** a prasnikof.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urvdniikl In upravni*kl pro« Ur i: M67 South Uwndale Ar«.
Off le« of Publication: 2067 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwall 4904
Jinn? U, lin, »t tka foškmttim UiietW CaafNM of Mink I. im.
CHICAGO, IU.., PETEK, 21. FEBRUARJA (FÉB. 21). 1941
Subscription »6.00 Yearly
ftTEV.—NUMBER 37
Acceptance for mallín« at apecial rate of poatage provided for ln aection 1108, Act of Oct. », 1917, aathoriaad on Juna 14, 101».
lemci potopili dvanajst
potnikov
;RKI ODBILI FAŠISTIČNE NASKOKE
Berlin. 21. febr.-Nemške po-
Lrske in letalske sile so napad-, v zadnjih 48 urah petnajst Mikov v Službi Velike Brita-ie in eno bojno ladjo. Dva-ist parnikov so potopile. Ina tonaža teh je znašala ¡,000 ton. Parniki so se naha-li na Severnem morju. London, 21. febr.-Admirali-la je sinoči naznanila, da je igleška podmornica S e a 1 i o n ipadla in potopila norveški OTik v bližini norveškega »režja. Ta je bil pod nemško rotrolo.
Biiolj. Jugoslavija. 21. febr.—
asm italijanski napadi na gr-t pozicije v albanskem obrež-tm sektorju so bili odbiti, se ase sem dospela poročila. Ita-iam so vrgli v zadnjih dneh eže čete na albanske fronte, ustavijo prodiranje grških ambovčev. Angleška in grška tala mečejo bombe na italijan-te postojanke pri Tepeleniju.
Singapor, 20. febr.—Angleški, rstralski, malajski in indijski ¡gimenti so dospeli v to važno ritsko pomorsko bazo in trd-javo na Daljnem vzhodu in Ur >j zasedli strategične pozicije Malajskem polotoku. Poleg
Bivši holandski [ premier ugrabljen?
Naciji so ga odvedli v Nemčijo
London. 20. febr.—Tukajšnje holandske avtoritete ao dobile poročilo, da je bil Jonkheer Dirk Jan De Geer, bivši predsednik holandske vlade v izgnanstvu, ugrabljen na Portugalskem in odpeljan v Nemčijo. De Geer je odpotoval iz Londona v Lizbono pred nekaj tedni. Od tam bi moral po navodilih holandske vlade oditi v holandsko Vzhodno Indijo.
Holandske avtoritete so bile informirane, da so naciji izvabili bivšega premierja iz Anglije s poročili, da je njegova žena,
ki je ostala v Holandiji, bolna. Ko je dospel na Portugalsko, so ga naciji ugrabili in potem posadili na letalo, ki je odletelo v Nemčijo.
Vest iz drugih virov se glasi, da je bil De Geer vržen v ječo po prihodu v Nemčijo! ker ni hotel dati naci jem informacij glede Anglije. "Mi še nimamo u-radnega poročila o ugrabljenju De Geera," so izjavile holandske avtoritete. "Morda bomo dobili natančne informacije čez nekaj dni. . Kolikor nam je znano, je bil De Geer prijet v Lizboni in odveden z letalom v Nemčijo, kjer so ga vrgli v ječo. Dalje nam je znano, da bivši premier ni obiskal svoje žene v Holandiji."
Londonski list Daily Mirror je objavil vest, da je bil De Geer odpeljan v Nemčijo, kjer so zahtevali od njega informacije, nanašajoče se na Veliko Brita-
„jaik* čet so prišla tudi bojna	Qn je postal žrtev naci j- ï^iL^Â"
taJa * ladje. Velika Brila*. ^WainoT	^^^
japonska noče vojne z združenimi drŽavami
i r
Poslanik Nomura po jas-nil staliiče tokijske vlade
ZAŠČITA SKUPNIH INTERESOV
Waahlngton. D. Cm 20. febr.— Kičisiburo Nomura, novi japonski poslanik, je včeraj v svojem prvem razgovoru z reporterji naglasil, da se Japonska ne mara zaplesti v vojno z Ameriko. Tokijska v]£da in japonsko ljudstvo feta proti vojni in za vzdrži-tev ter utrditev prijateljskih od-nošajev med državama.
Reporterji so mu stavili mnogo vprašanj, na katera je Nomura odgovarjal s pomočjo tolmača. Pozvali so ga, naj komentira izjavo državnega podtajnika Wellesa, v kateri je slednji poudaril, da se ameriška vlada bolj zanima za dejanja agresivnih držav nego za besede predstavnikov teh držav. Nomura je priznal, da je Welles oplazil s svojo izjavo tudi Japonsko, ki je povezana z vojaško pogodbo z Nemčijo in Italijo, toda japonska vlada se bo držala danih obljub in zagotovil. - Pogodba z osiščem Rim-Berlin ne ograža ameriških in angleških interesov na Daljnem vzhodu, kajti njeni nameni so miroljubni.
Nomura je bil dalje vprašan, če je mogoče usoglasiti politiko ameriške vlade o trgovinski enakopravnosti z "novim redom", ki
Domače vesti
Nov grob v Ssattlu
Seattle, Wash.-*Pred dnevi je tu umrle Alojzija'Debeljak, roj. Klobučar, doma is Grma pri Novem mestu. V Ameriki je bila 20 let in tu zapušča moža, v Ca-lumetu, Mich., pa dva brata.
Is Miaeseots
Rice, Minn.—V Borstu je pred kratkim umrl pionir John Zima, star 82 let in doma od Bleda na Gorenjskem. Tukaj je živel 66 let.
Velika alovanaks prireditev
Chicago.—V nedeljo, dne lfi. marca, se vrši v Civic Opera gledališču vseslovenski festivsl, pri katerem nastopi ns odru čez 500 oseb v pevskih, muzikslnih in plesnih točkah. Sodelujejo vse slovanske narodnosti v Chl-cagu.
Is Kanaasa
Vale, Kans.—Tu je umrl Vin-cent Zerngast. star 42 let in rojen na Westfalakem v Nemčiji. Bolehal je tri leta na jetiki. Bil je član društva 9 SNPJ in tu zapušča ženo, dva iinova in hčer. —Družina Joe Golob ml. je dobila čvrstega fanta, SNPJ pa novega člana za svoj mladinski oddelek. Čestitke!
je storila korake, ds zaščiti
ngapor pred možnim japort-
tim napadom.
General Gordon Bennett, po-rijmk avstralskih čet, je izja-¡1, da je oborožena sila, koncen-irana na polotoku, pripravljena takojšnjo akcijo. Delavske rupe so bile že prej mobilizira-za gradnjo zaklonišč, v kate-* bodo zatekli prebivalci, če > bo pojavila nevArnost bom-rdiranja iz zraka.!
Kilro, Egipt, 20. febr.—Revol-
domačinov proti italijanskim ipodarjem v Abesiniji se raz-Jja. Sem dospela poročila pra->jo. da so se rebeli približali ddis Ababi, glavnemu mestu. Ijabara, mesto ob Tanskem je-*ni je že v rokah rebelev. Na čelo rebelev se je postavil aile Selazije, bivši cesar Abeto^. ki so ga Italijani pognali Petóla pred nekaj leti. Na strani ima skoro vse poglavje abesinskih rodov. Angleži odpirajo upornike in jih zala->jo z orožjem in municijo. N®;, »ved, se «lase, da bodo iUlijan-
«* čete kmalu pognane iz Abe-
inije.
20. febr.—Britski tanki «lopni avtomobili v zapadni «J» »o tarča bomb, katere me-nemški letalci, se glasi urad-10	To dostavlja, da so
PJ™» napadi uspešni. , V Rimu so priznali, da j« britji oborožena sila povečala ak-«n da se pripravlja'na Tripolitanije iz Cire-iSamo ena italijanska vori Pijanka v Cirenajki še ■nija angleške naskoke. Ta se p Ja v <*z¡ ph Giarabubu. I™«» trdijo, da je Keren, wm" v italijanski Eri-Z * ! njihovih rokah. Me-»■f "-'ff^aho napadajo angle-m Heg tega pa je tarča ■ J»h sipljejo angleški * se dosedanje naskoke ■■jam odbili.
^ 20 febr.—Nemški le-
'/rr,J ponovB° napadli i *K,rr>bami, ki so zane-m»..J J"'«"*. katere pa so fej, r U';';uU- krT^«lu pogaaile. L -4	»o Nemci bom-
Af 'udl v vzhodnem l	v severni ftkot-
De Geer je resigniral kot predsednik holandske vlade v izgnanstvu v septembru pretek-legs leta.
Američani se bore na angleški strani
Udeležujejo se napadov na Nemčijo
London. 20. febr.—Ameriški etalci se bore na strani angleških y bojih proti sovražnikom Velike Britanije. Grupa Ameri čanov sodeluje z Angleži v bombnih napadih na nemška industrijska središča in nacijske "invazijske baze" v Franciji, Belgiji in Holandiji.
Koliko čass so ameriški letalci že v angleški službi, ni bilo pojasnjeno. Včeraj objavljeno poročilo pravi, da se ameriški letalec Vernon Charles Keogh ni vrnil po napadu na Nemčijo v Anglijo.
Minister notranje obrambe je izjavil, da je bilo 150« civilistov ubitih in 2012 ranjenih v nemških letalskih nspsdih ns angle-ška mesu v januarju. Polovica teh je bila ubita v Londonu. V decembru so nemške bombe ubile 3793 ljudi in ranile 5044. Od začetka nemške letalske ofenzive 18. junije preteklegs lete ps doslej so bombe ubile 23,081 civilistov in rsnile 32,289. Nemški bombni nepedi »o v zsdnjih dneh odnehali.
vzhodu. "Prepričsn sem, ds po jsponski zmagi na Kitajakem in restavriranju normalnih odnoša-jev v tej državi bodo ameriški interesi na Daljnem vzhodu zaščiteni," je odgovoril Nomura.
Poslanik je bil dalje vprašen, kaj misli o operacijah pri Singa-poru, kjer Angleži polagajo mine. Odgovoril je, da Japonska ni zainteresirana in se ne briga, kaj Angleži delajo tamkaj. Ja ponska je sklenila militaristični pakt z Nemčijo in Italijo z na menom ohranitve miru na Pacifiku in z Ameriko, predvsem pa je hotela preprečiti raztegnitev evropske vojne na Azijo.
Administracija CCC potrebuje 21,000 fantov
Washington, D. C., 20. febr. — Uprava CCC (Civilian Conservation Corps) je naznanila, da hoče dobiti 21,000 fantov do konca tega meseca. Ti naj bi nadomestili one, ki so v zadnjih tednih dobili zaslužek v privatnih industrijah. Sprejemajo se mladeniči od 17. do 23. in pol leta starosti, ki so brez dela
Vesti is Juins Amerike
Buenos Aires, Arg.—Dne 2. decembra 1940 se je smrtno ponesrečil Josip Košuts, star 38 let in rojen v Vitovljah pri Sem pasu na Primorskem. Padel je po stopnicah tako nesrečno, da je telebnil z glavo ob zid in obležal mrtev. V Argentini zapušča tri brate, v starem kraju pa ženo, otroka in dva brata.—Rojaku Francu Jeriču Je umrl se demmesečni sinko Alojzij Hen rik.—Rojak Franc Berdon iz Pri morske se je oženil z Argentln ko Justino Fablago.
Pennaylvanake vesti
W. Aliquippa, Pa.—Frank Bri-celj, rojen v Ameriki in vzgojen v stari domovini, odkoder se je povrnil v Ameriko pred dvema letoma, se je prostovoljno vpi-il v letalski oddelek ameriške armade. Služil bo tri leta Wnshingtonu, D. C.
Is Clsvslanda
Cleveland.—V bolnišnici je te dni umrla Karolina Princ, roj iStus, žena slovenskega okrajnega pomožnega pravdnika. Podlegla je operaciji. Poleg moža zapušča sinčka in starše.—John Sacerich si je pri avtomobilski I nezgodi zlomil nogo in zdravi se I doma.
Nov grob v Jolieiu
Joliet.—Dne 17. t. m. je tuka umrl Frank Zadel, star 55 let in rojen v Ilirski Bistrici na Pr morskem. V Ameriki je bil 35 let ln zapušča ženo ter več otrok
NACUSKA D1PL0-MATlCNA OFENZIVA NA BALKANU
Močan pritisk na Jugoslavijo in Bolgarijo
TURČIJA OSTANE ZAVEZNICA ANGLIJE
SofUe. Bolgarils. 20. febr.—Sovjetsko - nacijska diplomatlčna ofenziva na Balkanu se je raztegnila bolj na zapadno fronto. Doznava se, da Hitler in Stalin pritiskata na Jugoslavijo ln Bol-;arijo, naj začneta mirovna po-I ajanja in skleneta slično po-i odbo kot sta jo Turčija in Bol-I [arija. Skupna ofenziva se je >ričela na rusko iniciativo.
Po zagotovilu, da se borba ne bo vršila okrog Dardanel, so so-vjetl podprli nacijski načrt glede izolacije Jugoslavije, da se slednja ne bo mogla vmešavati v prihajajoči konflikt. Stallhovi nameni so jasni. Nacijska kam panja mora biti usmerjena proti centru in zapadu, predvsem pa proti Grčiji. Jugoslavija je bila "povabljena" h konferenčni mizi, da se zaščitijo komunikacijske zveze preko vardarske in strum-ske doline do Soluna, grškega pristaniščnega mesta ob Egej skem morju.
Jugoslavija ni v prošlosti ka zala volje za kooperacijo z Bol garijo. Ona se nič ne navdušuje za nemške sugestije in ne zs voj< no. Zoprn bi ji bil tudi tsk mir. ki bi dsl Solun Italiji. Turčija je tudi proti temu, da bi Solun prišeLpod Mussollnljevo oblast.
Načrtno gospodarstvo v Kanadi
New York, 20. febr. — George C. Betemsnr direktor oddelka za kovine v kanadskem ministru zs municijo in bojno opremo, je v svojem govoru pred vod i Ulj i Ameriškegs rudniškegs institu U izjsvil. ds Ksnsds i ms že ns-črtno gospodsrstvo. Profit ni več dominsntni faktor v ksnsd-skem industrijskem življenju
Vsota za gradn jo baz dovoljena
Amerika producirala 1036 letal v januarju
Sacijska kampanja v Alzaciji
Francoska kultura mora biti zatrta
Bolgarija je pripravljena na pogajanja z Jugoslavijo. It tega

kl
( '
»ICI,
iU!.
Japonci stavili nove zahteve Vzhodni Indiji I
BaUvija, holandska Vzhodna Indiji, 20 febr. — Japonska za hUva nove koncesije glede eks-ploaUcije oljnega polja Vzhodni Indiji.
da mora slednja dovoliti prihod j	otl^a Kanada. 20. febr.
večjemu ŠUvilu Japonskih de-	rinšnčhi minister I L. Isley Je
Isvcev. Vzhodne Indijs Je do-	mformira, parlsment, de bo
ločiU kvoto zs priseljence vseh	Kanad;l pouebovsU $1300.000^
narodnosti. Najvišje število pri-	^ m finanriranje vojnih ope-
seljencev. ki Jih sprejme letno.	|f| pomoi. V€,iW BriUnlJi
Je 800 Japonska misijs, ki se	4hodnjwn fi,kslnem letu. ki
. D.i.uii4 *m \jtV rini.' ~	.	... j__i
Kangdska vlada e g a p«.,- * zahteva čez Dslje zshtevs. milijptrdo dolarjev
nahaja v BaUviJi le več dni. zahteva tudi ekonomske koncesije in utrditev trgovinskih vezi z Vzhodno Indijo.
se prične t. spriU Zsdevni pro-račun bo kmalu predložen psr
lament u
Washington, D. C« 20, febr — Nižjs zbomles Je včersj spreje-ls nsčrt. ki določa vsoto $242,-373,500 za financiranje konstrukcije pomorskih in leUlskih baz na Guamu, Samoa ju in drugih otokih na Pacifiku. Proti načrtu je glasoval samo kon-gresnik Vito Msrcsntonio, člsn Ameriške delsvske, s t r à n k e (New York). Otok Gusm Je oddsljen od Jsponske 1500 milj.
William S. Knudsen, člen fe-derslne obrsmbns komisije, Js včersj nsznsnil, de je bilo izde-Isnih 1036 bojnih leUl v prejšnjem mesecu Od Uh so jih dobile srmsds, mornsrics In Vs-liks BriUnljs 957. Koliko leUl Je bilo posUnih Angliji, Knudsen ni povedsl.
Knudsen je rekel, ds «U on In Hillmsn odobri Is kontrskt med srmsdo In Ford Motor Co ftl^d-njs bo izdelovals IrUUke pHtlk-line In drugo opremo. VsoU oddanega nsročlla UJ Icmpsniji t ni bila ommjens.
razloga je položil« «voje teritorialne zahteve na račun Jugosla vije na polico. Bolgari bi radi raztegnili eno roko preko Bal kana do nacijskega oboroženega tabora v Rumuniji In na na sprotni strani reke Donave, dru go pa ponudili Jugoslaviji. Ob signalu nacijskega pohoda in možnega prihoda angleških čet Grčijo, bi se roke iprostile, nakar bi se pričela nemška bil skovita vojna proti Grčiji. Ali bo bliskovita vojna v ozkih ma-cedonskih dolinah in soteskah, če se bo začela, uspešna, le vpra šanje. Angleži, ki so «e borili v zadnji svetovni vojni, trdijo, da lahko ustavijo "blltzkrieg".
Razgovori o predlaganih poga Janjih med Bolgarijo in Jugoslavijo se že vrše v Sofiji med pre-mierjem Fllovom in profesorjem Stajnovom, voditeljem opozicije. Stajnov je načelnik bolgarske demokraUke stranke. On je že stavil več vprašanj bolgarski vladi, ker je hotel vedeti, kako daleč jo je Nemčija že potisnila, Premier Filov upa, da se bo Jugoslavija udala eovjetsko-nacijskemu pritisku ln podpisala nenapadalni pakt z Bolgarijo.
Istanbul. Turélla, 20. febr,-Turški tisk inslstirs, ds podpis nenspsdslne pogodbe z Bolgsrl-Jo v nobenem ozlru ne ogrsžs odnošsjev med Turčijo ln Veliko Britanijo. Dalje pravi, da Bolgarija ne bo dovolila prehoda nemškim čeUm preko svojega ozemlja, da bi U poUm udarile po Grčiji ln jo s tem prisilile v sklenitev miru z lUllJo. Osišče Rim-Berlin vidi več v paktu ne go Turčija In Bolgarija.
List Ikdem piše, da Turčije zdsj Ishko pomaga Grčiji v več Jem obsegu kot ps pred podpl som pakta z Bolgarijo Grčijs Je nsj več js prljsUlJics Turčije in slerinjs oetsne zsvernira Velike Britanije
Berlin, 20. febr,—Alzscijs mora biti popolnoma ponemčena in viT ostanki francoske kulture izbrisani. To je cilj nacijske kampanje, ki je zavzela že velik obseg. Neueste Nachrichten, vodilni list v Strassbourgu, ae je postavil na čelo kampanje. Ob-avil je uvodnik, v katerem pra vi, da morajo biti celo francoaki stenski koledarji in slike odstranjene is hiš. "Zimmer" mora nadomestiti francosko besedo "chamber" za sobo v hotelih provinci. Uvodnik priporoču stroge kazni za one, ki bi se u pirali in še govore v fruncoskein eziku med seboj.
Opazovalci, ki so se nedavno mudili v Alzaciji, trdijo, da francoščina se bolj pogostoma sliši na ulicah alzaških mest kot kdaj )rej od 1, 1918, Čeprav morajo >ltl ljudje previdni pred nacij-skimi špioni.
Z druge strani Nemčije, iz bivše poljske republike, tudi prihajajo poročila o ponemče-vanju. Vsenemška četrt bo u-sUnovljena v Krakovu, starodavnem poljskem mestu. Ideja, kot jo pojasnjuje nscijski tisk, js, ds morsjo Nemci bivsti v kraju, , kjer bodo zavarovani pred vplivom Poljakov, "ljudstva, ki stoji na nizki kulturni stopnji."
"Mi nič ne pretiravamo, kadar trdimo, d« smo mi vodilno kulturno ljudstvo v Evropi," piše list Cracow Zeitung, "Naša krivda ni, če so drugi narodi za-
MUH" ~ _________ ..
Ta list 'komentira tudi porast števila smrti med Poljaki od septembra l, 1939, ko so Nsmcl in-vadirsli poljsko ozemlje. Porsst pripisuje rszpletu dogodkov in "dejstvu, da Je Nsmčijs prevzelo popolnoma diaorganizirano državo."	—
strojnih morda izstopijo iz federacije
Priprave za stavko proti Bethlehem Steel Co.
MURRAY APELIRA NA HILLMANA
Miami. Flaw 20. febr.—Kontro-verza med unijo strojnikov in unijo tcaarjcV, ki je bila že pred federalnim vrhovnim sodiščem, je dosegla kritično točko, Kontrover za je posledica jurisdikcij-skega spora.
H. W. Brown, predsednik unije strojnikov, in William L. Hutchcson, predsednik tesarske unije, sta včeraj predložila svoje pritožbe članom eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije, ki zborujejo v tem msatu še dva tedna. Oba sta naglaslla, da se borita za pravice glede insta-Uranja gotove vrste strojev. Po kratki fkzpjavi je večina članov podala razaodbo v prilog Hutche-sonovl organizaciji, nakar je Brown izjavil, da bo njegova unija Izstopila iz ADF. Prsj je nagUsil, da Še vedno upa, da bo eksekutivni svet revidiral svojo razsodbo.
~ «
Angleški piloti se velbajo v Ameriki
Državni department zavrača očitke
Waahlngton. D. Cm 20. febr.—
Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij ln načelnik organizatoričnega odbora jeklarskih delavcev, je obvesti) federalne avtoritete, da bo oklicana stavka v tovarni Bethlehem Steel Co. v Lackawa-nl, N. Y., če n« bodo nastopile proti kompanlji ln usUvlle za-poaUvljanja članov jaklarake unije. Murray je tudi apeliral na Sidneyja Hillmana, ¿lana federalnega odbora za produkcijo bojne opreme, naj poseže v konflikt. V apelu pravi, da ja kompanija izpila 300 dslavcsv zaradi unijskih aktivnosti. Murray je tudi dejal, da je kompanija uposlila grupo špionov in povedala svojo privatno policijo z namenom, da prepreči organiziranje delavcev.. Bethlehem Steel Co. js dobila v zadnjih tednih velika naročila od vlade.
Chicago, 20, febr.—Uradniki unije Farm Equipment Workers (CIO) so sinoči nsznsnlll, ds Je velika večina delavcev v podjetju McCormick Works International Harvestsr Co, odglsso-vsla za oklic stavke. Za sUvko se je izreklo 3059 delsvcev, proti pa 418, Uradniki so izjavili, da bo stavka oklicana, če bo kompanija odbila zahtevo glade pogajanj t unijo o sklenitvi pogodbe
Washington. D. C., 20 febr.— Angleški piloti se vežbajo na vojaškem letališču v bližini Los Angelesa, Cal. Pri tem rabijo letala tipa Boeing.
Državni tajnik Cordell Hull je zdaj odgovoril kritikom, ki trdijo, da j« vežbanje angleških letalcev kršenje ameriške nevtralnosti in mednarodnega prava On pravi, da letalci - niso člani angleške vojaške letalske sile, Umveč civilisti.
Rooseveltova admlnistrscijs, pravijo kritiki, nič več ns upo-števs nsčel mednsrodnegs prs-vs v zslsganju Anglije z bojnim msterislom In letsli. Pred ne-ksj tedni ni dovolils letslom, katera Je kupila Velika Britanija v Ameriki, direktnega od- ■ ■ leta Iz U dežele v Kanadi» Le- predsednik unije Textile Work-tala so dospela le do kanadske era of America, pod predsednik meje odkoder so jih potisnili na George Baldenxi, tajnik-blagaj-drugo strank.	nik William Pollock, podpred-
Administracija sedaj dovolju-' sednik Sander Gents In Uo je angleškim letaleem dobavlja- Krzyekl, ,*Kipreda«inik oblačll-nje letal direktno 'Iz ameriških ne unije Amalgamated Clothing tovarn Ti jih zasedejo in o41» Workers. Pred konferenčni shod i te z njimi naravnost v Kanado se bo vršil v d v o r a n i 8N-! „H „a v Novofundlandljo, odko- PJ v petek, 21 februarja zve-¡der poUm nadaljujejo pot proti čer, na katerem g«voril Emil
Angliji. Državni tajnik Hull je,1 Hleve Na tem shodu bo tudi
Konferenca predstavni• hov tekstilnih unij
Chicago. — Delegatje 52 krajevnih unij Ukstllnih dslsvoev Iz llllnolsa ln sosednih držav >e bodft sestali na konferenci, ki se bo vršila prihodnjo soboto in nedeljo, 22 in 23 februarja, v ho-telu Morrlson. Konference se bodo udeležili tudi Emil Rlevs,
Dunajski Udje poslani na Poljsko
DunsJ, 20 febr — Nacijske avtoritete so včersj poslale čez tisoč žldov Iz tfgs m*sU v polj-ake krsje, ki «o Drišli HiV-lerjevp oblsst. Zidje ao smeli v ret j s seboj le del svojega imet-js
proslsvs obnove pogodbe msd tekstilno unijo in družbo West-ern Kelt Workwrs. ki Je prlnes-Is zvifcsnje plsče delsvc#m in dflavkam, ki ao uposleni v to-vsrnl te kom|»snije Unljs Ten» , mente* nseorotslkov tatnEa Ul* Workers of A meric S jms po-vms nečrU za večjo pomoč Ve-1 godbe s kompanijami, katere !ik* Britaniji, Grčiji. KlUjakl in krijejo čez :<*M*>0 delavcev in 'drugim državam, ki lahko poste- je čtrtrta največja unljs v Kon-i,^o žrtve agresorjev	Igrseu industrijskih orgsnlzecij.
ko Je nsstopil kot prlčs pred kongresnim odsekom zs zuns nje letal direktno iz ameriških ni nevtralna v UJ vojni. Naglasil Je, da Jt zak<m samoohra-ne prvi S tem J» pobil argu
i* i
I	» * *** 0000*0+*+
PROSVETA
THB KKLWHTKNMKNT
CLAS1M> IM UMfMINA ttUlVBMMU NABOUNC ruoro*** j*o*vtk
Ohm W	kr
HmUhr m Uf«lM	(Ura. Chtmß») to _
M^Tm Me MN m pal Uta. II A» m <M*t tota; m CM«*»
ta Cierro «IM » «ato Ma. MM - p* total M
U.M.
■i—i»litimi «Maa» la» Lka L'i»iu4 Mala* (»scav« Cfclaa«a) «•4 Ca*a4a M M par r«ar. Ckk*« Ciaa*. HÜ par (tvtoa tMtfto MM par jraa».
Ca*, ««toaa« p°	*
"#la«lu* a. aa IM»**	l»t»raraa «mM» («aUttoa, 9~
paMii M.) «a	pUUto^l« to » «luíaJu,
pMtataa.
.ta. <*	-MacaaarlpOa af aowmual-
Ssllwe w4 waattoiiM arttaM	will aal ha ratama4. OtSar
»awripto. »uch aa atartafc »tora.	Me., will ha ratu*»M
r-S-T-W ar—*.** M .alíaUr,..* «
Naato* M «.. k« 1». I Itotaa
l'KOWVKTA
M»f4f Sa. LawaMla Aaa.. t5Wra#a.
P»
R or TM« m&MATBD NM
Srebrni jubilej I Shaboyg«n, Wfcs. — Četrt stoletja v bodočnost je za navadnega zemljana zelo dolgo doba« Doba četrt atoletja v pretokUttti pa je kratka, zlasti med srečno zakonsko dvojico. Srečo imenujemo Um, kjer vlade sloge« sporazum in pa to ljubo zdravje skozi 29 dolgih let.
Tako srečna sva, da ne omenjava manjših nezgod« podpiaana preživela v popolnem zadovoljstvu prvo četrtatoletje v zakon- bomo tem, kjer smobiU.
a miniti — vrimm (MU. lMl).
m Mal««« p*mr*L «to »mi to • u» <Uiu*«a« puUfcU
■dal
IM
Ponavljana dejstva
«F
G la s o/V i
■P IZ naselbin
Hitm-dateMled nft.očt in,vidiva srnjalMb Jagk ga jp že začel *re-| ljati in je ptfil to\ik* ča*#, da ga I je zb4j.no tla. S težavo sva ga
privlekla do avta; ob 11. uri sva že imela."	•
Jack stoji poleg lepega srnja-| ka, ga ogleduje, gladi in se sme-[ je. Lep je res, rogovi so taki kakor bi mu včeraj zrastli. Vpra-| &am ga, če ga misli nagnjačiti.
nam duhovniki obljubljali raj
M« bi-ski jxAmrti, toda ne vem, če __________HPHP	IPBBBI
velja to tudi za tiste, ki uživajo)Pravi, da ne, ker za to je treba vetitasmize. Natakar )e Ml-v ze-
Naprej k mostg spet v
•mw
kevder,
tudi ples. Zopet prav tako natlačeno kakor v prvf točilnici. Popijemo vsak enega in 1MfUer pravi, da je čudno, ker dobo točilnižko dovoljenje za take becnice. Odkurili smo jo drugam
V zgornjih prostorih je hotel, spodaj pa salun; je precej čedno in lahko smo se posedli okrog
raj tukaj na zemlji. > V tej okolici se dela s polno paro. Zakaj in kako, to veste či-tatelji sami. Pred par leti brala, ko so v kongresu debati-1 rali, kako bi se odpravila brezposelnost. Pa je neki kongresnih
denarja. Nagovarjam ga, češ da bi to stalo le par dolarjev. Ne bo nič, so odreže. Vprašam jih, če so že kaj pili na srnjaka. Se nič. Hitro prinese flašo železne in da najprvo meni, potem pa drugim po vrsti, dokler flaška
rekel, da drugače ne bo odprav- ¿opet ne pride do mene. Pogojena nogo z vojno. No, sedaj jo varjamo se in šalimo. Menijo, da mamo. Pa ne bo dolgo in spet gredo poldne vsi tja, ker goto-
Ali je bil vpričo dejstev, ki smo jih našteli v prejšnjih štirih člankih, kakšen upravičen vzrok z našega demokratičnega stališča, da bi bili mi odrekli simpatije do Španskih lojalistov ob izbruhu Frankovega krvavega puča? Nobenega
ni bilo!	•
Vae, kar je bilo zares demokratičnega v Ameriki, je takoj stopilo na stran lojalistov. Delavsko unije, ki so bile proste vsakega komunističnega vpliva, so organizirale pomožne odbore. Nihče, ki zares misli demokrstično, ni nsjmanj dvomil, da je bil Frankov puč hudodelsko nasilje in da je bils obramba demokratične španske vlade nsjprsvičnejše pravice, kskršna se kdaj pojavi.
Kdo je pa bfl na Frankovi strani? Reakcija, fašistične reakcija vseh nsrodnosti in ps pretežne večina — katoliške duhovščine in katoliškega lajištva. Nikakor pa niso bili vsi katoliški duhovniki in lajiki na Frankovi strani in to dejstvo je rojakom pri A. D. dobro znano, čeprav trdovratno molče o njem. Na primer ameriški katoliki so bili precej rszcepljeni in bile so med njimi jsvne polemike (časopis Commonwesl) zaradi tegs. Ameriški slovenski kstoliški voditelji so kajpada bili prismoljeni na Franka. Saj je pater Ambroiič vzkliknil v Amerikanskem Slovencu; "Naj pa kanoni govore!" Res so govorili, ampak govorili so Hitlerjevi in Mussolinijevi kanoni, ki so že takrat pripravljali na Španskem beso za veliko fašistično ofenzivo, katera je priiU čez tri lete — nakar so Hitlerjevi kanoni peli smrtno pesem katoliškim Poljakom ln milijonom drugih katolikov po Evropi!---
V akcijo so takrat seveda stopili tudi smeri-Ski komunisti z vsemi svojimi narodnostnimi pritiklinami; nastopili so s največjo predrznostjo, kakor da je bila obramba lojalistične Španije njihov monopol, kakor da so bili oni in ssmo oni poklicani voditi vse pomožne akcije v Ameriki v prid španski demokraciji. Komunisti so hoteli sprsviti podse vse gibanje za Španijo in organiairali so ekstensivno rekrutiranje prostovoljcev za špansko lojalistično armado.
lz Amerike, Kanade ln vseh svobodnih dežel Evrope so takrat komunisti spravili v Španijo "mednarodne brigade", katere so kasneje služile Stalinu za masakrlranje lojalistov, ki se niso hoteli podati boljšcviškim Intrigantom in ogpujevcem — a tudi marsikateri brigadir je o-stal v Španiji za vedno, ko je podel — ne pod fašistično kroglo, marveč pod kroglo Stalinovih ogpujevcev, ker je mialll, da je prišel v Španijo zato, da se bo boril za španako demokracijo, ne pa za Stalinovo diktaturo. Is Amerike in Kanade so komunisti sjfravili tja večje število Hrvatov; koliko Slovencev so nafarbali, nam ni znsno, vendar ne mnogo — kajti Pro-avete je večkrat odločno svsrila pred nepostav-nim rekrutiranjem prostovoljcev.
Pri Prosveti in SNPJ smo odločno odklonili vse zvese s komunisti, ki so nea neprestano bombardirali z vabili na akupno delo. Hrvaški komunistični vodja Frank Bortč v Pittaburghu (takrat še v Chicagu) je piaal uredniku Proavu-te. naj stopimo v njihov skupni odbor. Dobil je kratek odgovor, naj nas pusti pri miru, ker mt že vemt. >sj delamo. Hoteli so tudi, da bi pošiljali prispevke društev in članov SNPJ v njihov fond. a brez uspeha. Vsi naši denarni prispevki, ki so prišli v roke br. Cankarju, gL predsedniku SNPJ, so bili poslani Trade Union Spemsh Reliefu v New Yorku. ki je bil. pod vodstvom Davida Dubinakega. predsednika u-nije oblačilnih delavcev. Ta pomožni sklad je bil izključno porabljen za živila, obleko in zdravila. Vae to blago je bilo nakupljeno v Ameriki in poalano centrali amsterdamske strokovne inieroactonalF. ki je vodila pomožno aketjo v Španiji neodvisno od drugih organizacij.
Ameriška Domovina je takrat s peresom po-kojneg» Ptica zlobno pisala da SNPJ /kupuje krogle za ubijanje katoličanov' v Španiji. To brekovsnje je bilo višek zlobnoati. Ptrc je zdrknil na nižino komunistov, ki ao z druge strani prav tako zlobno obrekovali Prosveto, ker »e jim ni pustila izrabljen, kakor so mi jtm tiste dni pustili nekateri drugI sloven»k» listi v Ameriki.
• Kaj smo s tem dokazali?
Dokaxalt smo prvič, da ni res. kar trdi Ameriška Domovina dne 2«. januarja t. 1., da |e Pit »veta dajala po tu ho komunistom med civil-(Dalje na 9. strani)
skem stanu. Ta leta so nama minula tako naglo, da bi se skoraj tega niti ne zavedala. Zdi se nema, kot da bi šele pred me«*i zaobljubila si zvestobo, a vendar je od takrat preteklo že dolgih 25 let.
Med vso to dolgo dobo sva si združene pridobila mnogo dobrih prijateljev in znancev v naši naselbini, kakor tudi izven nje. In ti prijatelji so se naju ob tej priliki spomnili in naju počastili in presenetili s Uko-zvanim "surprise party."
T soboto, 1. t. m., v druščini svojih prijateljev sva so podala ns društveno zabavo, katerih je v naselbini vedno dovolj, prav nič slutečs, da bi.se kdo mogel zanimati za najin življenjski obstoj. Tods ko vstopiva v obširno dvorano,. svs bila sprejeta s stoterimi "surprise" klici. Tako iznenadena in v. srce ginjana sva bila sprejeta z neštetimi prisrčnimi čestitkami k najinemu jubileju. Povoden» sva bila med krvne sorodnike in zveste prijatelje, zbrani okrog srebrno okinčane mize. Od presenečenja svs bila otrpla tako, da , nisva mogla priti do dovolj izrazitih in dostojnih besed, da se bi vam mogla dovolj jasno zahvaliti za vaštf. nam izkazano velikodušnost in prijaznost.
V zadoščenje se vem danea želiva na tem mestu javno zahvaliti za vašo veliko požrtvovalnost, gostoljubnost in prijatelj sko sočutje, katero ste name ob tej priliki izkazali. Priarono se zahvaliva zlasti drttttnam -A. Smrke, J. Dragan. J. Butala, A. Slrcelj, Fr. Pekol, J. Mekak, M Majcen, F. Bovhan, in nejinemu sinu in hčeri. Enako se zahvali vs družinsms C. Chuck in J Žagar iz Milwaukee, ki t sta pri nesli krssna darila.
Najlepša hvala vsem, kater ste bili prisotni in požrtvovslni pri tej nsjini spominski alavno-sti, na kateri je bilo luštno Uko. da pozabljeno nikdar ne bo. Vai dragoceni dar sva s radostjo sprejeta in gs bova hranila in spoštovala se dolgo v spominu ns vas vse. John In Frances Cheek. 344
Dne 2. febr. zvečer smo se brale skupaj ženske in priredile surprise perty" vdovi Mary Br-toši. ker se je odrekla samskemu stanu in si poiskala ženina CleveUndu. Kp se je omenjenega dn% zvečer vrnlU domov, nas je dobila polno hišo. Bila je zelo presenečena, toda smo ji povedali, naj se ne straši, ker to ■ e njej namenjeno. Posule smo
0	z rižom, pripele šopke in haj-
1	z nami plesat. Njun sin je gral na harmoniko, mi pa smo >lesali pozno v noč in ji želeli vse dobro in srečno. Hvsla vsem ženskam, ki so pomagale do tega veselja, naj si bo v darovih, z estvinami ali na kakršenkoli način. Prav Uko tudi hvala fantom in možem, ki so darovali in plesali z nami ter nam deUli veselo družbo.
Kot 21-letna članica SNPJ in naročnica Prosvete naj tudi jaz >ovem moje misli p letošnjem (pledarju. Meni se popade, ker me vedno spominja na otroška eU. ko smo bosi letali okrog hiše. Zdaj pa zdaj se je kdo usedel in si izdiral trn ali . karkoli se je že zasadilo v naše noge. Pa e priletela mama in nam zagrozila, da jih bomo dobili s šibo.
Poprej so se zmeraj jezili, da so na koledarjih kranjske Micke, češ, zakaj bi ni bili kranjski anezi, Zdaj, ko je otrok na sli-ti, pa zopet toliko krika in vika. !Cdo bi res vsem ustregel. Kdor ga ne mara, naj ga proč vrže in epo molči, pa bo mirna Bosna. Komaj kdo začne s kritiko, tedaj >a hajdi vsi za njim- I «gleda, da ega ne bo nikdar konec. Saj nas nič ne sUne. Če bi bil na sliki grad, koča ali rože, bi tudi ne bi-zadovoljni, ker gradu ne maramo gledati, koče imamo, rožice pa bomo same sejale, da bomo z njimi še kakšne fante premotile. Če bi bila na koledarju kakšna lepa punca ali fant, bi to kateri hiši še povzročilo jeza Toda naj končam, ker se bojim, da bi U dopis ne zagledal luči sveU. Toda upam, da se me bo urednik usmilil, ker sem Še samskega stanu. Pozdrav vsem ČiUteljem in tudi uredniku!
Zora Dougsn. 216.
dregi, od katerega naj vzame denar, ker so mu ga vsi ponujali. John Kvočak je bil mg bolj v zadregi, ker ga je Joe Godina nekaj po nedolžnem obsodil, toda pred odhodom je Godina dobil tisto v rokavico v zabavo nas vseh. Dogovorimo se še za drugi dan in gremo domov spat. Ob osmih zjutraj smo bili že Jaz hr dva Žagarja
O tem ln onem
Verona, Pa.—Ker Uko rada berem dopise, sem se tudi jaz namenila, da bom vam nekaj povedala. Ne bom pieala o mojem
edem življenju ali o, pote nju v to novo domovino. M sltm, da vsi, ki smo ae podali to deželo, smo to storili iz nsde in potrebe. V naši rojstni domovini smo večinome vsi že v mla dih letih obrnili trpljonjo in tu di na potovanju v to deželo nam ni bilo postlano s rožami. Tako je pao naše življenje do smrti. Velike upe in nade imamo, dobimo pa velika rasočeranja.
Jas sem zagledala kip Svobode nekega joaenskega dno 1. 1913 kot 17-latno dekle. Toda do danea vam ne morem nič drugega povedati kot to. da aem doživele bridka rasočsranja Mtslim. da je vas mnogo, dregi čiuteljl, a enako usodo. Ps naj bo, aaj so
Nekaj sa lovce Weet Middlesex. Pa. — V včerajšnjem dopisu sem povedal, kako sva s Shainom streljala srne ln se srečala z medvedom.
Kaj pa naši lovci v kempi — Godina, Kvočak, Bi<\ek in dva Žagarja? Prvi jutro'lova so se jim pridružili Še trije Farrellča-ni — John Miller, koncilmnn in razpečevalec piva "Dukln" in Slovak po narodnosti, Mihael Miško (Hrvat) ln PeUr DJakovič (Srb). Vsi trije so dobri stfulcl, družabni ln šaljivi.
Takoj po našem kosilu sva z Joevom Shainom mahnila k Uj družbi v lovsko kočo. Imeli so onegs srnjaka s osmimi rogovi. "Kdo se UkojfioaUvi?" vprašam. Godina mi pokaže Jacka Žagar-jemo želeli, ja in dostavi: "šla sva v isto stran s avtom in ko izstopiva, ae|čo težko dobil, je pod potom nekaj za bliskala
di bi vsaj dva rogača pripeljali. Jaz naj osUnem v kempi za čuvaja.
Ni bil dogovor še dobro končan, ko zagledamo, da se v nasprotnem hribu nekaj pomiče. Shain brž dalnogled na oči in tudi Godina menca, kje bi dobil primeren prostor. Srn niso hoUli več streljati. Godina za-kriči, da je rogač. Začelo je pokati kot na iUlijansko-grški fronti. Komaj sto korakov od naše koče so se Italijani že v nedeljo večer nastanili kar na prostem, ' Sneg je padal in bilo je mraz, toda bili so kar pod milim nebom in imeli majhen ogenj Tudi iUlijani so opazili tistega srnjaka in ga začeli bombardirati. Srnjak je podlegel strelu John Miller meni, da ga je on podrl in se spustil počasnih korakov po debelem snegu. Italijani menijo, da so ga oni podrli in se dva spustiU urnih kora kov. Miller je kmalu ostal zadaj in se vrnil. Srnjaka so odvlekli na italijansko stran. Nobena pritožba ni nič pomagala: kdor je prvi, tisti pobere plen. Streli od naše strani so bili ostri in smrtni, toda so naši rekli, da je bolje, da je mir. Meni to ni ugajalo.
< Kmalu potem naši zasedejo a-vte, kot dogovorjeno, in odrinejo, jaz pa ostanem v kempi za varuha. John Miller mi je pokazal košaro v kotu, rekoč: "Kar se ti poljubi, tam notri dobiš." Bile so vsakovrstne salame, pecivo in tudi sUklenifce so gobčke ven držale. "Pomagaj si, da ti ne bo dolgčas," mi je naročil.
Ko so odšli, si ogledujem in pokušam to in ono. Kmalu sem se korajžnega počutil in hajdi k Italijanom, da vidim, kakšnega srnjaka so nam vzeli. Nagovorim jih s "halo" in dobim enak odzdravi Ali jih ne zebe? Ne. Kdo je ustrelil srnjaka? Mi, mi! Ali si siguren, da si gs ti? Yes, yes! Imsm priče — stisne tri pr-sU skupaj. Bili so trije IUlijani in še mlada, pa precej ritasU I-Ulijanka iz West Virginije, vsi umazani kot oglarji. Ni mi na tem, kdo je tega srnjaka podrl, toda oni trdijo svoje. Ker se nečem pregovarjati, se vrnem nazaj v kočo.
Že se je mračUo, ko so naši prišli. Namesto srnjakov so dobili dve srni. Millerjs je jezilo, ker je dobil najmanjšo. Tudi John Žagar je dobil isti čas mladega srnjaka. Johna je zanimivo poslušati, ker vse "šprahe" skupaj meša: grško, italijansko, nemško in ne vem kaj še. Vse skupaj stlači in nihče ne ve, kaj govori.
Hitro se dogovorimo, da gremo zvečer vsi v mesto, da si preskrbimo kakšno tekočino za drugi dan. Naložimo se v tri avU in šlo je po sneženi cesti proti Emporiums Tam smo dobili, fear Gremo v neki kevder, ki je poln lovcev in si pija-Miller pravi, da je tukaj škoda naših novcev.
1799)
Paralk Lovcem, ki bo odrinil U newyoršlM lebe preti Marek«, hier bo ml na eve! krov španske lojaliate. ki se nahajajo tamkaj. In lik odpeljal v Mehiko. Metlike vlade jim je obljubila saretje.
bomo poganjači, drugi se pa po-sUvijo na vahto., Jack reče Johnu, naj gre do vrha hriba, on bo šel v sredino, jaz pa ob robu v dolino. Ko bo dal znamenje piščalko, takrat pa naprej in pričnimo tako kričati, da bomo spravili vso divjačino pokonci, da jo ženemo proti našim lov cem. Rečeno, storjeno.
Ko pričnemo kričati, kmalu v moji bližini poči strel in zopet drugi.' Menim, da enega že imamo. Zakričim: "Ali si ga dobil?" Nič odgovora. Zopet zakričim. Nobenega glasu. Grem v tisto smer in najdem štiri fante iz. St. Marysa, ki so imeli velikega srnjaka na tleh. "O fantje, ta bi moral biti naš," jim pravim "Ja, ne moremo pomagati, sedaj je naš."
O naših ni bilo sluha. Kje čakajo? Za druge goniti, se ne izplača. Pokličem Johna in Jacka Žagarja. . Ko prideta, jima povem, da naših ni tam, kjer bi morali čakati in da smo ob srnjaka. Jack "hopa". Nič odgovora. Vrnemo«he nazaj po gozdni poti.
Kmalu zaslišimo strel. Oho, tam so naši. Kmalu zagledam Godino. Teče po poti in odda strel. "Sem ga že!" veselo zakri či. Vsede se na sneg in opazuje z daljnogledom. Pridemo do njega. "Ja, zadnji 'čenč' sem imel. Shain je izstrelil vso muñid jo, nakar meni pravi: "Hitro ga daj!" Spustil sem in se je prevrnil." Godina je bil od veselja ves rdeč. Tudi nič ga ni zeblo, le skrbelo ga je, kdo bo šel po rogača, ker on dobi preveč sape ko gre v hrib in raje pošlje koga drugega. Biček je v dolini opazoval sled srnjaka, John Kvo-ček pa je enega sledil, ki se je zjutraj Um pasel.
Godina pravi Jacku Žagarju naj gre on po rogača, on pa ga bo dirigiral. Na poti v dolino bi se bil kmalu parkrat prekucnil, v hrib pa mu je nazaj drselo. Mi smo komaj čakali, da nam Jack pove, koliko ima srnjak rogov. Končno se oglasi: "Eight". Joe je zopet od veselja zardel. Jack spušča srnjaka v dolino, tam pa mu priskoči na pomoč še Biček. Spustita se v dolino še Shain in Godina. Tam mu oprUjo vrv za rogove, nakar so ga potegnili na pot iz doline. Pride Kvočak 4n pravi Godini: "Si ga ti? Se mi je zdelo." On je enega sledil tri-milje, toda ga ni došel. Godina se spravi nad rogača, ga prepara in mu potegne drobovje ven. Ko ga opazujemo, vidimo, da srnjak nima repa, sploh ga ni nikdar imel in njegova zadnja plat je bila torej brez strehe.
Ura je bila 11 in gremo domov. John Žagar mora drugi dan na delo. On je sicer že prvi dan podrl mladega srnjaka Nagovarja me, naj grem jaz z njtm domov, ker je sam; če bi se mu na slabi poti kaj pripetilo. bi mu Uhko pomagal. Obljubim mu pod pogojem, če bo bolj pokonci hodil in ne bo avta kam na stran zapeljal.
Ko pridemo h koči, j? bila Um že Miller jeva trojica — Slovak, Srh, Hrvat. Na tleh leže še dve srni, mi pa položimo našega velikega rogača. Miller vpraša Godino. če ga je on. Yes SežeU i si v roke Miller aervira železno vodo vsem, potem pa še Joe. Nato se je začelo alikanje, John. moj voznik, se ga je bil že malo naleze!, pa mi reče: "Stnc. no boj se! Fordka bo št bolj róñala* in predno bova doma, bo treba še prilivati." Napravili ao več slik, med temi tudi na filmski trak za "movie" Biček no nekam kislo drži, češ, prvi dan ni-(Dalj* as «. itraai.)
George Washington
(Rojen 22. februarja 1732—V mrl 14. dec
George Washington bo vedno užival ljubti» in spoštovanje ameriškega naroda kot vo^J vodja, državnik in "oče" svojega naroda. K^s le, da je kot organizator in vojskovodja ¿J boril po težkih bojih zmago ameriškim upq^ kom in neodvisnost dežele, ampak kot prvi faT sednik Združenih držav je z modrostjo in n^ pežljtvostjo omogočil obstanek novorojene
publike.
Dasi je spadal k sUnu bogatih velep(«estnj kov in je žel prve lavorike v angleški vojski, ni Washington niti za trenotek obotavil stopft na stran ljudstva. Ko je protest ljudstva postal' upor in upor se je prelevil v vojno, je previd težko nalogo vrhovnega poveljstva kontinenttl. ne vojske.
Težkoče v organiziranju vojske poljedelce* so bile ogromne, končno pa je dosegel svoj cil[ e poeaočjo ieeežbanih gcuc^eluv, ki so priskoči na p9moč revoluciji: Von Steuben, Lafayette, Rochambeau, DeKalb, Pulaski in Kosciuszka Pomoč Francije v kritičnem trenotku je bila tu-di odločilna, za končno zmago. Revolucionarni vojna je povzdignila Washingtona do svetovnega slovesa. Inozemstvo se ni moglo načuditi in zmaga ameriških revolucionarjev proti isvežb*. nim vojskam evropske velesile je bila nekaj ne-pričakovanega. ^—---
Tem bolj je svet občudoval Washingtona, ko je od vojskovodje postal vodilni državnik, ki je z isto energijo in značajnostjo vodil brod države v težkih začetkih. Notranje in zunanje zj. deve nove republike je vodil z isto spretnostjo, dalekovidnostjo in odločnostjo kot vojskovanji Med voditelji revolucije je vladalo veliko n* sporazumljenja o pravilni poti, ki naj jo zava-me nova federalna vlada. Nekateri ptod voda. vom Aleksandra Hamiltona so zagovarjali moi. no federalno oblast, Drugi pod vodstvom Tho. masa Jeffersona so odbijali skrajni centralizem, Dasi sta bila U dva voditelja v skrajnem razdoru, kar se tičo njihovega političnega naziranji, je Washington pozval oba v svoj kabinet, mi-sleč, da obe imata v sebi mnogo tega, kar utegne prispevati k zdravemu razvoju ameriški vlade.
Pod vodstvom Washingtona je nova vlada zt čela delovati. Federalni departmenti so bih u-sUnovljeni. Federalno vrhovno sodišče in druga federalna sodišča so bila Oživljena. Postavljen je bil širok temelj za razvoj ameriških iu-dustrij'in uveden federalni davčni sistem, ti zlasti pod vplivom Hamiltona. Jefferson pa in njegovi pristaši so uspeli uvrstiti v konstituciji prvih deset amendmentov, ki varujejo vereta in politično svobodo ter državne pravice; tek deset amendmentov nazivamo Bill of RighS garancijo naših svobod;
Novi problemi so nastali, ko je Washingtoi privolil v drugo izvolitev za predsednika Zdm-ženih držav. Bij, je čas svetovnih nemirov ii zunartje zadeve so dobile poglavitno važno* Washington je tedaj razvil načela ameriške dv 1 plomacije, osnovljena nasproti vsakemu zavoi ljanju z evropskimi velesilami. Branil se je pro ti temu, da bi kaka zunanja sila zavlekla An» riko v vojno. Pa je bilo v Ameriki tedaj mnop nasprotnikov proti taki politiki, ki je pa tata dolgo ostala zvezda vodnica ameriške zunanj politike.
Ko je Washington odbil tretjo kandidatu« je spisal svojo slavno in slovesno poslanico. 0 njegovem odhodu iz političnega življenja so tole Združene države že trdno urejene in na po« k nadaljnjemu velikemu razvoju in napredki
Zapustil je javno življenje, da bi preživel sv» jo starost na svojem posestvu v Mount Vemo nu, Virginia, v miru. Ta mir ¿a ni trajal djp kajti tri leU kasneje je tam zitisnil svoje on t starosti 67 let. — Common Ground—F.LIS.
Spanje je pol življenja
Od dobrega in higieničnega spanca zavi« A vekovo zdravjje. Če se človek ponoči v polni * ri ne odpočije, ne more biti drugo jutro> M in sposoben dnevnega napora. Trajno slab m nec polagoma pride v kronično nespečnost. «J le težko ozdravi in ima za posledico najrtf^ nejše bolezni.
Mnogi ljudje si sami kvarijo spanec in at ko nezavedno slabšajo zdravje. Nekateri m F mer zvečer brez pomisleka jedo težke jedn« ^ ko otežujejo želodcu delovanje. Drugi premalo prezračeni sobi ali pa ne lw*kl1* popolno temo. < Švicarski zdravnik dr dal v ta namen nekaj nasvetov, ki bi sf ^ sleherni, ki hoče dobro spsti, po njih rav
Glavni pokoji za zdravo spanje so tema, dober zrak in mir. Noge morajo biu. rom tople, gUva pa mrzla. Če ni po naravi si moramo pač pomagati umetno. Noge mo s toplo vodo, glavo pa ohladimo z mn-i obkladki.
• i # Pred dvajtatirni l«*1
A
(Iz Proavete, 21. februarja W
Domače reef i. V Huntingtonu. Ark-^
Jakob <

Uli*
eeslí. V v rovu težko ponesrečil SNPJ.
Drlamke veeti, Álex Ho wat, ških rudarjev, je bil ponovno aretira»
A me ritke reeti. Senatna sborn vifs napeljevanje za 14 mesecev
!no:t metro. Kemslovc čete vi ljujejo z rmagnmi nad Grki.
Sovjetska Rusi)m. Sovjetske fc* Tiflte in okupirale vso Georgijo.
W
Tprčijl
iovice z starega
iroiki drobiž
t^danii konzul jugoslo-T konzulata v Celovcu
JZnvtto jebilimeno-konzula Ciril Škerja-
Več strani so prišla vpra-kam naj se naslov jo m darovi, namenjeni Slo-ZL v stari Nemčiji« Za zbi-KinUi pošiljk se je odlo* S^eoska prosvetna zveza ¿lovcu, Klausnerring 26» ki La vsako dobro knjigo za ^ bivajoče rojake. 000 kmetijskih strojev so si ¿!h 1089-40 nabavili koroški «dani. Okroglo 30,000 stroga so nakupili v istem času reki kmetje.
Komolu pri Pliberku se je pmo ponesrečil lesni moj-36 letni Janez Štefic. Po-ga je padajoče drevo. je 25. nov. sta pred oltar-sv. Mihaela v Šmihelu nad erkom sklenila zakonsko France Mlinar, gostilni-posestnik v Pliberku, in Plesivčnik, pd. Šercejeva aihelu. Uglednemu paru že-mnogo sreče!
nedeljo 24. m. m. smo spre* na zadnji poti ob veliki ude-pogrebcev moža v najlepši D dobi: 36 let starega železna Lovrenca Lesjaka iz Sin-asi.Doma je bil iz vrle na-rodbine pd. Korepove iz ►Ine vasi. Zapušča 5 malih oskrbljenih otročičev.
ne
Slovenije
lina akcij s v Slov. Bistrici
Slovenski Bistrici so pred kim ustanovili "Socialni od-občine Slov. Bistrica za zim-
pomoč", ki naj bi pomagal iem v mestu in okolici. Iseduje mu župnik Šolinc, iredsednik je dr. Pučnik, ajnik pa I. Tomažič, tajnica [lova. Odbor je ugotovil, da mestu in okolici nad 200 in s (f do 8 člani v najbed-h razmerah in da je takoj-pomoč nujna. Prizadeti so bno viničarji in nezaposleni vci. Za okolico in mesto bi lo biti na razpolago 300 ti-lin. da bi lahko pri sedanjih Ji nudili potrebnim vsaj za-podporo. Prispevke pobira k že dalj časa. 15. dec. pa bo lo župnijo "nedelja dobro-°sti". Pobirali bodo tudi po lih, ker pa tu ni denarja, borili za krompir, koruzo in Vsa živila bodo vskladi-i in razdeljena po nakazni-Potrebno bo pa nakupiti še «one krompirja in najmanj jn koruze, kar bo stalo nad m d»n. Plačati bo treba tu-»leko, ki Ka bo prejelo 200 dnevno po pol litra. Ime-odsek se obrača zato na Javnost za izdatne podpore.
k Pritisnila
•dnje dni je v vsej državi *ratura močno padla. Pri-
J* «nežitv Ponekod so ve-■ježni^iriieti. V Bosni, Cr-"J w Južni Srbiji je zapadel »Wrugi meter visok sneg, Ji cesar je cestni promet
železniški promet ■ocno nviran.
»b-valstvo, ki prihaja iz go-
vrbske banovine W*luko, pripoveduje, da je » P° Rorah in hribovju do
■*ri<. VlMik	■
ku. Sodišče je kaplana proglasilo za krivega za vsa dejanja, katerih je bil obtožen, ter ga je obsodilo na 960 din denarne kazni, pogojno na dve leti."^
Žalosten dogodek pred sodiščem
Pred petčlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 32-letni posestnik, gostilničar in mesar na Polzeli Alojz Cimperman. Obtožen je bil zaradi ogrožanja prometa in varnosti in zaradi umora. Prvo dejanje je zagrešil 22. sept. zvečer v Parižljah pri Braslovčah, ko se je peljal z vozom po cesti brez luči. Nasproti sta privozila z motorjem mehaničarski vajenec Slavko Dreo in njegov tovariš Milan Frankovič. Nastal je karambol, pri katerem je Slavko Dreo izgubil življenje, Frankovič pa je bil težko poškodovan. Drugi dve dejanji pa je zagrešil 27. oktobra na Polzeli. V Cajh-novi gostilni je nastal pretep, pri katerem je Cimperman metal steklenice, streljal s samokresom in tako ogrožal navzoče goste v gostilni. Istega dne proti {tolnoči je prišel s svojim mesarskim pomočnikom Antonom Bratcem v svojo gostilno. Tam se - je izvršil tretji delikt. Po krajšem prerekanju in grožnjah z Antonom Bratcem je slednjega iz neposredne bližine ustrelil s samokresom v levo stran prsi, da je bil Bratec na mestu mrtev. Cimperman, kateremu je obtožnica očitala umor, se je zagovarjal, da je bil tistega dne močno vinjen ter duha neprisoten. V takem položaju se znajde večkrat, poBebno kadar zaužije več alkohola in je to posledica neke svoječasno pridobljene poškodbe na glavi. Po daljšem zagovoru dr. Voršiča je sodni dvor obsodil Alojza Cimpermana zaradi ogrožanja prometa in nevarnosti ter malomarne usmrtitve na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora.
Huda avtomobilska nesreča
se je pripetila na cesti Pištanj Sv. Jurij ob juž. železnici. Trgovec iz Kozjega, Ernest Kos, je bil z materjo na poti v Celje. Na Prevorju mu je privozil na hudem ovinku nasproti neki av-toizvošček. Radi nepreglednosti terena^je bila nesreča neizogibna. Avto trgovca Kosa je bil močno poškodovan in trpi lastnik okoli 10,000 din škode. Nasprotni avto je utrpel le malo škode. Takoj se je obrnil in odpeljal mater g. Kosa, ki je dobila precejšnje poškodbe, v celjsko bolnišnico.
Štiri leta sa uboj saradl alkohola
Pred kazenskim senatom se je zagovarjal zaradi uboja 38 letni delavee Karel Sauperl iz Zg. Dupleka. Nekega dne v avgustu so na viničariji Antona Ropa v Vinički vasi med drugimi popivali tudi obtoženec, Ropič Franc in Kunač Ivan. Zaradi vinjenosti je prišlo med slednjima na dvorišču viničarije do prepira, končno sta se pa spoprijela ter se rvala na tleh. Hipoma je priskočil Karel Šauperl ter zabodel
Uteh
in da so v
z žepnini nožem Franca Ropiča v vrat. Prerezal mu je med drugim dve veliki žili, tako da je nastopila smrt zaradi izkrvavi-tve. Obtoženec je na razpravi svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je s tem, da je hotel braniti Ivana Kunača, ki ga je imel Franc Ropič na tleh ter ga je držal za vrat. Obtežilno so izpovedale zanj priče, češ, da je znan kot strasten pretepač in je bil zaradi tepežev že predkazno-van.
Karel Sauperl je bil obsojen na 4 leta robije ter na 3 leta izgube častnih državljanskih pravic. Državni tožilec je vložil pri-ziv zaradi prenizke kazni, branir lec pa revizijo.
Presenetljiva smrt mladega dijaka
Dne 15. dec. se je v Poljčanah razširila vest, da so našli 18-let-nega dijaka 4. razr. meščanske šole, Stanka Tutnerja, mrtvega. O njegovi nepričakovani smrti pripovedujejo, da se je zgodila nesreča, ko je pripravljal dinamitne patrone za razstrelivo, kar gaje do vedlo v prezgodnjo smrt. Prikupni mladenič je bil usodnega dne še v šoli. V meščansko šolo v Slov. Bistrico se vozi z vlakom. Ko se je okrog 14. • pripeljal z dijaškim vlakom domov v Poljčane, se je še po prihodu vlaka nekaj časa razgovarjal s tovariši, nakar je izročil enemu aktovko s šolskimi potrebščinami, čes, naj jo ta odnese domov, on pa da ima še opravek in pride kasneje za njim. Kmalu za tem je odšel tudi pokojni Tutner po pešpoti, ki vodi iz Pekla v Poljčane. Cez nekaj časa je bilo slišati v bližini strašen pok in ko so bližnji pa-santi prihiteli v bližino, so našli na tleh mrtvo mladeničevo truplo, ki mu je močno razstrelivo pretrgalo nit življenja za vselej. Komisija, ki je prispela na kraj nesreče, je ugotovila, da je ¿rožno in takojšnjo smrt povzročila dinamitna patrona. Eno so Še našli v njegovem žepu. Pokojni je že pred dnevi dejal, da si mora preskrbeti dinamitnih patron, češ, da bosta z očetom razstreljeyala drevesne štore, zato ni izključeno, da se je pripetila nesreča pri manevriranju.
Zid je izzivajo imgrede v Holandiji?
Berlin, 19. febr. — Nacijske avtoritete so Izjavile, da so žldje, zlasti pa židovski študentje, od-govorrti za izgrede v Amsterdamu in drugih holandskih mestih. Stališče teh študentov je tudi vzrok zatvoritve vseučilišč Delftu in Leydenu. Nacijske o-blasti so izjavile, da bodo univerze zaprte, dokler ne bodo de monstracije in izgredi prenehali.
Koetarika zatira nacijeko propagando
San Jose, Kostarika, 20. febr.
— Že drugič v* zadnjih dneh je poštni department storil korake, da prepreči širjenje nacijske propagande preko pošte. Nastopil je proti nemškemu poslaništvu in ustavil pošiljanje ti skovin in letakov z nacijsko pro pagando. To je zdaj najelo ljudi za razpečevanje tiskovin.
Najzanesljlvejfte dnevne delavske vesti so v dnevnika "Pro-■veti." Ali jih «tate vsak dan?
^ P RO>$ V B T A
Glasovi iz I naselbin
(Nadaljevanje s 1 strani.)
sem hotel srne streljati; mislil sem, da dobim srnjaka, zdaj mi pa še srna ne pride na strel. Izgleda, da bom šel še prazen domov. John Kvoček se pa korajž»-no odreže, da prej ne gre domov, da dobi nekaj; časa ima itak do sobote.
Jaz in John Žagar naloživa najine živalice in ob 3. uri sva jo odrinila proti ttomu. Vsi tam ostali so jo pa še popoldne ubrali v šumo, da dobijo, kar še komu manjka. Svoje poročilo o našem lovu zaključim prihodnjič. Anton Valentlnčlč. 262.
Obletnica čitalnice SDD ln stavka
Cleveland.—Minula so leta in v dolžnost si štejem kot član či« talnice SDD nekaj napisati ob njeni obletnici. Letos je minulo 14 let, odkar se je ustanovila ta prekoristna ustanova v S. D. domu kot njegov odsek. Kot druge, tudi ta se ne more sama vzdrževati; vzdržuje se s članarino in prostovoljnimi prispevki društev in posameznikov.
Na mestu je moj apel na vse rojake, ki še niste člani, da postanete in tako pripomorete do boljšega uspeha. Vsakdo zmore nizko mesečno članarino — lOo mesečno! Ravno sedaj je izredna prilika za one, ki si hočejo izboljšati svoje znanje in izobrazbo, da postanejo njeni člani. Ker so knjige vir vsega znanja, po-služitc se čitalnice, ki jih ima na razpolago za vas, in sicer od pod-učne, leposlovne, znanstvene in pripovedne do vsakojake druge. Ima tudi vse slovenske časopise, ki izhajajo v Ameriki.
Ob tej obletnici je članstvo sklenilo, da proslavi vse skupaj z izrednim programom in priredbo, to je s koncertom in plesom 2* marca, Rezervirajte ta dan za čitalnico v Slov. del. domu, pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina v predprodaji je 35c, pri blagajni pa 40c. Vstopnice se dobe pri F. Petriču v čitalnici vsako sredo zvečer, ali pa pri drugih čitalničarjih, ki vam jih gotovo bodo ponujali. Ako si želite ogledati čitalniške prostore, storite to. Stene krasijo slike slavnih mož, kot Lincolnaf Deb-sa, Marxa, Lenina, Cankarja, Trubarja, Gregorčiča, Prešerna, Vodnika, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Gangla, Aškerca in drugih.
Po razmerah je Čitalnica na predovala preteklo leto. Enako dobro napreduje kegljišče z alejami in 4 balincarskimi prostori. Vse številke kažejo, da dobro napreduje dom in da je danes menda eden najboljših ali naprednih v deželi. Poskrbljeno je za nekako shajališče in vse kdo se lahko zabava kot mu pa še: lahko keglja, balinca, čita aH pa sedi, gleda in misli. Tam do« bite tudi svoje znance in po-kramljate z njimi Gostilna pod dobrim vodstvom G. Kabaja prinaša lepe čiste dohodke.
Take prilike kot jih imamo tukaj nas delajo zadovoljne, veseli smo, da smo tako oddaljeni od pete nemškega in italijanskega fašizma. Ti bi kmalu napravili konec takim udejstvovanjem kot
so naša pod dotnovim okriljem — in kmalu bi bile uničene vse nate kulturne vrednote. Ali mislite, da bi ne bili veseli naši primorski Slovenci, ko bi si zamegli privoščiti kaj takega kot tukaj? Zato vidim, da je posameznikova dolžnost, da pomaga po svojih močeh, da se te kulturne stvari vzdtfvijejo kolikor največ mogoče.
Pri Domu je kegljanje privleklo velike mladine, ki se zabava pri tem športu. No, saj je to ono, kar zdravniki sami pnporo* čajo — razvedrilo in telovadbo-
Med drugimi novicami je tudi U, da je sedaj stavka pri Apex Electrical Mfg. Co. ie 30 dni. V tej stavki nas je kakih 700 in je 100% solidna. Naše zahteve so 10' < poviška in dvotedensko plačane po&tnioe. Trdno se držimo, companija tudi — torej bo treba trdnega vztrajanja. Prizadetih je mnogo Slovencev. Do danes ni še stavkokazov.
Lepo ja pa od SDD, da se je zopet pokazal lojalno na delavski strani. Dal je dvorano brezplačno za, seje stavkarjev do zmage! Ko so stavkarji to zvedeli, je bil velik aplavz in odobravanje. Pokazalo se je, da je ta dom vedno prvi in v vseh ozi-rih za napredno delavsko stvar. Posebej pa moram omeniti tudi Slovensko sadrušno sveso. katera je na svoji delniški seji osvojila sklep, da stoji za svojimi stavkarji-odjemalci s kreditom do zrnate. Zraven je tudi pripravljena darovati v blagu, kot je to bilo v stavki pri Fisher Body. Skoro bi pozabil, naša uni» ja spada pod AFL.
Pri zaključku imam on sam apel: pridite v nedeljo 2. marca Slovenski delavski dom ob 3. ¿opoldne in garantiran vam Je le lepši program kot je bil lanski, ki je bil višek vseh prejšnjih. Za čitalnico vsi lepo naprej in 100'} na priredbo.
John Lokar st., 53.
T
ftUiuruska Namilita JJniUmrua Irimota
W57-M Me. L«*adals Ava«	Chisago, lUlaola
iri
v,*>ki zameti.
kar J. mašaval Strigove Hrvatski
¡¡*t*i Dnevnik" poroča: MurrtSttS azprava prt*
"'f^HU. kap,an^ |z
' Miklau/ic je
• M «lil
pridruži banovini
'lt'm vito državno t trk vene obla-" vrhe ter deja-1J '» zakona o za-l< h tem širi hr/nja	je
/ ' N pridigah' razla-' pouk odlo-' r,"^kn nadškofi* ' dovoliti, da hrvatski !'-|h»v«. pouče-hr^tbkem jezi-
VtaMdl CalnSar, »r«U«4iiUi f. A. VM*r, «I. lajnkk.,..
GLAVNI ODBOR uvašavALNi ouaaai
...................... a. u«mfeu a»»., cmmi*, namta
.............i.....H»T a Uw»4»l« A**. < M*«C. tllUala
u..................Hit a. LAMial« A»*.. (Min. IUto*U
Jak« Vaartrk. «L fclaa.)*lk .......................HM t Uwm4«I« A»«.. ( Mraaa. Illlnala
FMIt» UMllM. M|»ra*llali «laalla ...................I«IT Uw«4«U A»a.. < Mca*a. Illlnala
J«S« M.1*4. «r*4«lfc «ImIU........ ...... .....NIT a UwMfela Ava.. 0»lca,a. Illlnala
. eonraanaauNiKii
A»4raj VMrlrh. »rv! M<Sfl«Wl»ft...................r.m» Ara.. JvSmLwh. P».
riwk llalka, 4r*cl	................................A. W. Walkar «k, HH-.^h. Wta.
Jahn	Jr., »r«l dl.tr.h,nI »MhMra*aa«l»lh ........ ........... Ha. «ti, Strahu«, f».
IM«**, drtti SteUiMll »rf»ra4aa4a|fc...........UIT W. Ml* M., C1»«U*4. Okla
Jahn KUnaak tratil «lalrlktni »«4»ra<laMlnih ..............,,.»« Praay.ct S», O.laak», III.
TmM«.	autrlkl«! »**»ra4aa4nlk ......>.. MI W. Tik St., WaUMkars. Ort».
GOSPODA MKI OUSBKi
Malh IXravi«*, pra4aa4nik.............;..................1»| B. Illat HI.. CtavaUM, Okla
Vlnrant (alnh.r .........................................g. Uw»AUa Aw.. IJH-ip, Ultaala
r. A, VMar............. ......................... HIT S Uwn4ala Ara., t hira««. llllaaU
.................«MT S. UvnSala Aaa.. t kl.a«^ UUaala
................Ml a rninil Ava.. llaraiUM UUla, III.
......................HIT S. Trumhull Ava., Ihha»«, III.
......................IHi S UaWri Alk, Har»»n. III.
roaoTNi ouaaai
........................ .414 W, llar su SvriaaltaM. III.
....................Hill ÜMkalta Ava.. CU«»UM. Okla
.........................i....... Ha» »T. AMM, Kanaaa
.......................UM.NI T«a«» ai, UHU», ra.
•.................................... M». SlrakaM. Pa.
NAUSOBNI OIMBKl
...............»Ml a. U»»«ala Am.. Cktaaia. Illlnala
..........................M WrairU» A,»»„ Pam. IlUaai«
......................»MM AraaSa Ar*. Cla*alan4. Okla
Jaka V a« rich
Jaka Ulla .......
UaaaU J. Lairich J arah Saaaa ....
Jaka Uarlah. »rataadalk.
Frank HarkU ..........
Aalaa akalar^.,,.,,,,,,,
rrank VratarWk .......
Jaka TrUU ............
Praak Zali«, »ra4aa4alk„ rraS Mala al.............
nar, kakor tudi prijateljem za cvetlice in drugo pomoč mojemu bolnemu možu. Hvala lepa članom društva 313 z« ureditev pogreba in mlademu Eugenu Pen-gerju za poslovilni govor v Imenu društva pri odprtem grobu. Dragega moža in očeta ohranimo v trajnem apominul
Poleg mene je zapustil dva sinova, Jacka in Tonyja, dve hčeri, Julio Prince in- Ano Bergant, dva zeta, tri vnuke, brata Blaža in Fannie Modicerja v Chlcagu.
Gertrude Mediser.
Ples sa bolno članico. Oglesby. 111.—V soboto zvečer, 22. febr., bomo imuli plus v Mu-slc Halli za neko bolno članico. Prodale smo že 500 vstopnic, tudi med drugimi narodi, in upamo, da bomo imeli veliko udeležbo. Agnes Pasarich iz Eliza-betha, N. J., je poslala dolar, za kar jI lepa hvala. Ženska je jokala od veselja, ko je dobila pismo od nje. Plesali bomo tudi "povštertanc", "broom danoe" itd. Vsi okoliški rojaki ste uljudno vabljeni. Vstopnina samo 20c. (Ostalo sledi—ured.)
Theresa Duša k.
Slabo Je sa premogarle Windsor Heights, W. Va,-
Tukaj sem že 15 let in član SNPJ že 30 let. Tudi vsi moji otro-, ci so bili v mladinskem oddelku in sem plačeval asesment za 10 članov. Trije so pustili, a nas je še Šest v društvu. Prejšnje čase sem tudi vedno pridobil kakšnega člana, zdaj pa je bolj težko, ker mladino vedno nadlegujejo inšurenčnl agenti, drugi vzrok pa so slabe delavske razmere tukaj. Pri društvu imamo sedaj štiri bolnike.
Pred dvemi leti so tukaj odslovili 250 premogarjev radi novih nakladalnih strojev. Pozneje jih je družba zopet par sprejela na delo, a drugi pa postavajo in hodijo za delom \r Pennsylvania jo. Tako je tukaj zelo slabo za ljudi. Vsak teden je pri rovu tudi ambulanca, toda ne povedo, koga pobije pri delu. Od unije nimamo nič, samo plačujemo asesment—zadnja dva meseca smo ga plačali po dva dolarja.
Naj tudi omenim, da bo 1. marca 11 let, odkar je umrl moj pokojni brat Peter, ki nam je ostal v trajnem spominu.
Frank Jurčič, 407.
V Chlcagu Chicago,—Ko sem prišel v Chicago, je bila moja prva pot, da sem obiskal Frances Kr/ič-nlk, članico Nade 102 BNPJ, čije ime je na ustanovnem Čirterju tega ženskega društva. Frances se nahaja v bolnišnici St. Anthony že od 17. dec. In je pod oskrbo dr. Zavertnika. Ona je padla doma v kuhinji in si zlomila nogo ter zmaknila roko v zapestju.
Mrk. Kržičnik je poznana kot Domikova Ir. Krške vaai in je bita omožena v Mokronogu, od koder je prišla pred mnogimi leti v Chicago. Z njo je prišla po ponovni vrnitvi iz domovin« tudi Anna Bar bič, aedej v Clevclan-du. Želimo ji hitrega okrevanja.
Prank Berblč
Zahvala
Waat Frankfort, IlU-Nazne* njem žalostno vest, da je 27. jen.
za vedno zaspal moj soprog in VH I II I oče štirih odraslih otrok Casp*'i ¡vprašali, kaj verujejo - In še MedUer, star 71 let. Bolehal je i danes ne vemo. kukinc vere so, šest let za rakom Doma je bil U kakor nismo nikdar pomišljsli o Zal i logs, poita Železniki, Jugo-|veri IVIgijcev, dasl vr-mo, da so „lavij*	* katoliki, vzlkTlfrmi jih še danes
Pravž lepo s« zahvalim za po smatramo za žrtve nacljsk»ga slane Cvetlice \t Waukegana za j ra^bojmštvs. Isto pri nas Velja denar, ki je bil poslan Iz Chica-|/s katoliške Crhit, Poljske.
Ponavljana dejstva
(Nadaljevanju s 8. strani.)
no vojno v Španiji s tem, ker Je podpirala lojaliste. Stvar zgodovine je že, da španski lojalisti so bili v veliki večini demokratje in komunisti so bili nsjmanjša skupina med njimi — in enostav no istovetenjo lojalistov s komu nisti je demagoštvo prve vrste. Stalinova Intervencija v Španiji je prišla šele po štirih mesecih civilne vojne in očitAo se jt pokazala šele v drugi polovici 1U37, dočim ju Hitlerjeva in Mussoli-nljeva intervencija trajala od za četka Frankovega puča.
Drugič smo zavrnili trditev A merlške Domovine, da je Prosveta proti komunistom le zaradi dogme, toda v slučaju Španije je bila na strani komunistov, ker je videla na drugi strani španske katoličane . . . V zvezi s tem A, D. piše; "Iz toga bi morda lahko sledilo, da Je bila Prosveta na strani Fincev, ker je Um nožna ten del katoličunov, dočim smo ml bili na strani španskih nacionalistov in nu strani Fincev radi tega, ker so se borili proti komu nistom. To se pravi dosledno proti nečemu, kar človek sovru
Tako n«? bo Ikri Prosveta je vi dela katoličanu tudi na strani lo jalistov, katoliške Baske, katere je Franko moril prav tako zversko kot ostale lojaliste. čudna je ta dvojna morala katoliških upologetov! Glede umorjenih duhovnikov ln redovnic na oze» mlju lojalisttčnc vlade je bilo dosti krika, toda glede postreljenih katoliških Basko^, med ka teriml Je bilo tudi preeej duhov nlkov, pa nI A. D. nikdar črhnl la besedice! Cemu ta dvojna mera?
Glede Fincev nismo nikdar
dela še danes — kar pobija njeno itjavo doslednosti.
Rojaki pri A. D. lahko vidijo v Prosveti kritike zoper socialiste
—	naše najbližje idejne pristaše
—	ki ovirajo obrambo ameriške domokracije, mi pa ne vidimo
Ameriški Domovini nobene kritike katoliških sagovornlkov ašizrna, na primer "fathra" Coughlina, ki tudi ovira v tisku obrambo ameriške demukracije n očitno odobrava HiUurjov ln Mussolinijev totalitarizem. Kdo e torej dosleden? Komu Je res za demokracijo? V Ameriki je danes na tisoče katoliških Ircev, ki sledijo "fathru" Coughlinu in delujejo za poraz Anglije ln demokracije sploh, toda A. D. nima zanje uiti ene kritične bose-de. Zakaj ne? Zato, ker so katoliki.
Pri clevelandski Ameriški Domovini niso bebci; dobro vedo, kaj delajo. Dobro se zavedajo, da so bili glede španske stvari na strani fašistov in nacijev. To Jih morda peče ali vsaj neprijetno jim Je. Da si ,,aplzaJo,, vest, hočejo podtakniti Propvetl, da jp pomagala Stalinu. To Jo prijetno! Po neki perverzni logiki — kamor spada 4<namen posvečuje sredstva" — dve krivici Izločita druga drugo ln človek naenkrat dobi lahko veet!
Ml pa ne damo nič na to per-veranost. Prt nas dve krivici, deset krivic, sto krivic, ali milijon krivic ostane milijon krivic pa naj jih izvrši Človek, ki se naziva socialist, komunist, ateist ali katoličan.
H koncu še nekaj, Ameriška DOmovlnu pravi, da je komuni? stična propaganda samo med nami. "V naših vrstah Ja ni/' pravi. Kako Je pa prišlo do tega, da je slovenski kutoliški župnik in več gi. odbornikov katoliške je-dnote šlo na limanlee "slove/n skegu dneva", katerega so Aranžirali komunisti v juliju iftitt?
ker«.
Od leve na d~no Manuel Lopes Migov«	knba»akl volni
Batlata In Ignaclo Gallndor. novi momarttnl mlnl.ter. BaMata le v nedavni Hatkt oda.a*U šlir» vt.
•oke vojaške častnike na obtožbo sarole.
gs za tri vence. Nadalje hvala lokalni uniji 129 PMWA /a lepi venec, kakor tudi posameznim členom te unije trn cvetlice: enako hvala WPA za cvetlice ln de-
zozeme* i* Francoze. Naj nam A. D. dokaže črno na belem, da smo k'I.«j mirli dVf moli M žrtve Istega barbarstva M je to «le-lala ona glede Špancev in kakor
Senator zahteva intervencijo
Debata o pomoči Angliji «e nadaljuj«
Waahlngton, D. C., 20, febr,-« Senator Josiah W. Bailey, demokrat iz Severne Karoline, j« pri/na I, da Ii4*a»*veiluv narrt, če bo sprejet, lahko puiune Arneri* ko v vojno proti oslšču. On se Jo tudi izrekel za intorvjmcljo v prilog Veliki Britaniji, Ameri« ka mora dati razuinvtt Hitlerju In Musaoliiiiju, du je pripravljena tudi na vojno. Bailey je nar glasil, da ni za takojšen vstfij» Amerik«? v vojno, temveč za in* tervencijo. Velika Britanija im* ra dobiti vso pomoč od Združenih držav, da bo lahko sir Ja nacijsko Nemčijo in fašistično Italijo.
Debata o ItoosovdLovum načrtu za večjo pomoč Veliki Britaniji, Grčiji, Kitajski in vaern drugim država!?, ki lahke postanejo žrtve agresije, se nieialjuja. Opozicijo vodijo sunatorji, Wheeler, Nye, Clark, La Follidle in neka. terl drugi, das! je gotovo. <la bo načrt sprejet. Možnost je, da bo le nekoliko Izpieinenjen, glavne provizije, ki dajejo predsedniku veliko oblast, pa bodo ostale.
AGITIRAJTK ZA PBO0VITOI
T
PO L O M
EMILE ZOLA
ROMAN IZ VOJNE L. 187*71
Preložil VLADIMIR LEVSTIK .«aaaeessSSaaasSSeasgWhhhaaaSmHMINMMa«»
(Se nadaljuje.)
Topovi so rjuli, in on je dobro vedel, de pride vsak trenotek delo zanj — vozovi, polni krvavečega mesa; in s srdito naglico je pripravljal veliko, zdaj ie prazno dvorano. Poleglega so delali v uti ie druge priprave: zaboji z obvezani in zdravili so stali odprti in urejeni na svoji deski, poleg njih zavoji s »arpijo, preveze, komprese, platno in priprave za uravnavanje zlomljenih kosti; na drugi deski ps so bile poleg velikegs loncs z voščenim mazilom in steklenice s kioroformom razpostavljene kir rurgične priprave, svetlo jeklo orodij, sonde, pincete, noži, škarje in ¿age — cel arzenal, vse tiste koničaste in ostre oblike priprsv, ki brskajo, bodejo, režejo in sekajo. Nedoetsjslo pa je umivalnikov.
"Saj imate sklede, vedra, kotle, izkratka, karkoli ... To vendar razumete, da se ne bomo opackali s krvjo do nosov ... In gobe! Glejte, ds dobimo ksj gob!"
Gosps Delsherche je stekls proč in se vrnils v spremstvu treh služkinj, roke obtovorjene z vsemi skledsmi, ki jih je mogla najti. Gllber-U, ki je stals pred kirurgičniml pripravami, je z migom poklicala Henrijeto ter ji z lahnim drgetom pokazala nanje. Prijeli sta druga drugo za roko In ostali tam, polagajo v ta pritisk roke vso gluho grozo in vse tesnobno sočutje, ki ju je pretresalo.
"Kaj, draga moja? Premislite, če bi vsm kaj odrezali!" *v "Ubogi ljudje!"
Na veliko mizo je bil Bouroche ravno položil žimnico tjer jo pregrnil z voščenim platnom, ko se je v preddvoru oglasilo peketanje konjskih kopit; bil je prvi ambulančni voz, ki se je pripeljal na dvorišče; a v njem je bilo samo deset lahko ranjenih, ki šo sedeli drug drugemu nasproti; večina jih je imela roko v petlji, drugi pa, ki so bili rsnjeni na glavi, so imeli obvezana čela. Stopali so z voza, brez druge pomoči, kakor da so jih strežniki držsll; in pre-iakovanje se je začelo.
Henrijeta je nekemu vojaku, čisto mlademu še, ki je imel ramo prestreljeno, pomagala slačiti plašč; vojak je kričal od bolečine. Pri tem je zapazila številko njegovega polka.
"Saj vi ste iz 106. polka! Pa ne morda Beau-douinove kompanije?"
Ne, bil je iz Ravaudove; vseeno pa je poznal korporala Jeana Macquarta in zdelo se mu je, da more reči, da njegov oddelek še ni prišel v ogenj. In to tako negotovo izvcstje Je bilo mladi ženi dovolj, da se je razveselila: brat živi, In kadar objame moža, ki ga je pričakovala še vedno, od minute do minute, ji odleže popolnoma
V tem trenotku pa je Henrijeta dvignila glavo In odrevefteU, ko zagledala nekaj korakov. od sebe sredi gruče ljudi Delaherche-a, pripovedujočega o strašnih nevernostih, ki so mu pretile od Dszeilles-a do Sedana. Kako je priiel semkaj? Ni ga videla vstopiti.
"In mojega moža nI s vami?"
Delaherche pa, ki sta ga mati in žena vljudno Upraševali, se nikakor ni podvizal. ^"Počakajte, takoj." -Nato je zopet povzel svojo pripoved:
"Od Bazeilles-a do Balana bi bil lahko dvaj-setkrat ustreljen. Toča, ne cel orkan krogelj in granat... In srečal sem tudi cesarja; o, zelo hraber je ... Od Balana do tod sem pa tekel."
Henrijeta ga Je zgrabila za roko.
"Kje je moj mož?"
"Weiss? No, tsm je ostal, Walas!"
"Kako Um?"
"Da, vzel je puško mftvega vojaka, bije se."
"Bije se? Zakaj par' v
"Oh, to je vročekrvnež! Za nobeno ceno ni hotel z menoj; nato sam ga seveda pustil."
Henri j eU gs je gledaU s sreplml, širokimi očmi Molk je nastopil. Nato je mirno storite svoj sklep:
"Dobro, jaz pojdem tja."
Tja da bi šla? Pa kako? Ali, to je nemogoče, to je blazno! — Delaherche je zopet govoril o kroglah in granaUh, ki pomeUjo cesto. Gilberte jo Je iznova prijela za roke, da jo zadrži, in tudi gospa Delaherche se je trudila in ji do-povedovala brezumno predrznost njenega namena. vOna pa je odgovarjala s svojim krotkim preprostim obrazom:
"Ne, vse je zsman, jaz pojdem tja."
Stanovitno je vztrajala pri svojih besedah in je sprejels le črni čipkasti šal, ki ga je imela Gilberte na glavi. V nadi, da jo še pregovori, je Delaherche naposled dejal, da jo hoče spremiti še do Balanskih vrat. Takrat pa je sredi gneče, ki jo je povzročala naprava lazareta, zapazil stražo, nepresUno stopaj očo s kratkimi koraki sem In tja pred vozarno, kjer je blU zaklenjena blagajna 7. armadnega zbora; In ob misli na njo ga je zagrabila radovednost: le z enim pogledom se je hoUl prepričati, če so milijoni še vedno na svojem krsju. Henrijeta je bila že v preddvoru.
"PočakajU me vendar! Bogme, vi sU prav tako vročekrvna, kakor vaš mož!"
»
Sicer pa jeje pripeljal nov ambulančni voz, in morala sU ga pustiti mimo. Na njem — bil je manjši In le na dve kolesi — sta dva težko ranjena ležala na ručah. Prvi, ki so ga sneli z vso mogoče previdnostjo, je bil.le še kepa krvavega mesa: ena roka mu je bila zdrobljena In bok razparan od granatnega drobca. Drugi je imel desno nogo razbito. Bouroche ga je dal takoj položiti na voščeno platno svoje žlm-nice in je sredi dirlndaja lazaretnlh slug in svojih pomočnikov pričel operacijo. Gospa Delaherche in Gilberte sta sedeli ob trati ter navijali obveze.
Zunaj je Delaherche dohiUl Henrijeto.
"ČujU, draga gospa Weissova, saj vendar ne bosU storili U brezumnosti . . . Kako hočete dobiti Weissa — Um? Morda ga sploh nI več tsm, nedvomno se je spravil preko polja, da pride nazaj . . ZagoUvljam vas, da se Ba-zeilles-u ni moči približati."
Toda ona ga ni poslušsla; stopila je hitreje in zavila v Menilsko ulico, da dospe do Balanskih vrat. Bilo je okrog devete ure; Sedan ni več počival v temni jutranji grozi in v pustem, po megli Uvajočem prebujenju. Moreče solnce je ostro risalo oblike hiš, cestni tlak je bil poln preplašene množice, skozi kaUro so se neprenehoma podile šUfeU. Tvorile so se skupine ljudi, vzlastl okrog nekaUrlh neoborože-nlh vojakov, ki so se že vračali, nekaUrl lahko ranjeni, drugi v nepopisnem nervoznem razburjenju, kričeči in mahajoči z rokami. In vendar bi bilo mesto kazalo skoraj d^ svoj običajni obraz,-da ni bilo prodajafnlc z zaprtimi vrati in mrtvih pročelj, kjenscj)l odpirala niti ena ¿aluzije. * Vrhu tega pa je divjal U grom topov, ta neprestani grom, ki je tresel vse kamenje, zemeljska tla in stene hiš tjs gor do strešnega škriljca.
(Dalje prihodnjič)
Pismo iz Londona
(IztHrno poročilo Proivtti.)
27 Januarja 1941,
Pred kratkim srečam prijatelja. Bil Je ves zmrznjen in neprespan. A poln — dobre volje. "Za božjo voljo, kje sU bili vso noč?" — "Ej, kaka noč, nikdar je ni bilo bolj zanimive. In nikdar v svojem življenju nisem Uko zmrzoval" — *'Pa menda vas vendar niso bombe pregnale sredi noči Iz postelje na cesto?" — "Vse boljše stvari sem doživel sinoči, bolj veaele, čeprav je bilo tako celo mrzlo "— "Ali, kje vendar ste bili. povej U. vas prosim, zakaj vse to ns mlgavanje, ne veste, da ženska radovednost ne prenese preveč natezanja?" — "Ne veeU. da se o teh stvareh pri nas ne govori veliko, i« Izvoljeni si Jih smejo pogtedati bolj od blizu" — "O katerih stvareh, vas prosim*"
—	"O obiskih pri onih, ki jim
—	tako pičlim—nas toliko dolgu Je Uko veliko". — "Zares, ste šli obtakat naše letalce? Povej te, poveJU kaj več!"
"Bil sem v gtisteh prt naših bombnikih Nekje na Angleškem Nikoli ne bom pozabil te noči In v bodoče mi bo lažje poslušati nemške zrakoplove In vreščanje njihovih bomb. ko vem. da me bo Charles maščeval, naj se «godi karkoli Kdo Je Charles?
Mlad Avstralec. Spoznal In sprt-jateljil sem se z njim v zadnji noči. Videl sem ga, kako se je odpravil za polet nad Berlin."
"Stali smo v somraku na leUll-šču. Vse se je pripravljalo. Le-Ulci so dobili zadnja navodila in smernice. Cilj Je Berlin. Vreme ne kaže dobro. Zato se naj vrnejo, če ne morejo do tja in prinesejo bombe nazaj. Bodo prav prišle za drugič, Wellington bombnike so nalagali s bombami. To so vsm ogromni stroji ns tleh. In cela tona razstreliva v obliki ene same bombe Je težs: ko vidiš, kako jo vlečejo po tleh in vzdignejo v leUlo, se tega šele dobro zaveš. Seveda, če eksplodira blizu Ube, se je ca veš še vse bolje. Baš poslednji sledovi dnevne svetlobe so bili, stali smo sredi leUlišča, ko sa slišimo nemške zrakoplove nad glavo Bližje In nižje in nlije V trenotku smo bili na vseh štirih in s trebuhom na tleh. Za sekundo smo od rev ene li: kaj bo? Zganili smo se. ko aa btls nemška letala preko naa. Slišali smo eksplozije njihovih bomb ns bližnjem laži-letališču, ki ga imajo za vabo, da se bombe lovijo nanj, kakor muhe na muholov-ko"
Tako. Za enkrat je šlo to ml me Zdaj Je pa bil čaa ca naa. da se odpravimo nad Nemčijo. Drug sa drugim zapuščajo leta U zemljo. Taka ogromna, neo-
kretna masa ao na tleh. Kako neki jo more voditi in krmariti en sam človek, sam Bog ve. Ko se ločijo od zemlje ln zaplavajo v zrak, le medlo jih vidimo v Umi, ali vendar dovolj, da opazimo, kako lahkoto in okretnost zadobe v Um svojem elementu. Se ti mladi fantje usUvijo ob mlall, če se bodo še vrnili domov? In kdaj in kako? Najbr-že nimajo čaaa za to. Pa volje tudi ne Za njih to ni nikak dogodek To je njihov redni poeel. In zdi se, da o svojem poslu ne mislijo nič drugače kot drugi s mljani o svojem. V tej deželi smo imeli vedno polno takih ljudi, ki imajo opraviti z več nevarnosti kot )e običajni delež človeka Pomislite na može v mornarici, na rudarje. In njihove družine doma Ljudje, ki se preživljajo samo z delom na polju, U težko razumejo."
"Okoli polnoči smo začeli dobivati naznanila po radiju. Ne-kaUri so bili že blizu doma čakal sem na letališču, kdaj saali šlm prvo brnenje. Tišina. Uma. mraz Mrac, kot ga ne pomnim. Skakal sem s ene noge na drugo mel si roke, ni dosti pn^ik "Lahko prtsUnete, lahko prisU-neu Pristani te. pristanite " To Je šlo naprej ln naprej v radijski sobi Ni lahka stvar, takole prisU Janje Krmariti Uk ogromen stfoj v popolni temi nad le-Ullščem in gs privesti ns tU, Je
_ PKOflvifr
umetnost. Kaj nevarna umetnost. .Pet življenj in milijone vredno leUlo je odvisno od spretnosti pilota In sreča, ali usoda, če jo hočete tako imenovati, je na preži v takih trenotkih. Videl sem samo centimetrske razdalje, ki so napravile vso razliko med posrečenim in ponesrečenim prisUnkom. Nisem se mogel otresti misli, kako malo je vredno vse računanje in natančnost aparatov. V najbolj odločilnih trenotkih v življenju ti številke ne bodo pomagale, niti stroji. Celo znanje in izvežba-nost ni vse. NekaUri prisegajo na U nove bogove. Dan za dnem, noč za nočjo ljudje rešijo svoje življenje in življenje drugih, ko je vse to odpovedalo. Ko bi po vseh računih morali poginiti. Ej, v človeku so še vse druge sile, poznani in nepoznani nagoni. Božja iskra, če hočeš tako i-menovatl U neopredeljene moči. Usoda, sreča ali nesreča. To je velika neznanka, s katero moramo računati v življenju ljudi in narodov, ki lahko prekriža najbolj točne račune onih, ki je ne jemljejo dovolj v pošUv. Zato je tako težko reči, kako se bodo stvari med ljudmi razvijale.
Le eno je gotovo| da je proste- c>tilijci je obesila svoje nogavice ga človeka, ki mu je narava svo- ^ vejo jabiane, Oto je ležal v
Vladna uslužbenka v Washlngtonu v kliniki Group Health Assn.. sadrušne organizacija, katero so ustanovili federalni uslužbenci
Oto in Otilija na dopusta
Kuri Guenther
Oto in Otilija sta uživala blaženi dopust. Nebo je bilo Uko modro kot sicer samo na turističnih prospektih. Sonce pa je sijalo kot električna žarnica.
bodno razvila vse sile, težko po končati."
"Če so do smrti trudni, ko iz-lezejo iz leUla? Seveda morajo biti. Ali ne vidi se jim. Najprej morajo poročati natanko svojim komandantom, kaj so doživeli in napravili. PpUm gredo v jedilnico, na toplo» k zajtrku. Kar sledi, so same šale in smeh. Povem vam, ds še nikoli nisem imel U-kega zajtrka kot davi. Dober je bil in zgoden. Čutil sem se krivega, da res nisem zaslužil enako Uga zajtrka kot moji sodru-gl pri mizi. Ns tihem jih nisem mogel nehati občudovat. Vsi ti fantje so bili pred kratkim nad sovražno deželo. Žarometi in topovi na tleh niso bili še nikoli tako ostri kot sinoči. Na misel mi je hodilo, da sedim za mizo skupaj z junaki. "KaUrim nas toliko dolguje tako veliko." A-U ni se bilo lahko prepričati tega. Ker, če sem se jaz zavedal njihovega junaštva, se oni gotovo niso."
"Obnašali so se, kot da jim je vse življenje šaU, ves svet igrača. Na izlet v Nemčijo so leUli, da se vrnejo nazaj k temu zajtrku in da brijejo norce iz ubogega "padrt". Ej, mi smo preprosti ljudje, dramatičnost in poza nam Ja Uko tuje, da Uga nihče ne verjame. Zato nas tujci rte razumete, zato se ušUjeU pri nas. Godrnjali so, da niso smeli kreniti proti Porurju, namesto proti Berlinu. Nad Porur-jem je bilo jasno, dobra noč za polet. Vreme na poti proti Berlinu je bilo obupno. Sneženi me-teži, do cilja. Da bi le smeli z bombami nad Poru rje. "Pa drugič, še ni prepozno", se je vmešaval med nje "padre", kot da bi bil njihova vrsU. Za Boga, če jaz niaem bil njihove vrste, se vsaj delsl nisem Uko in vsiljeval, Uko ponižnega se še nisem nikoli počutil. Nekdo Je pa le bil zadovoljen s svojim izletom. 2e dolgo je Imel na piki leUll-šče, vedel ja, kje, večkrat ga Je že obsul z bombami, ali čisto gotov pa le ni bil, če ni bilo katero izmed lažl-leUltič Um okoli. "To pot pa dobro vem, da sem zadel pravega. Videl sem. kaj sem napravil." Padre si je mel roke: "Ds le nI bila bolnica, pa je dobro, ali kakšen maUrinaki dom." — "Ej, padre. za več porodov sem jaz odgovoren v eni noči, kot vi vse življenje." Padre se je smejal zadovoljno v modri leUlaki uniformi. Z reševanjem duš nI opravil med to družbo, \ako je vsaj služil sa cilj in smeh."
"Snežinke so padale Uko na gosto, da so jim jemale vid. Nekdo je pravil, da se je nenadoma znašel Uko nizko nekje v Nemčiji, da sa Je obregnil z leU-lom ob nekaj visokega, kak stolp ali zvonik Je moral biti. Da bi poskakali is zrakoplova. Je bilo prepozno. Sama gola sreča bo, če se bomo dvignili, predno treščimo v kaj In sreča je bils: vzdignili smo se, ali verige. ki visi z leula. nismo prinesli domov, pustili smo jo v Nemčiji. Um kjer smo zašli uko nizko."
"Ce so se vsi vrnili? Vsi zadnjo noč. Ree. da nekateri niso I vedeli kako, ali vrnili so se. Ne-|kdo nam je poslal na leUlišče SOS um nekje iznad Holand-
travi.
—	Poglej, Oto!
—	Kaj vendar?
—	Tamle, onega sUrca vendar!
Iz kmečke hiše je stopil sključen starček in težko nesel velik čeber.
—	Ubogi starček, — je ganilo Otilijo sočutje. — Tako težko mora delati! v '
—	Mar kmetje nimajo mUj-ših ljudi za težka deU? — je nejevoljno vprašala Otilija. — Tale sUrček vendar komaj nese Čeber, poln umazane vode, da jo Izlije v potok.
Oto se je nehal igrati s cvetico.
—	Tu,'tu, — zagode Otilija. — Glej, saj ne more dalje. Na pol poti je pustil čeber z umazano vodo in odšel za skedenj. Počiti si mora, — si misli Otilija.
—	Oto!
—	Da?
—	Staremu bo treba pomagati!
—	Toda saj je vendar pameten!
—	Kdo?
—	Tale metulj!
Otilija posUne resna. — Saj ne govorim o metulju, ampak o tebi, dragi Oto. Zdajle pojdeš doli in odneseš čeber do potoka. Nekaj več gibanja ti je treba.
Oto težko vzdihne. 'Dvigne svoj trebušček. Bolj se koUli kot stopa proti čebru. Ustavi se pred njim ln ga ogleduje. Slednjič se odloči, ga pograbi ter z veliko težavo odnese do potoka in izlije.
—	Vidiš, dragi Oto, kako lepo je to, — pravi Otilija. — Samo poglej, kako se sUrček raduje!
Kmet je medtem prišel s skednja, pogledal prazen čeber in zmajal z glavo. Vzel je čeber in ga odnesel v hišo.
—	Otilija?
—	Kaj je, Oto?
—	Ali Imajo ti ljudlje umazane posode?
—	Zakaj vprašuješ, Oto?
Oto pokaže s prstom proti
kmečki hiši.—Glej, sUreč vleče že drug čeber, poln umazane vode!
Otilija pogleda: — Saj res! Ubogi sUrček, kako je že upehan! Glej, že spet gre na skedenj, ne da bi mogel prinesti čeber do potoka No, Oto, ksj boš storil?
—	Saj vendar vidiš, da drem-ljem!
—	Oto, povej mi vendar, kaj ti je naročil zdratnik. Koliko kilogramov imaš ie preveč?
—	Pozabil sem le.	t;
—	Toda jaz nisem pozsbila, Oto. Petnajst kilogramov. Pet-
skega, da je porabil ves petrolej, da ne ve, kako bi se mogel vrniti. Nihče si ni razbijal glave radi tega. na letališčih so vsegs vajeni. Zato tudi nI bilo razburjenja. ko je spet čez uro pnsUl poročilo, da se bliža leUlišču. če more prisU t i. In je srečno pri-sUl davi Pri naših leUlcih ni treba nikoli obupa vati. Včasih se sdi. kot da bi delali čudeže, ali I spet delajo Jih na Uko preprost. in samoobaebi umevni način, da se li sdi bolj. da se gredo svoje j igre, kakor pa pravo vojno.** ____Dolenjka. (
najst kilogramov, glej, doli stoji spet čeber.
Oto gre spet doli. Pogledal je za starcem, a ga ni opazil. Spet je moral nesti sam težak čeber. Umazana voda se mu je razlivala čez trebuh in hlače. Klecal in stokal je pod težkim remenom. Sonce se je s svojimi žarki poigravalo v debelih znojnih kapljicah, ki so mu drsele s čela. Skoraj bi bil padel s čebrom, ko ga je nagnil v potok. Potem pa se je spet vrnil k svoji boljši polovici. Po dobrih petih minutah je jedva prišel k sebi.
—	Oto!
—	Ne! — pravi Oto odločno. t— Poslušaj vendar!
—	Vem, sUri kmet nese tretji čeber umazane vode!
—	Ne, — odvrne Otilija.
—	Nese ga mladi kmet.
—	Tako? — In Oto se vesel zvali nazaj v travo. — Če ga ne-
PETBK, 21. mjMt.fl
«d«*» kmet. no, lahkoto prinesel k po^J
—	Oto, ali se ne spomujyj onega dneva, ko si rnt za mojo roko?
-Kako bi se ga negp^
—	Ps veš, kaj si bu ^
—	Vem. Budalo.
—	Ne, ampak vitek ti vzklikne Otilija. - Ah ta2
zansko viUk!
Nikar ne recite, da » ženske ponosne. Tudi moto! jo radi, da jih včasih pohJ se dvigne in gre \j2 čebru Že se je nagnil, ^ odnesel, ko skočita nad« skednja sUri in mladi b krepelci v rokah. Oto jej pen, da še nikoli tako.
—	Le čakaj, ti presneti m n*. — g» je opestoval kma S krepelcem ti izbijem u. neumne šale.
—	Nehajte vendar, fl dobri ljudje, — je stokal 0t samo pomagati sem vami l pri delu.
—	Pomagati pri delu' I reč! Trikrat sva pripravili poj za svinje. In trikrat fai ma ga rad izlil v potok!
In sta ga s krepelci nam Otiliji.
Poslej Oto ni nikomur v«* magal v poljedelstvu.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
i sds J s svaje publikscije in is \ list Proaveta ta koristi, Ur , agitacija svojih draitev is ¿lúe sa propagando svojih idoj. N« pa ne sa propagando drugih poj, organisscij. Vsaka organizaciji oblé« J no svojo flasilo. Torej l(j riini dopisi ia naznanila dragi pornih organizacij in njik dr sa na pošiljajo listu Prosvsta.
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila1 za veselice in shode, vizitnice, časnik knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenskem, hrvatska slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in droj
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTfj S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daja vodstvo tlsksms Cono smerne, anijsko dalo prvo vrsts
Pilit« po informacij« na naslov:
S.N.P.J. PRINTER^
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tam sa dob« na isljo tudi vsa astmsns pojasnila
CHICAGO, ILL.
=
naroČite si dnevnik prosve
S
Pa sklopa 1L
mus:—vsaiaj sasor muro satan ion eianvr p«®»*— I, ali te sa preseli pro« od drvite« la bo ssbtovsl sms s*" k, bodo moral tisti lian is dotična drušin«, ki jo tak» «ns na dnevnik Prasvoto, to takoj BSsnanlti nprsvniitrs m __a._J.A1«____,i_._n__>. ab« UM M am
koaveadjo ss lahko kara« aa Set dva. tri. štiri aM pot ilaaov Is mm drašla« k toI** eaako, ss llaao aU aeHsssM« i ia plsfsja pri ssamasals ftaj tednik, sa Jim to prUtofe k aarateteL Tswg sedaj al vsroH"** le Ust predrag sa ilaae SNPI. Ust Prasvoto Jo vaše Isstaim^ gotovo Ja v vsaki drsite! aekda. hI M rad Atol Hat vsak
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh Osnov preneha biti S» 8NPJ, tednik, naročen*
in obenem doplačaU dotitao vsoto listo Prosvote. Ako tefs m tedaj mora nprsvniltvo sniisU datum sa to vsoto naročnika. Cena list« Prasvoto Jet
PM
.m
a
.3 .3
Ispalalto «podaji kapaa, pHMIto pair ebne vsato deaerls «11 Order v ploma la «I aaratlle Proeveto. Sst. Id Jo vsi« Isstals«.
Za Zdrvi, drla v« ta K
UN Za Cksr« ta Cbfcafe Je.
1 tai	alk ta..........	... 4 SS	1 toda!	
t tod	aika ta.........	.. i.se	t tedni	
t toé 4 tod 1 to«	iflMl lis a a a s IB*,« a a a e mNOff M* ba««aaas	... t je	S ledni 4 ledni • teda!	ka ta. ka ta. kav ta
	Za Evr	e		ÜjSS
PROS V RTA, SNPI, MST Sa. Ls arada le Ava. Chicaga, (U.
PrIMeaa paüljam aanrfnia« ss Not Prasveto vasto f ••
ÄS ra M* s
.............-______ ________- —
S/ MM« oeoaaaooooooaoaooeooaaeaeo
HUIst
•	11 1 ••••••••oe •eeoeoeoeooooeeoei
Uetovfte tednik la ga prfpOHo h m«H aarofntal od
.t.»••»•••'
t)	draMršit""
SI	ft. draH»«	1
D	ft. fraitvs It......"
D	ft. draft" It........
..............••■mu.......i............
Memo............................... ......................
Bev wtMl.t,,,...........