- i več je privabljalo v naravo lju- bitelje narave in planin. Na iz- letih je bilo največ mladine. Čla- ni upravnega odbora so vodili izletnike. Od nekdaj velja pravilo: Nara- va je najboljša učiteljica in nam plemeniti ljubezen do narave, bo- gati, veže na svoj kraj in domo- vino. To vodi planinsko društvo, I da prireja izlete v naravo, v le- ! pe kraje,ob travnatih in gozdnih i stezah, kjer vidimo divjad na paši ali na sprehodu. Izlet na Pphorje in počitek na Ru.5ki koči. Vodiči so rekli, da je tu pričetek dolge poti. Izlet je organizirala baza za gorsko stražo v Mariboru »Rana ura, zlata ura!« je dejal vodič in nas zgodaj zjutraj zbudil Ker nismo hodili po markirani poti, smo mnogo več videli in doživeli Na poti proti Smartnem na Pohorju, smo videli mnogo starih pohor- skih kmetij in kovačij z veliki- mi mehi, zanimivih bukev in staro tiso, ki ima več kot dva metra premera. Dva odrasla pla- ninca je nista mogla objeti. Hodili smo po soteskah, po goz- du, po bližnjicah, da bi čimveč videli. Ogledili smo si mesto, kjer so že stari Rimljani izkopa- vali pohorski marmor. Nato smo šli do kmetije, ki ima mizo iz pohorskega marmoja. Vodič, So- štarič Mirko, nam je povedal, da imamo v Ptuju na pokopališču plošče iz starega pohorskega mar- morja. Pod kočo, »Pri treh kra- ljih« smo občudovali stoletne li- pe. V njihovi bližini imajo ta- borniki iz Ptuja svojo zapuščeno in osamljeno kajžico. Zelo bi je lahko bil vesel kakšen madinski aktiv. Imeti svojo planinsko ko- čico na ■ Pohorju ni kar tako. Verjetno bi imel veliko več ma- materialnih možnosti za vzdrže- vanje te koče, kot jih imajo ta- borniki. Nazaj grede smo obi?kali ob- novljeno partizansko bolni.:o, ki ; spominja na težke dni minule ■ vojne. Naslednjo pl ;nin>-ko pOFto- jaijiko upravljajo gozdarji Pla-^ nin;!:c društvo Ruše se bon, da bi ji gnzdn urrav;^ v tej poi^tn- jank- >"1. topila s^-blro 't- silno prenočišče uiiujenih ^-lu- nincev. Dan se, je že umikal ve- čeru, naše noge so bile vse težje in težje. Interes za zanimivosti je popustil in kgmaj smo prilezli do avtobusne postaje v Rušah. Avtobus z mehkimi in udobnimi sedeži nas je zapeljal v Maribor, iz Maribora pa v Ptuj. Pohorje nam je ostalo vsem v prijetnem spominu. Videli in doživeli smo na njem mnogo več, kot smo pri- čakovali. Izlet na Celjsko kočo je bil 19. maja 1963. Udeležilo se ga je 15 planincev. V največje veselje vodiča i^i vseh udeležencev izleta je bil sprejem na železniški po- staji v Celju. Sprejel nas je profesor Dane Hribešek, pla- ninski vodič. Peljal nas je po po- ti na kočo in je ob slovesu želel Planinske postojanke si izberejo planinskega veselja. Po prespani noči v celjski koči smo obiskali Svetino, zanimivo vas, ki je bila velikokj-at požgana. Bili smo na grmadi in na Tolstem vrhu. Če- prav utrujeni smo si na povratku ogledali še razvaline starega celj- skega gradu. Iz planinske posto- janke smo se spustili po hudiče- vem grabnu. Videli smo res veli- ko in doživeli mnogo lepega. Zanimiv je bil tudi izlet na Donačko goro. Izleta se je udele- žilo 12 planincev. Na tem izletu je bilo pol odraslih. V nedeljo zjutraj smo se peljali z avtobu- som do Stoperc in se od tam pnvzpeH na vrh, Spu.nili smo se proti Rogatcu in zvečer smo že bili v Ptuju. Lep nedeljski izlet, rtujčani še tak užitek premalo cenijo in re^^elj pravilno ne ko- ristilo irSoaciiJs,»anjt Oa 6 sHalU^ Planinski dom »Žerjav« na Smrekovcu iz kmetijske šole v Turnišču pri Ptuju Inž. Fgon Zoreč Ko govorimo o napredku kmetijstva, moramo imeti pred očmi dvoje: zemljo in kmoto- val(??i. kmetijsko tehniko, me- lorscijp in strokovno izobr.^že- nega kmetijskega proizvajalca. Samo mgterialna podpora ni dovolj za razvoj kmetijstva. Tndi kmetijske zahtevo upo- rabljajo znanstvene pridobitve in izknšnie ter iskanje raznih mr"'nri5ti in načinov dola za po- večanje in pocenitev .proizvod- nje. \ sf^rra teea «e seveda naši kmečlsi fantje in dekleta ne morejo naučiti doma. ampak jim tf) nudi le kmetijska šola. V novem šolskem letii 10fii-(i4- bo tiikajšnja šola vpisovala učence in učenke pod sledečimi pr^goji: V šolo lahko vpišejo kan- didatj-^". ki imajo 16 let. dovr- šeno osemletko. \ izrednem pri- meru dovr.š-^n razred osem- letna šole. ^ola traja dvo leti. Po končani šoli postanejo ab- solventi kvalificirani poljedel- ci-traktori«ti in pa živinorejci. Imaio na možnost vstopiti v srednjo kmetii«ko iolo. 7,a vpis v šolo naj kandidat predloži: L prošnjo za sprejem v šolo. kolkovpno =)0 dinarji. 2. z.adnje iol = ko spričevalo. " rojstni li'S't. 4- mnenje šrl". 5. potrdile o plačc.vanju oskrb- nme, kolikor želi učenec ali učenka stanovati v domu go- jencev. Oskrbnina v domu: stanova- nje in hrana znaša 8000 din me- sečno in traja za 1. letnik pol- let no (od septembra do febru- arja), za drugi letnik pa 4 me- i soce (od marca do junija na- j sMnje leto). V času strokovne I iirakso dobivajo učenci plačo. Prijave za %-pis sprejema uprava šole do konca avgusta 1961 TABORNIŠKO TEKRIOVAN.TE V KIDRIČEVEM Taborniška družina iz Kidriče- vega bo v soboto, 22., in v nede- ljo, 23. junija 1963, gostiteljica okrog 120 tabornikov skupine A in B na okrajnem tekmovanju v Kidričevem v raznih taborniških veščinah. Tekmovanje bo v so- boto, 22. junija, in po njem zve- čer pa taborni ogenj s kulturnim sporedom. V nedeljo, 23. junija, bo dopol- dne koncert, ki ga bo priredila za taborni.ško srečanje godba »Svobode« Kidričevo. Za to taborniško srečanje v Ki- dričevem je med taborniki sku- pine A in B v maribor.^kem okra- ju ter med njihovim; prijatelji veliko zanimanje. V.-^e kaže, da bodrt pokazali gostje domačim go- stiteljem vse svoje taborniške 'eščine, ki so jim potrrbnp na taborenjih in vse življenje. Sku- pine t najboljšimi uspehi na tek- movanju čakajo lepa prakt^na darila v spomin m .^r^čanje v tem industrijskem kraju. Politično aktivni gasilci v občini Ormož Na dan samih volitev, 16. ju- nija t. L, so se ormoški gasilci še posebej izkazali. Gasilska dru- štva, ki jih je v občini Ormož 22 z 860 aktivnimi, rezervnimi, častniki in člani, z mladinci in pionirji, so v času predvolilnih priprav opravila ogromno poli- tično delo. Predsednik občinske gasilske zveze Franček Pučko je poudaril, da so njihovi člani ob- čanom prikazovali pomen, bistvo in važnost volitev. Sodelovali so tudi v volilnih odborih, v volil- nih komisijah in okrasili so vo- lišča Trnovci, Savci, Pršetinci, Knrarice, Ključarovce. Bresnico, Cvetkovce, Trgovišče, Mihovce, Loperšice in volišče Kog. V zgodnjih jutranjih urah so sku- pinsko odhajali na dan volitev na volišča in so volili s stood- stotno udeležbo. Na Vitanu šo na volitve prišli v uniformah. Lepo okrašena volišča s slavoloki v Savcih na Kogu in še drugod v občini so lahko gasilcem samo v ponos. Občinska gasilska zveza je v predvolilni akciji in na dan samih volitev zadolžila vse pred- sednike in poveljnike za pravi- len in nemoten potek na svojem območju za pripravo na volitve. Gasilci so na Kogu zgodnjih jutranjih urah na dan volitev pripravili budnico in ugodno politično vzdušje tudi v drugih okrajih občine. Gasilci so v občini pred in v času volitev opravili ogromno politično delo -in s tem izkazali svojo veliko skrb za socialistič- no skupnost. D. R. Franček Pučko Medrepubliška integraci- ja: »MIKRON«-^ISKRA Na zadnjem zasedanju delav- skega sveta podjetja ISKRA so dokončno sprejeli prilepsko to- varno »MIKRON«, ki je v iz- gradnji, kot bodočo samostojno tovarno v okviru združene ISKRE. Za sedaj je prevzela ISKRA od občinskega odbora v Prilepu za MIKRON ustanoviteljske pravice in se je zavezala, da bo do konca letošnjega leta organi- zirala redno proizvodnjo treh vrst gospodinjskih aparatov in priučila delavce. Za naslednje leto pa bo v laboratoijijih ISKRE, v zavodu za avtomatizacijo raz- vili več novih vrst gospodinjskih . strojev in nove oblike malih I elektromotorjev, za katere je ve- liko povpraševanje pri nas in v inozemstvu. Ti proizvodi bodo i sestavljali bodoči program to- 1 varne MIKRON. I Po dokončani izgradnji tovar- ; ne in redni proizvodnji bo pod- ' jetje MIKRON vključeno kot sa- mostojna — 12, tovarna podjet- ja ISKRA. Po perspektivnem planu bo imela tovarna MI- KRON takrat okrog 1,9 milijar- de letnega bruto dohodka. S tem je podjetje ISKRA za- čelo z medrepubliško integra- cijo in bo tako pomagalo indu- strijsko manj razviti republiki Makedoniji do hitrejše industri- alizacije. ZA ŠALO stara šala: Tovariša v vlaku. Iz dolgočasja sta si pripovedo- vala šale. Prvi je povedal šalo, drugi pa se zanjo ni zmenil. Pr- vega je to razjezilo. »Ko sem jaz to šalo slišal, sem se pol ure iiucjrti.« Drugi: »Tudi jaz sem se sme- jal pol ure, ko 'sem jo prvič slišal.« - ® - Dijaška: Profesor vpraša dija- kinjo: »Imenujte mi vsaj eno hi- tro vnetljivo stvar!« Dijakinja: »Moško sice!« PTUJ. DNE 21 JUNIJA TEDNIK Stran 5 ŠPORT - ŠPORT-ŠPORT ATLETIKA Občinsko prvenstvo osnovnih šol v četrtek, 13. junija 1963, je bilo na stadionu Drave v Ptuju občinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki, ki se ga je udeležilo 12 moških in 11 ženskih ekip z 250 tekmovalci. Razveseljivo je, da je od 17 osemletk sodelovalo 10. Poleg tega pa šole iz Lovren- ca, Juršinc in Cirkulan letos ni- so nastopale, čeprav so se vse navedene šole tekmovanja lani udeležile. REZULTATI SO NASLEDNJI: MOSKI: tek na 60 m: 1. Carli Srdjan, osn. šola T. 2. Ptuj 7,6, 2. Polajžer Tone, osn. šola T. 2. Ptuj, 8.0, 3. Gomilšek Franc, osn. šola Gorišnica 8.1. Skok v daljino: 1. Carli Srd- jan, osn. šola T. 2. Ptuj 533, 2. 2nidarič Stanko, Gorišnica 509, 3. Zupanič Stanko, Videm, 499. Skok v višino: 1.—2. Polajžar Tone in Potočnik Bojan 151, 3. Plavčak Andrej 145, vsi osn. šola T. 2nidariča Ptuj. Met krogle: 1. Zadravec An- ton, osn. Šola Hajdina 10.77 m, 2. Gomilšek Franc, Gorišnica, 10.42, 3. Potočnik Bojan, osn. šola T. 2. Ptuj 10.40. ŽENSKE: tek na 60 m: 1. Pun- gerl Maruša, osn. šola I. S. Ptuj 8.8, 2. Fridl Marta, osn. šola T. 2. Ptuj 8.8, 3. Kokol Jožefa, osn. šola Cirkulane 8.9. Skok v višino: 1. Pajenk Anka, osn. šola F. O. Ptuj 128, 2. Fink Marjana, osn. šola I. S. Ptuj 125, 3. Pungerl Maruša, osn. šola I. S. Ptuj 120. Skok v daljino: 1. Potočnik Ida, osn. šola T. 2. Ptuj 409, 2. Strelec Angela, Markovci, 399, 3. Jamar Danica, osn. šola I. S. Ptuj 395. Met krogle: 1. Bezjak Neža, osn. šola T. 2. Ptuj 10.16 m, 2. Cvikl Jožica, osn. šola I. S. Ptuj 9.32, 3. Stanič Mojca, osn. šola Gorišnica 8.73 m. EKIPNO PIONIRJI: 1. Osnovna šola »T. 2nidariča« — A Ptuj 3589 točk, 2. Osnovna šola Gorišnica 2854 točk, 3. Osnovna šola »T. 2nidariča« BPtuj 2832 točk. EKIPNO PIONIRKE: 1. Osnovna šola »I. Spole- njak« 3607 točk, 2. Osnovna šola »T. 2nidariča« —A Ptuj 3596 točk, 3. Osnovna šola »F. Osojnik« Ptuj 3246 točk. ROKOMET Ob zaključku letošnjega rokometnega prvenstva Pred kratkim je bilo konča- no — če ga lahko tako imenu- jemo — okrajno rokometno prvenstvo, ki je potekalo v zna- menju mrtvep teka med MTT- Livarno iz Maribora in Dravo. Obe ekipi sta zbrali po 34 točk in doživeli med seboj vsaka po en poraz, MTT je bil uspešen v Mariboru z Dravo (13:12), Drava pa v Ptuju (11:7). Po razliki v golih je tako MTT osvojil >zasluženo< prvo mesito. Ostale ekipe v okrajni ligi so pokazale nekoliko slabše zna- nje. Moštvo Ormoža je osvojilo odlično četrto mesto, Velika Nedelja pa je obtičala na pred- zadnjem mestu. Pri mladincih eo rokometaši Drave zasluženo osvojili prvo mesto z dvema točkama pred- nosti. Prav tako tu
  • Aluminij« iz Kidričevega, prvaka MN-lige — čakajo težke in naporne kvali- Mišo Kramberger fikacijske tekme za vstop v slo- vensko consko ligo. V zvezi s tem smo se dogovorili za kra- tek pomenek z igralcem >Alu- minija< — čuvarjem mreže — Mišom Krambergerjem, ki nam je povedal siledeče: ste začeli razumeti tudi druge. V sredo prijeten dan. LEV (od 23. Vn. do 22. VIH.) Čakajo vas lepi dnevi, ki bodo prinesli za va.še življenje dragoceno spremembo. Za malimi pozornostmi boste doživeli še velike. Srečanja z vami si želi oseba, za katero mnogo Kvmenite. Med Aaše življenjske uspehe spada tudi ta, da vas judje iz bližine zelo cenijo. DEVICA (Od 23. VIII. do 22. IX.) Najlepše jc, če se vsakdo na to, kar rečete, lahko zanese. Ko se vam ho zdelo, da ste nad vsemi razočarani, zaupajte vsaj sebi. Pred no boste odgovorili na važno vprašanje, mo- rate vedeti, kaj ugaja vašemu srcu. Spomnite se večkrat ti- stih, ki vas ne bodo pozabili. TEHTNICA (Od 23. IX. do 23 X.) Ze \ečkrat ste bili sami v nesreči, ko vam je bilo lepo pa ne. Naj vas takoj ne prizadene, kar je kdo rekel, dokler se niste prepričali o tem, kar o vas misli. Z zdravjem nimate težav. V torek začnite, kar nameravate, da ne boste vsega zamudili. ŠKORPIJON (od 24. X. do 22. XI.) Ko ste sitni in nervozni se spomnite, da vam nista ti lastnosti nikdar ugajali. Koristijo vam le tisti nasveti drugih, ki tudi njim ne škodijo. Smola v ljubezni mine; drugačne pa še ne poznate. Prijeten dogodek v družini. STRELEC (od 23 XI do 20. Xn.) Čimprej se boste odvadili biti malenkosten, tempreje boste reševali večje stvari. Vaša pozornost mnogo obeta in še več daje. V službi se radi držite pravila: najprej delo in šele potem razvedrilo. Bližnjim dajete več kot ste sami na- vajeni sprejemati. KOZOROG (od 21. Xn. do 20. I.) Ko se ne morete razjokati, se vsaj nasmejte, pa boste vedeli, kako ste razpoloženi. Z delom bolj ugajate kot z be- sedami. Po zaljubljenosti boste lahko razsodili, kako mislite. VODNAR (od 21 I. do 19. II.) Vaša širokogrudnost je vredna vsega s'poš'tovanja zlasti ko pokažete, da ste za njo pripravljeni tudi nekaj žrtvovati. Z dobro besedo ste že odprli prenekatera vrata. Nepričako- vana novica vas bo vznemirila, ne bo pa vas spravila v slabo voljo. Potrpite zlasti ko tako mislijo tudi drugi. RIBI (od 20. n do 20 marca) Ne dovolite, da bi vam kdo uničil dobro razpoloženje; takšne škode ni lahko popraviti. Imate dobre prijatelje: tu- di te je potrebno pravilno varovati. Ne ponavljajte snidenja z osebami, ki vas bolj žalijo kot cenijo. PREKLIC Preklicujem in obžalujem ža- ljivke, ki sem jih izrekla dne 4. VI. 1963 Adiju Sarmanu ter se mu zahvaljujem, da je od- stopil od kazenskega pregong. Farič Vida, Ptuj RAZGLAS Za dan 27. julija 1963 pri ob- činskem sodišču v Ptuju razpisa- ne javne dražbe družinske sta- novanjske hiše v Ptuju, Zagreb- ška C. 22, ne bo, ker je izvršilni postopek ustavljen.