SAVINJSKI VESTNIK leto IV.. stev. 8 celje. dne 24. februarja 1951 Poštnina plaćana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTI MESTA CELJA. OKRAJA CELJE - OKOLICI IN OKRAJA SOSTANJA POSAMEZNA ŠTEVILKA 3 DIN Obljuba dela dolg Prerado se egodi, da -n* maeemili seÉitankili z velikhn nATdušenJetn spre- jomamo delovne obveznosti, večkrat ■airrabimo celo več, kot morem* z na- škni rokami objeti — in potem? Spre- jeouanje ^ibveznosti ni aredâitvo ca vedušjci na sestankih in zborovanjih, •bljube ni&o kinč, ki ipo nekaj dneh «veni. Obljube, dane na sestankih so icanoljii delovni program organii^icije, ki jih sproži in osvoji. Težnja vsake «rgainizaoije miora vodîti k izpotlnje- vanju obveznosti, k preseicanju obljub, ■o pa da nove obljube dohitevajo stađ-e X pojpimate«. Frontno tekmovanje se nagiba h koncu. Le še dobrih trideset dni nas loci do zaključka šestmesečnega tek- movanja na čast 10. obletnice Osvobo- dilne urente. Obljube, ki шпо jih v Celju sprejeli pred meseci, ko so nam frontno organizacije Ljubljane, Mari- bora in Kranja napovedale tekmova- ■je, niso bile majhne. 2e takrat bi brio treba temeljito prijeti la delo, da bi ease tekmovanje bilo uspešnejše. »Zgraditev mestnega gledališča, po- IMlna odstranitev ruševin na Tomšiče- vem trgu, v Zidanškovi, Prešernovi in Gub cevi ulici, ureditev nasadov na eteflcališču Maribonske lin Aškerčeve ulice, Kocbekove in Miklošičeve ulice, za Mestnim muzejem, čiščenje hišnih fasad, ureditev izložb itd.« Tak obširen Mačrt zahteva veliko prostovoljcev, mnogo truda in požrtvovanja, zahteva dobre organizacije dela in doslednega izpolnjevanja dolžnosti. Mestno gledališče se sicer postopo- ma obnavlja. Doslej pomoč frontovcem pri nekaterih delih ni bila mogoča, ker so dela zahtevala le strokovnih moči. Toda sedaj, ko se je vreme izboljšalo in ko bo čas za večja dela v gledališču, bo pomoč frontovcev ne samo dobro- Aošla,^ temveč tudi neobhodno potreb- *a. Kaj pa ruševine? Sele pred dvema tednoma Sio prvi iprostovoljoi čistili ru- ševine v Zidanškovi ulici. Cas bi bil, da se tudi nasadi začno urejevati. Kar danes lahko storiš ne odlašaj za jutri. To načelo bi moralo vedno vo- diti frontne odbore pri njihovem delu. Malodušnost, češ, saj je itak prepozno izvršiti vse obljube, ne bo tekmovanju j nič koristilo. Še je čas, dasira^oio se bo v bližnjih pomladanskih dneh »d- ; pi ralo delo tudi po vrtovih. V tride- setih idneh, posebno, če nam bo vre- me naklonjeno, se da marsikaj napra- viti. Terenski frontni odbori naj dobro premislijo o tem. Najboljše bi bilo, če ee frontovci lotijo najbližnjega d€.la in ea tudi končajo. Kolektivi naj poma- sajo tam, kjer je pomoč najbolj po- trebna in zahteva večjega števila pro- stovoljnih delavcev. Prostovoljno delo je treba načrtno usmeriti, kar Je seveda lahko, če je dovolj delovnih moči. Končno smo tudi pri tej točki. Agita- •ija in politično delo med množicami je začetek za vsako nadaljnje delo. No- bena novost ni, da tam, kjer je poli- tično življenje med nmožicama živah- no, tudi vse ostale veje množičnega Mdejstvovanja uspešno delujejo. Poli- tično zgrajen član Fronte ne bo čakal ■a povabilo in prepričevanje, ker so mu skupne obljube stvar dolžnosti in časti. O tem vprašanju bodo frraitni odbori morali več misliti in čim prej začeti intenzivno ^izpolnjevati dane oib^ube, da bo Celje ob zaključku šestmesečne- ga tekmovanja vendar imelo nefcaj zna- •ajnih uspehov. Priprave za volitve v Ljudsko skttpečtno LR Slovenije Volivci Celja in okolice z navdušenjem sprejemajo kandidate Osvobodilne fronte v zagradu se je predvolil- nega zborovanja udeležilo 300 ljudi Zagrad je doslej veljal za zelo slabo razgibane tereaie na podix>čju mesta Ce^ja. Aktivisti iso na dobro zamišljen način vzbudili zanimanje med volivci. Da ne bi sestaoiki bili ipreveč suho- iparni, kot so s;iicer radi, so se povezali s tamikajšnjo igralsko skupino, ki je za ta dan priipravila nastop. Da&iiravno so ljudje vedeli, da bo prireditev šele po 2Íb(trovanju, so se masovno udeležili sestanka. Prišlo je nad 300 ljudi, ki so 2 zanimanjem sledili zborovanju in po- segali v diskusijo. Člani zveze borcev prve Četrti s prostovoljnim delom pričakujejo volitev Organizacija Zveze borcev v prvi če- trti že nekaj časa premišljuje o tem, kako bi poživela dejavnost med člani. Med skle)pe so si postavili nalogo, da s prostovoljnim delom izvršijo eno iz- med važnih look, ki jih je FYonta v Celju sprejela v tekmovalnih obljubah na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Skušali so razporediti prostovoljno delo ipo načrtu za vse frontne odbore, kar pa ni imelo veliko uspeha, bodisi za- radi premajhne agitacije, bodisi zaradi slabega vremena, ki je resnično zavi- ralo tako delo. S iprvim soncem, ki oznanja skorajšnjo pomlad, je zaživelo tudi v vrstah članov ZB v prvi četrti. Povezali so se s pripadniki JA, ki so člani organiizacije v tej četrti in orga- nizirali »juriš« na ruševine v Zidan- šikovi ulici. Res je, da je bilo med ude- leženci največ uniformiranih članov, saj je jnaajor Karič poslal 24 vojakov, vendar je dober znak začetka, ko se čas za prostovoljno delo na steza j od- iBfe*'.. Vei^ udgljgž^i^ eo z ognjevitostjo vihteli orodje, tako da se na ruševinah njihov učinek dobro pozna. Z željo, da bi se udeležili še drugi člani iz te četrti prostovoljnega dela, stavljamo organizacijo ZB prve četrti ostalim za zgled in vzpodbudo za na- daljnje dni v frontnem tekmovanju. volivci prve četrti, zavodne, Creta in joZefovega hriba so navduSenono sprejeli kandi- daturo franca LESKOŠKA Na predvolilnih sestankih so volivci prve volilne enote z navdušenjem sipre- jeli kandidaturo zveznega ministra tov. Franca-LeskoÄka. Povsod so volivci iz- Zvezni minister Franc Leskošek-Luka na predvolilnem shodu na Glaziji, leta 1950, pred volitvami v Zvezno ljudsko ... „ .skupščino. _ _ razili željo, da jih pred volitvami obi- šče. Tovariš Franc Leslkošek-Luka, je pred vojnxj deloval med delavskimi množicami v Celju. Delavstvo se ga toplo spominja še iz časov, ko je vodil delavski razred v bor1>i zoper kapitali- stične reakcionarje. 2e leta 1926 je bil sprejet v članstvo Komunistične par- tije. Takoj po razsulu stare Jugoslavije je postal član Izvršnega odbora OF. Do vstopa v partizane je bil eden od naj- važnejših voditeljev OF v Ljubljani. Leta 1942 je z vso svojo družino Sel v partizane. Bil je komandant Glavnega štaba partizanskih odredov' v Slove- niji in je v toku borbe vodil nešteto vojaških operacij. Po osvoboditvi je ipostal član Vlade LRS, kot minister za industrijo in ru- darstvo. V najtežjem času, ko se je od vzhoda zlilo na našo drž-avo mnoštvo intrig in laži, je tov. Leskošek bil po- klican v Beograd, kjer kot zvezni mi- nister za težko industrijo vodi najvaž- nejšo gospodarsko panogo v izgraidnji socializma. Na Petem kongresu Komu- nistične partije Jugoslavije je bil tov. Leskošek kot preizkušen komunist, iz- voljen v Politbiro Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Celjani smo ponosni na našega veli- kega rojaka. Njegova kandidatura v Ljudsko skupščino LRS je bila med množičani prve volilne enote zares navdušeno sprejeta. FRONTOVCI NA BREGU SO SI DOLOČILI TEKMOVALNI NACRT Na enem izmed sestankov frontnega odbora na Bregu so člani OF izrazili željo, da bi šestmesečno tekmovanje na čast 10. obletnice OF še bolj poživeli. Zaradi t€ehom vodi delo okraj- nega komiteja LMS in je požrtvovalen član biroja Okrajnega komiteja KPS. DolCka je za svoje požrtvovalno delo bila odlikovana z redom zasluge za narod druge stopnje in *z odličjem Ljudske fronte Jugoslavije. Na nedavni mladinski konferenci je mladina iz celjskega okraja z navdu- šenjem pozdravila Dolfko, kot kandi- data za volitve v Ljudsko skupščino. V Rihiskih Toplicah so se z veseljem odločili za rudarja Alojza Diaccija V Rimskih Toplicah je bil sestanek predstavnikov vseh množičnih iorgani- zacij zelo dobro obiskan. Soba, kjer še je sestanek vršil, se je kmalu na- p>olnila, saj od zastopnikov vseh or- ganizacij nihče ni manjkal. Namestnik kandidata tov. Mrevlje Jože je obširno obrazložU pomen teh volitev in naš zunanji ter notranji politični položaj, na kar so razpravljali o svojem kan- didatu. Ni bilo potrebno dovolj govo- riti o predlaganem kandidatu Diacci]u, ker ga kot domačina vsi v Rimskih Tolpi:cah pozrfajo. Zlasti še^ ker je zelo priljubljen pri ljudeh in ga že iz predvojnih časov poznajo kot borca za boljše življenje delovnih ljudi. Pa tudi njegovega namestnika tov. Mr e vi j eia dobro poznajo v vsej volilni enoti. Za- to so z navdušenjem sprejeli predlog okrajnega odbora Fronte ter izrazili željo, da je bila izbira posrečena in pravilna. Zagotovili so, da bodo tudi volilci s kandidatom in namestnikom zadovoljni, kar bodo pokazali na dan volitev z nmožično udeležbo pri vo- litvah. Se na samem sestanku so izdelali- po- droben načrt o predvolilnih pripravah. Določili so kdaj in v katerih vaseh se bodo predvolilni sestanki vršili in kdo od njih bo sestanek vodil in kdo bo skrbel za čim številnejšo udelež- bo. Na sestanku so do'očili tudi volil- ne koanisije za vse volilne enote. Svoje zauiF>anje in odobravanje kan- didatu ia zuuoestziiiku eo izrazili tudi s tem, da so iz svoje srede volili naj- boljše frontovce, ki so podpisali kan- didaturo predlaganega kandidata. Na Vranskem eo predstavniki vseh množičnih organizacij sprejeli kandi- daturo Vlada Kozaka Na Vranskem so odborniki vseh množičnih organizacij razpravljali predlog okrajnega zbora Fronte o kan- didaturi Vlada Kozaka za poslanca v Ljudsko skupščino LR Slovenije. Poročilu o naši zunanji in notranji politiki ter o ipomenu volitev so zbra- ni z zanimanjem sledili. Sploh je pa opaziti na Vranskem, da se ljudje zelo zanimajo za te pomembne volitve. Na sestanku iSO določili tudi volilne ko- misije in volilni komite, ki bo skrbel za uspešno organizacijo predvolilnih priprav in samih volitev. Najboljši odborniki so podpisaü predlog za kandidaturo in dbljubili, da bodo ob sodelovanju vseh množičnih organizacij volitve dobro uspele. POMOČNIK NOTRANJEGA MINI- STRA MITJA RIBiClC — KANDI- DIRA V POLZELI, BRASLOVCAH IN LETUSU Ribičič Mitja — partizansko ime Ci- ril, je bil rojen leta 1919 v Trstu. Ko je začel obilovati šolo, se je s starši preselil v Jugoslavijo. Njegov oče je bil učitelj in znan mladinski pisatelj. Mitja je od svojega desetega leta ži- vel v Ljubljani. 2e 1. 1939 je kot štu- dent na univerzi stopil v levičarsko akademsko dnoištvo »Slovenski klub«#, kjer je temeljito študiral marksistično! književnost. Kot priseljenec je bil tudi član primorskega akademskega društva »Doiberdob«, katerega člani so poq vplivom KPS vodili borbo proti izH dajstvu in konjipcijam vodstva Zvezf| primorskih emigrantov. i Ko so fašisti z vseh strani naipadlî Jugoslavijo, se je Mitja naipotil koi( prostovoljec zjoper sovražnike. Doživel je sramoten razpad bivše jugoslov. voj- đie. Po šestih dneh se je vrnil nazaj v Ljubljano, kjer se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Delal je v partizanski tehniki CK KPS, kjer so tiskali »Slovenskega poročevalca« od prve številke dalje in drugo partijsko literaturo (Delo, Zbornik itd.) Do vsto- pa v partizane je odgovarjal za parti- zanski ilegalni tisk v Ljubljani. Na zahtevo Partije je šel maja 1942 v partizane. Preko Gorenjske je prised na Štajersko, kjer je v štabu druge grupe NOV in POS delal kot tehnik. Proti koncu dvainštiridesetega leta je bil imenovan za polttkomisarja kamni- ško-zasavskega odreda. Po ustanovitvi Slandrove brigade je bil namestnik po- liftkomisarja Koroške grupe odredov. Sodeloval je pri akcijah teh edinic na Štajerskem in Koroškem. Od osvoboditve naprej že dela na odgovornih mestih v Ministrsttvu za. notranje zadeve. Ima čin polkovnika JA in je odlikovan z redom Bratstva in edinstva prve stopnje, Partizanske zvezdo druge stopnje. Ordenom za hra- brost in Ordenom za zasluge za narod druge stopnje. Kot borca in politične- ga delavca' ga poznajo predvsem v Sa- vinjski dolini, Dobrovljah in na Koz- jamskem. Na drugem kongresu Zveze borcev je bil izvoljen za člana Glavnega od- bora Zveze borcev Narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 24. februarja 1961 Slev. 8 RUDNIK LIGNITA VELENJE USPEŠNO IZVRŠUJE SVOJE NALOGE Med najtooljše delovne koleifctive pri tekmovanju na čast 10. obletnice OF so- di brez dvoma rudnik lignita v Velenju. Uspehov, ki jih je dosegel kolektiv ptri svojem sobotnem izrednem tekmo- vanju še ne (pomni zgodovina tega ru- dnika. Tako je v tekmovanju vseh treh »men dne 10. februarja dosegel pro- dukcijo 1870 ton. S tem pa še vedenjski rudarji niso bili zadovoljni. V soboto 17 t. m. so nakopali kar 2.350 ton. Na- mreč rudarji so sklenili, da bodo, poleg rednega tekmovanja na čast desete ob- letnice OF, organizirali še izredna tek- movanja, kar je izraz visoke zavesti velenjskih rudarjev. Tekmovalno navdušenje rudarjev je bilo ogromno. Ko je potekel »šiht«, ru- darji Se kar niso hoteli iz jaška, tako da je morala ijprava rudnika dati nalog £a prekinitev dela. Veliko rudarjev, ki so delali na dopoldanski in popoldanski emeni, so že zgodaj v jutranjih urah prišli na rudnik, da zvedo za končni uspeh tekmovanja. Tekmovanju so se priključili tudi uslužbenci rudnika. Spo- eobnejši so šli v jaišek, a ostali so de- lali na splošnem čiščenju zunanjega obrata, svoje delo v pisarnah pa bodo nadoknadili po urah. Ob zaključku tekmovanja, v nedeljo •b šestih zjutraj so se pred jaškom Ebrali rudarji, kjer je igrala godba. Glavni ing. tov. Frac, sekretar rudni- *ega komiteta KPS tov. Lesjak in pred- sednik upravnega Ovibora delavskega .sveta pa so imeli govore, v katerih so povdarili pomen zgodovinske desete ob- letnice OF. Tov. ing. Frac je izjavil, da takih uspehov in delovnega elana še ni doživel. Sekretar rudniškega komi- teta je v svojem govoru povdaril, da vsaka tona premoga pomeni odgovor na klevete in obrekovanja Informbiroja, vsaka tona trga iz njihovih obra- zov krinko, pod katero se skrivajo. De- lovno ljudstvo pa se še trdneje oklepa naše Partije in našega vodstva, katero pravilno vodi politiko miru v svetu. Ne 2 orožjem v roki, ampak z kolektiv- nim delom in enotnostjo vsega delov- nega ljudstva (bomo šli v lepšo bo- dočnost. Tov. Vrabič je v svojem govoru po- vdaril pomen demokratizacije in de- centralizacije državne uprave. Kot kan- didata v ljudsko skupščino LRS so iz svoje srede predlagali tov. Novinšek Franca in Meh Leopolda, katerima ru- darji popolnoma zaupajo, zato bodo na volitvah dosegli 100% udeležbo. Da kolektiv rudnika Velenje dosega te uspehe je zasluga rudarjev in sa tudi v delavski svet izvolili takšne to-] variSe, ki bodo dali od sebe vse za dobrobit delovnega ljudstva. Tako јЦ tudi zasluga direktorja tov. Zganka, ki je vedno med delavci, ima do njih prai vilen odnos, a si je žal zlomil nogo, kd je skupno z rudarji delal na odkopd v tekmovanju nočne smene in so gaj morali v nedeljo odpeljati v bolnicoJ Uspehi delovnega kolektiva rudnikaj Velenje naj bodo vzgled vsem delovnlini kolektivom, informbirojevsfcim agentom pa dokaz, da nas od poti, po kateri smo krenili ne odvrne nobeno zastraševanje. V. L Kmečka delovna zadruga oa Marofy je pre;ela prehodno zastavo kot najboljša v okra.u Gelje-okoiica v hribovitem kozjanskem predelu na Mairofu pri Planini gospodari že drugoj leto kmečka delovna zadruga »Poljana«,; ki hoče v zadnjem času s svojimi izred-| nimi uspehi prehiteti siloves arjevašk* zadruge. Dfvslej so v celjskem in ne-! mara tudd v drugih okrajih le redk* zadružniki praznovali svoj letošnji letni] občni zbor s tako slovesnostjo in s ta-j kim občutkom zadovoljstva kot na Ma-j rofu. j Priznanje so jim prišli izreči: sekre-' tar Oki-ajnega komiteja KP, zastopniki zadružnega sklada, zastopniki JA, pred- sednik arjevaške zadruge ter predsed- nik OZKZ, ki je vse iskrene pohvale dopolnil z najvišjim priznanjem, ko je zadružnikom izročil prehodno zasitavo Okrajnega odbora OF. Pregled bilance je jasno pokazal, da so marofški zadružniki v pret^lem le- tu postavili res trdne temelje svoji za- drugi. 2e sama vrednost delovnega dne, ki se je od din 70 v lanskem letu dvi- nila letos na 117 din dokaziuje dovodj velik naipredek. Drugi najvidnejši uspeh pa se je pokazal v porastti živinoreje, ko so od 15 glav v letu 1949 prišli letos že na 74 glav. Podobne Tjspehe so do- segli tudi pri prašičih, za katere so v enem mesecu zgradili prostoren svi- njak. Zadruga »Poljana« na Marofu je tudS edina zadruga v okraju Celje-okolica^ ki je oddajo masti in mesa izpolnila že za letošnje leto. Vse planirane oddaje je v preteklem letu v celoti izipolnila. Zadruga je imela tudli večji hektansi« donos kot privatniki. Lepe dohodke jim je dalo pridelovanje povrtnin, krmskih rastlin in vina. Skupai dohodek od ce- lotne proizvodnje je znašal 1,412.602 dim, ki ga bodo zadružniki porazdetili v razne sklade in v izpdačilo delovnih dni. Zadruga bo v tem letu tudi začela od- plačtevaili zadružnakom zakupnino oa vložene zemlje in inventarja. Omenijeni uspehi pa niso za višek samo cd rednega prirastka na proizvo- dih, temveč tudi od spretnega vodstv« zadruge, ki je forsiralo najbolj renta- bilne kulture in je znalo proste viške pridelkov v ipravem času in ugodn« vnovčiti. Predvsem ix>a gre zasluga zar vednim delavcem — zadružnikom, ki se redno prihajali na delo in bili tuKÏ izven delovnih ur vedno priipravljeai storiti vse za napredek svoje zadrugt. Da so bui zaidružniki zadovoljni e svojim predisednikorn, z upravnim m nadzornim odborom so potrdili s tera, da so tudi letos obdrèali v zadrugi vod- stvo, ki mu povsem zaupajo.. S svotjega občnega 23bora so zadružnilki ob zaključku pt>slali pozdravno reso- lucijo predsedniku vlade LRS tov, Mihi Marinku Iter svojemu kandidatu dr. Brilejvi, veleposlaniku v Londonu. Nekaj o novi trgovini in cenah v današnji družbeni stvarnosti pred- stavlja enakomeren odnos med kupni- mi in blagovnimi fondi enega izmed glavnih problemov, s katerim se mo- rajo baviti organi naše oblasti. Ko go- vorimo o borbi za uravnovesje denar- no-blagovnih fondov, je treba posebno poudariti dejstvo, da je življenjski standard delavca in kmeta odvisen od tega uravnovesja, na druigi strani pa se odraža v medsebojnem odnosu kupnih in blagovnih fondov vrednost dinarja. Oba elementa, kretanje blaga in kre- tanje denarja moramo opazovati kot dva dela ene in iste celote. Neposredno v zvezi z vsklajevanjem kupnih in bla- govnih fondov pa je politika cen. S pravilno uporabo cene industrijskim artiklom na em strani in kmetijskim proizvodom socialističnega sektorja na drugi strani je v današnji stvarnosti mogoče izravnati nesoglasja, ki so se dejansko pojavljala. Nesoglasja v od- nosih med kupnimi fondi, ki jih po- sedujeta delavec in nameščenec na eni strani in kmet na diligi strani, so po- stala še bolj pereča sipričo suše in spri- čo porasta cen na svetovnem tržišču. Nesoglasje v kupni moči delavca in kmečkega proizvajalca se je razvijalo v škodo delavca, ki je moral izven- garantirane proizvode kupovati od kmeta po tistih cenah, ki so se formi- rale na trgu stihijsko. ELmečki proizva- jalec je imel in še ima monopol nad določenimi proizvodi, v nasprotje pa se mu vedno bolj postavlja socialistični sektor, ki prevzema vedno bolj vlogo regulatorja cen na trgu. Posebno važno za dvig kmetijske proizvodnje je ra- stoča proizvodnja socialističnega sek- torja v kmetijstvu. Kmečki proizvaja- lec je dosedaj za malenkostne količine proizvodov dobil dovolj denarja, da je zadovoljil svoje potrebe. To dejstvo so mnogi izkoristili in zanemarjali potre- bo po skrbnejši obdelavi jzemlje in dvigu donosa. Pomanjkljivosti v dosedanjem pro- metu blaga so pospeševale omenjena nesoglasja. Predvsem ni distributerstvo dovolilo pravega razmaha v trgovini in je pravzaprav jemalo trgovini njen pra- vi karakter. Pri tem je trpela kultiuTia postrežba, pri tem je trgovsko podjetje 'e pasivno čakalo na določeno blago. Tako kmetu kakor tudi delavcu je bil onemogočen nakup blaga kakor po aeortimentu tako tudi krajevno. ELmet i e lahko realiziral le del svojega de- narja ter mu je bil samo del blaga do- segljiv, dočim ima danes široke mož- nosti. Prosta trgovina, ki temelji na p<5nuiđbi^ in povpraševanju prinaša loredvsem tele pozitivne posledice: Izravnava ïîupno moč delavca in kmeta in absorbira višek denarja, ki se kopici predvsem na vasi. Cena blaga je odvisna od povraše- vanja in ponudbe. Cena določenega blaga bo višja, če bo povpraševanje kupcev večje, to je, če bo kupna moč večja in obratno. Proizvodnja bo nujno odvisna od (povpraševanja in bo morala usmerjati v tem smislu asortiment in kvaliteto. Trgovsko podjetje z vsemi uslužben- ci se bo moi^o truditi, da zadovolji kupca, če bo hotelo izvršiti svoj plan blagovnega prometa. v skladu s povečanimi možnostmi nakupa bo potreba po denarju pri kme- tu večja. Da bo zadovoljil to svojo ipotrebo bo kmet zainteresiran da pri- dela več in da proda več. Povečana intervencija socialističnega sektorja v kmetijstvu bo na trgu za- gotovila padanje cen kmetijskim pro- izvodom. G. R.i Skupščina mestnega odbora Ljudske prosvete v Сеlju v januarju je zasedala mestna skup- ščina Ljudske prosvete, kateri so poleg lepega števila delegatov celjskih kul- turno-umetniških društev prisostvovali •kudi zastopniki Glavnega odbora LPS, ïastopnik Mestnega komiteta KPS, MO OF in LMS ter drugi gostje. Skupščino je začel predsednik MO LPS in predsednik Sveta za kulturo in presveto MLO pirof. A. Aškerc, de- lovni del skupščine pa je vadilo so- glasno izvoljeno delovno predsedstvo, ki so ga sestavljali tov. prof. Grotoelnik, Darinka Joštova in prof. Fink. Svečanost zasedanja celjskih Ijudsko- prosvetnih delavcev je posebno dvignil komorni moški zbor, ki je pod vodstvom dirigenta tov. Kuneja Egona za uvod ■apel dve pesmi. Jedro zasedanja so predstavljala po- ročila predsednika tov. Aškerca, tajnika tov. M. Frecetove ter debata po • obeh poročilih, zato podajamo v naslednjem kratke izvlečke. Predsednik tov. Aškerc je predvsem poudaril, da je ljudsko-prosvetno de- javnost vrednotiti v prvi vrsti po tem, koliko je ona prispevala k preobliko- vanju in k preobrazbi našega delovnega človeka. V tem je končni smisel naših prizadevanj in naše borbe na kulturnem in prosvetnem polju. Kar to borbo za- vira, je slabo in kar jo podpira je dobro. To pa je stvar pravilne organizacije ▼saikega kulturno-prosvetnega dela. Gre tedaj za to, da odpravimo vse oirgani- eacijske pomanjkljivosti in si z^sigu- ramo vključitev v kultumo-iprosvetno udejstvovanje slednjega našega delavca. Razume se, da v svojem hotenju ne moremo mimo naše pozitivne tradicije in mimo vrednot, ki jih opažamo pri bratsikih narodih. Vendar pa moramo rasti iz sebe, iz svojih potreb in se bo- gatiti s tem, kar je pri nas edino. V tem je iskati načelo svobodnega ustvar- janja in izživljanja na kulturnem polju. Svojo tajniško poročilo je tov. M. Fre- eetova začela ž ugotovitvijo, da je MO LPS izvršil skoro vse, na zadnji skup- ščini sprejete sklepe, da so se društva organizacijsko utrdila in pokazala svojo čvrsto življenjsko silo kljub zaprekam, ki so jim tu in tam stopile na pot. Delo, . ki je bilo do danes opravljeno, nam je porok za našo nadaljno kultumo-pro- svetno rast. Ugotovila pa je tudi, da je Število aktivno sodelujočih v kulturno- umetniških društvih v razmerju s šte- vilom mestnega prebivalstva še pre- tiizko. Zato je naša naloga v letošnjem letu članstvo pomnožiti in okrepiti dru- štvene sekcije, vendar se pri tem izogi- bati vsakega pritiska, ker more žaleči tudi iskrena in prava beseda. Tajniško poročilo je obsegalo izčrpne analizo delovanja, uspehov in neuspe- hov vseh celjskih ljudsko-prosvetnih organizacij. Ljudskega gledališča, ki se je zahvaljujoč požrtvovalnosti in spo- sobnosti igralcev — amaterjev ob za- ključku leta dvignilo v .poklicno mestno gledališko ustanovo, naj agilnej šega dru- štva »France Prešeren« z največjim ste- rilem raznih kulturno-umetniških sek- cij, »M. Zidanška«, »Ivana Cankarja« »Iva Ključarja«, mladinskega kulturno- umetniškega udejstvovanja, o Lutko- vnem gledališču. Ljudski univerzi in celjskih knjižnicah v katerih si je preko 25.000 obiskovalcev izposodilo več kot »1.000 knjig. V debato v kateri so se obravnavali najrazličnejši ljudsk»prosvetni proble- mi organizacijskega in kultumo-poli- tičnega značaja, so posegli Darinka Jo- štova glede Zadružnega doma v Med- logiï, o praznovanju novoletne jeke in o izbiri odrskih del; dr. Aleksander Hrašovec o celjskih godbah na pihala, ki se prečestokrat podcenjujejo kot iHnetnostna panoga, pa nasprotno za- služijo vsaij toliko pozornosti, kakor jo uživata jazz in ples; ravnatelj Kunej Egon je poudaril potrebo po večjem obisku celjskih koncertov, ter 'Po or- ganizaciji glasbeno pevskega udejstvo- vanja; predsednik »Franceta Prešerna« Blagotinšek Franc je govoril zoper bi- rokratizem v ljudsko-prosvetni admi- nistraciji; predsednik »Ivana Ključar- ja« Skorjanc Jože je govoru o potrebi pritegnitve mladine v društvo »I. Klju- čarja« ter o medsebojni povezavi med poedinimi društvi; prof. Fink je pred- ■agal imenovanje 2 celjskih ulic po skladateljih Schwaím in Ristu Savinu; o mladinskem ■ društvu » Maksim Gor- ki«, je govorila Koželj Breda, predsed- nik Anton Aškerc je govoreč o ustvar- jalnosti kritike kritiziral neumestne ljubljans:ke opazke o celjskih kultumo- prosvetnih prizadevanjih; kot zadnji se je oglasil k debati tudi za^stopnik GO LPS prof. Mišja Boris, ki je med dru- gim dejal, da vprašanje kvalitete na- šega dela na polju kulture in imietno- sti pač odgovarja času, v katerem se izživljamo. V času, ko nam politični položaj ne dopušča, da bi se s čemer- koli igrali, s čemer bi ogrožali našo samostojnost, ali našo rast, pač vemo, da moramo stikati celo tam kjer gre za dvig našega dnožbenega standarta. Če nas motijo z vzhoda z vsemi mo- gočimi načini blokade, se to mora pač nekje poznati. Posledica tega je, da pač popuščamo pri dviganju dnožbene- ga standarda in da pomagamo pri gra- ditvi ključnih postojank. Nato je od- govoril posameznim predgovornikcm. Skupščina je sprejela tudi predlog proračuna za leto 1951, ki znaša 220 tisoč 638 din — izdatkov in prav toli- ko dohodkov iz članarine, vstopnin in posameznih dotacij. Končno je skiipščina sprejela tudi vrsto sklepov za bodoče delo tako v pogledu pritegnitve mladine v kultur- no-umetniška društva, v pogledu evi- dence nad delom, o medsebojnem po- svetovanju umetniških vodij v posa- meznih društvih in drugo ter pozdrav- no resolucijo, ki je bila odposlana GO LPS. Skupščino je zaključil delovni pred- -ednik tov. Grobelnik s posebno siklep- io besedo s katero je naglasil, da na- 'oga ljudsko-prosvetnega delavca ni 10 vzgoja lepega in ubranega petja, dovr- šenega glasbenega ali gledališkega na-j ■^taoa, marveč nam je našo Ijudsiko- nrosvetno miselnost vezati s spodobno| besedo, s spodobnim obnašanjem, z mo- -alnostjo v besedi in dejanju, z bojem ^oper pijančevanje, zoper zapravljanje ■svojega in ljudskega premoženja, za '^istočo, red in snago, skratka^ z omika-j nostjo in kultumostjo na vseh področ- jih našega dela in življenja: le prvo in drugo skupaj bo opravičilo našo vi- soko kulturno raven. DOLŽNIKOM NAROČNINE BOMO LIST USTAVILI Te dni smo poslali čekovne položnice tistim naročnikom, ki so z naročnino v kakršnemikoli zaostanku (dolg za 1. 1950 in za pirvo tromesečje 1951), Opozarjamo zamudnike, da dolgujtoči znesek, ki je označen že na sprejeti položnici takoj nakažejo, sicer jim bo- mo lisft prenehali pošiljati, dolg pa bo- mo še posebej i^erjali. Deiaoski svei éostan¡ske Tovarne usnja |e izvolit delegate za visfe gospodarsko združenje Člani deilavskega sveta v ëoStanjski tovarni usnja so v začetku druge po- lovice meseca imeli izredno sejo, na kateri so izvolili tri člane v svet višjega gospodarskega združenja. Ob tej priliki so člani delavskega sveta sprejeli tudi važen sklep, da bodo na čast volitev in na čast 10. obletnice OF razvili tekmovanje v čiščenju isrtrojnih naprav, obleke, obutve, vozil in prostorov. Ta sklep je toliko pomembnejši, ker hočej« po tem vprašanju tekmovati ravno v čajsu, ko ISO njihove planske naloge izredno visoke in ki jih hočejo za vsak* ceno izpolniti. Za uspešno izvrševanje planskih nalog pa je dobro stanje stro- jev izredno važno. Delavski svet je ugo- tovil, da so stroji dosedaj zaradi pre- obremenjenosti in premajhne nege y zelo slabem stanju. Pokazalo se je tudi, da gre pri morebitnih popravilih, tei izvirajo zaradi slabega čiščenja stroj er, veliko časa v izgubo. Ta sklep je jase« dokaz, da so delavci preko svojih članov delavskega sveta sprožili misel o ču- vanju strojev, ki so njihova last. F: L Ciani zveze borcev ^prve četrti na časi 10 obletnice OF Januarja so člani ZB v prvi četrt* imeli občni zbor. Na zboru so marsi- kaj sklenili. Obljulbili so, da se bod* sestanki redno vršili, da bodo urediM kartoteko in pravočasno pošiljali po- ročila. Trudili se bodo, da bodo orga- nizacijo razšiirili. Dosedaj so siprejeli 36 novih članov. Do 10. obletnice ОГ so se namenili prispevati do 2000 pro- stovoljnih ur. V januarju so prispevali že 448 (prostovoljnih ur pri ureditvi Mestnega gledališča, 232 prostovoljnih ur pa so napravili v februarju. Iz- vedli bodo partizanski pohod pirvo ne- deljo po obletnici OF. Sklenili so tudi, da bodo zbirali zgodovinsko gradivo iz časa NOV, ki bo obogatilo oddelek NOV v Mestnem muzeju. V ta namen bod* oddali tudi vse viške pri pobiranja članarine, da bo ta oddelek v miuzeju imel čim več razpoložljivih denarnih sredstev. Ne zapravljajmo bonov v naši trgovski mreži v Celju je ta- koj po sprostitvi trgovine bilo opaziti velik nakup umetno žganih pijač na industrijske bone. Posebno pa se je ta naikup povečal po izdaji novih bonov. Takšno nepremišljeno zapravljanje bo- nov gre vsekakor v škodo in ne v ko- rist našega mestnega prebivalca. Po- samezniki so celo izjavljali, češ, po- trebno je čimprej realizirati bone, saj bo vojna. Takšne in slične izjave so ne samo neumne, temveč tudi reakcio- narne, ker izvirajo iz vojnohujskaške- ga arzenala in skušajo ustvarjati med ljudstvom nesigurnost. Za primer na- vajamo nekaj podatkov. V Veleblagovnici Ljudskega maga- zina je bilo v času od 15. do 19. febru- arja, to je v štirih dneh samo na in- dustrijske bone prodanega žganja za 41.316 din, v vseh ostalih iposlovalni- cah Ljudskega magazina pa v istem času okoli 180.000 din. Pri tem niso upoštevane Potrošniške zadruge. Indu- strijski magazini in ostale poslovalni- ce, vendar nam gornje številke jasno dokazujejo ta nenormalen pojav iz ka- terega naj potrošniki napravijo korist- ne zaključke. R. G. OBVESTILO Naše čitatelje obveščamo, da pretekli teden zaradi tehničnih razlogov list ta izšel. i Vanja-Ivica Hribarjeva: ŠESTO LETO MINEVA (V spomin talcem na Frankolovem) Domači izdajalec, ki je pod spretno krinko skrival delovanje na dve strani, se je pustil preplacati z umazanimi okupatorjevimi papirji in dobro pico ter prodal nato vso družino. Tako sem se znašla v celici, kjer nas je bilo troje deklet. Živele smo nesreč- no življenje vedno lačnega jetnika nemških zaporov. SipozÄavale smo se in odkrile v sebi marsikaj lepega. Ka- dar pa je bila bol najhujša, smo s klju- bovalnostjo zapele partizanske pesmi in potem smo bile tepene. Bilo je na petek dopoldne, ko je za- vršalo po vseh celicah in je naš jetniH ški stenski telefon tekel z vso nagliool od zidu do zidu. »Celjskega psa« soj ubili partizani! Prvi hip so vsem po-j skočila srca, a že so klonile glave: »Ko- liko talcev? In če sem jaz međ njimi?« Težka skrb je legla na duiše nas vseh. vseh. Potem se je pričelo. Neprespane no- či, premetavanje ipo postelji, vzdihi in kakor biseri so se vrstile pred očmi lepote življenja, puščajoče v nas svoje žive spomine. Podnevi pa beganje iz kota v kot, od zidu do zidu majhne ce- lice ... Težke, begotne misli... mrzla cev,: košček jekla in vse je končano. Mislim,; da nismo še nikdar 'tako ljubili življe-j nja kot takrat. ■ Pa je udarilo v nas kakor strela.. J Sto ljudi za enega samega psa? MedJ temi stotimi sta bila oče in brat...; Jaz pa sem padla v — temo. Občutek, praznote, bolečine raztrganega srca in* ubite duše je še danes, pa čeprav je! minilo že šest let. Njih trupla, stoterih! obešenih ljudi, so že davno strohnela,; ali naša bolečina je še silna in težkaj težja iz dneva v dan. Vse se lahko na-j domesti, le življenja ti ne more nibč^ več vrniti. \ Ob robu ceste, ki- pelje proti Mari-i boru, v bližini neke vasice pod hribi,: leži še danes sto mrličev, sinjkastil^ obrazov, izbuljenih oči in podplutih; teles. Vsa ta telesa so nekdaj živela^ delala, njih možgani so mislili, vsi Ц obrazi so bili nekoč nasmejani, so јоч kale te mrtve in strašne oči ali pa s(* žarele v veselju. Zadnji dnevi njihove- ga življenja pa so vtisnili v te poteze globoke gube groze in trpljenja. Vseh teh stotero ljudi je nekoč ljubilo svoj dom. svojo mater, ženo, otroike, evojoj nevesto. : Kako silno težka je morala biti ta poslednja ipot v hladnem jutru, dne 12. februarja 1945, ko so se prvi sončni žarki lovili po belih planjavah snega in so v daljah žareli v mavričnih bar- vah gorski vrhovi. Kako kruta, a vendar božajoča, je morala biti mrzla sapa, ki jim je brila obraze? Saj je vendar bila poslednja. Kako srečni so morali biti vsi ti majh- ni ljudje, ki so jih sreča vali črni avto- mobili natovorjeni z živimi mrliči? Kako svobodno se sprehajajo ljudje pe teh znanih cestah, mimo teh hiš, kjer polje isto življenje, kakor je pialo v njih, a se danes utaplja nekam v temo, brez konca in kraja ... »Kaj dela sedaj žena? Ali Jožek *• spi?« Tisočera mala vprašanja so vsta- la v duši in v lice se je režala kruta resnica »nikdar več«. In kot mrzlo je- klo so rezale te trde besede njih ia- mučena srca. Da, vse to je poslednjl- krat. In potem ti satanski obrazi črnih vragov, ko so zahtevali, da se slečejo vsa stotera pretepena telesa. Kako ži- valski izraz je bil v njih mrzlih očeh in grobih potezah, ko so se tresla prva trupla na drevesu ... Tako je za tonilo vse. Nastala je te- ma, sonce je nekam zdrknilo, ugasnila je luč v očeh in poteze v obrazih a» postale strašne in obtožujoče. In zemlja je sprejela vase 100 trvi- pel sinjkastih obrazoT, podplute koži in mrtvih ere. *iev. 8 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. februarja 1951 Stran 8 KAJUH BOREC IN PESNIK OB 7 LETNICI PESNIKOVE SMRTI »...za kar sem umrl, | bi hotel še er^at umreti!« Sedem let bo minilo, kar je v borbi 3! Nemci, v borbi na življenje in smrt |>adel, za streljaj puške oddaljen od rojstnega kraja. Karel Destovnik-Kajuh. Rodil se je 19. 12. 1922 v Šoštanju. V rojstnem kraju je preživel svoja pr- va mlada leta, dokončal osnovno šolo, ftato odšel na gimnazijo v Celje. Ta- kratna žandarmerijska oblast je Ka- jxihu onemogočila nadaljnji študij na oc-ljski ginmaziji zaradi njegove svo- bodomiselnosti, ker je v njem videla vieizprosnega borca za pravice delov- nega ljudstva. Kaj uh se je v zgodnji mladosti priključil krogu naipredne mladine na tej gimnaziji. V tem Kro- gu napredne mladine so bili tudi nje- govi najožji rojaki-Soštanjčani. s ka- terimi je skupno spoznaval vso brid- kost tedanje dobe, proti kateri se je odločno boril. Po izključitvi iz celjske gimnazije se je vpisal na mariborsko gimnazijo, kjer pa ni dokončal in je maturiral privatno v Ljubljani. Po opravljeni maturi se je \'pisal kot slavist na uni- verzo. V tem ga je zajela vojna. Ko je prišel (prve dni po vdoru okupator- ja pogledat v Šoštanj, so ga Nemci ta- koj zaprli in ga odgnali v Slovenj Gradec. Po devetih dneh pa je bil iz- puščen, na kar se je odpravil v parti- zane, na Mrzlico v Savinjski dolini. Na umiku, ko so Nemci naredali prvo hajko na Mrzlico, si je Kaj uh pri pad- cu nalomil tri rebra. Ponoči se je pri- vlekel v bližino Šoštanja. Sest tednov je ležal na Placer j evem kozolcu tik ixred Šoštanjem. Skrivaj ga je zdravil dr. Medic. Očeta je o ranjenem sinu Obvestila Placer jeva hčerka. Po šestih tednih, ko je za silo okreval, je oče sredi noči skrivaj pripeljal sina domov v Šoštanj. Tri mesece se je nato Ka- juh skrival doma. Z očetom sta ure- dila skrivališče za dimnikom, od ko- der je bil skriven ipristop iz spalnice. Gestapovci pa so izvohali, da se Ka- juh bržčas drži doma. Dne 13. septem- bra 1941 je prišla gestapovska patrola trkat na vrata in okna. Da jo zadrži, je oče precej časa — kakor je bilo v naprej dogovorjeno — roži jal z velikim šopom ključev, s čimer je omogočil «inu, da se je skril za dimnikom. Dva gestapovca, ki sta vstopila v stanova- nje sta zahtevala natančnih pojasnil o Kaj uhu, oče pa se je izgovoril, da ^ študira v Ljubljani. Gestapovca sta prebrskala vse stanovanje, vendar se je staršem posrečilo, da sta patrolo «recno odpravila. Se dva dni se je Kaj uh skrival doma, nato ga je oče ob prvem svitu odpeljal iz Šoštanja čez Gornji grad na kranjsko stran, skri- tega na vozu med pivovimi sodi. Usta- vila sta^ se šele v Kranju; od tam so »•pravili Kaj uha spet nazaj k partiza- nom. Odtlej ga svojci niso več videli živega. Meseci ljubljanske ilegale, dober del leta 1942 in vsa prva polovica 1943. le- ti», so biU za Kaj uha najplodnejši. Ob trdem in tveganem ilegalnem delu, ki je zahtevalo celega človeka, ob nepre- stanem zasledovanju in pripravah za novo pot v partizane je našel Kaj uh tiste ure, ki so dale njegove najzrelej- še pesmi. Potekalo je tretje leto zasedbe in so- vražnikovih nasilj. Mnogo je pretrpela Kajuhova Šaleška dolina. Ne samo na Doxenjsikem in Primorskem, tudi na Štajerskem so že vsepovsod bile v bor- bi partizanske edinice. O Kaj uhu je prihajal v domači kraj glas, da je ne samo borec, marveč da se je v veliki dobi lepo razvil njegov pesniški talent. Proti koncu februarja 1944 je bila mati Destovnik po nekem preoblečenem par- tizanu, ki je pogumno prišel v So- ¿tanj, obveščena, da je prišlo med XIV. divizijo in nemškimi četami do .Jiudih spopadov v okolici Šoštanja. ^ Junaška XIV. divizija se je pomi- kala z Dolenjskega na Štajersko, pri- šla je čae Ravne nad Šoštanjem, kjer eo bili najhujši boji, odtod je nadalje- vala pot proti Zavodnjem, proti Lomu in dalje na Smrekovec. Pri Zlebnikovi kmetiji med Zavodnjem in Belimi vo- dami je v borbi padlo pet partizanov. Med padlimi je bil miladi -pesnik Ka- juh, ki ga je strel zadel v glavo v tre- nutku, ko je stopil z brzostrelko v roki čez prag hiše, hoteč z odporom ki'iti umik tovarišev. V prvem letu osvobo- boditve, kmalu po prazniku Vseh mrt- vih, je bil iz začasnega groba v Za- vodnjem prepeljan v rodno grudo v Šoštanju tudi pesnik Kaj uh. To je v kratkih potezah orisano Ka- juhovo življenje. A èe hočemo spo- znati Kaj uha, ga ne smemo gledati le kot borca z orožjem v roki, temveč tudi kot borca s silo njegovih pesmi. Kajti Kajuh je bil pesnik in to eden najvidnejših predstavnikov naše parti- eanske poezije, ki je razvil svoj talent — najbolj — prav v dneh preizkušnje, v dneh boja za pravico vseh teptanih.' Kajuh je začel zgodaj pisati. 2e kot dijak je objavljal svoje pesmi pod pseudonimom Drago Jeran, največ v reviji »Slovenska mladina«. Njegovim pesmim tega obdobja se pozna, da je občutil na sebi vso silo zatiranja, ka- kor jo je občutu na vseh teptanih. ki so osrednje osebe njegove pesmi. Pes- mi so sicer še oblikovno nedovršene, vendar imajo močno socialno noto. So.a s svojo zlagano učenostjo in policijskimi vzgojnimi metodami ga teži in atesnjuje. Pretesna pa mu ni bila le šolska klop; zgodaj dozoreli fant je kaj kmalu presodil ožino življenja okrog sebe, pretehtal je trenja v svetu in ni težko izbral, katera je njegova pot. S petnajstimi leti že išče zunaj šole dela, ki bi ga zadovoljilo: udeležuje se kultmno-političnega dela Šoštanj ske mladine in poroča o tem v naprednem mladinskem tisku. Takratna šola s svojo zlagano učenostjo ima v njego- vih pesmih viden odraz: »O zvezdah in kraljih nam tu govo- rijo ..'. O trenju tam zunaj in živih ljudeh pa vselej skrivnostno molčijo...« Kajuhovi verzi iz tistih dni so še sicer hudo okorni in slabo kovani, mi- sel v teh pesmih pa je zdrava in og- njevita, kakor v tistih, ki so mu jih narekovali, pet let kasneje, zreli mese- ci ljubljanske ilegale. 2e prvi dnevi okupacije so dali nov venec pesmi: »Okupacija.« Ciklus, ki je zanimiv odsev časa in pesnikovega razpoloženja v tistih temačnih mese- cih, vsebuje tudi vsem dobro znano pesem: »Pet in dvajset nas je tu za- prtih.« Kajuh sam je v tem ciklu za- pisal: »... pisal sem ga s krvjo in trp- ljenjem, z ljubeznijo in trdno vero v vstajenje proletariata,, kajti nismo se rodili zato, da bi lizali prazne sklede, temveč zato, da zaživimo lepo, človeka vredno življenje!« Doba ljubljanske ilegale je dala nje- gove najzrelejše pesmi. Takrat je na- stal venec njegovih ljubezenskih pes- mi, teh rahlih pesmi, pesmi posvečene partizanski materi, in vse tisto, kar je najlepšega v njegovi eri pesnitve. Po- sebnost^v pesmih, napisanih v niesecih ljubljanske ilegale je vsekakor venec ljubezenskih pesmi. Kajuh je znal moj- strsko povezati svoja najbolj skrita občutja z zahtevo časa, ki je kipel okrog njega in ga klical v boj: »Čeprav tako je, kot bi sonce zamrz- nilo, čeprav so živci nam izogleneli in mi srce je otrpnilo, te ljubim bolj, kot bi te mogel še ljubiti kdaj. Zato ti pojem pesem o ljubezni zdaj, ko moral bi na glas rjoveti in penast ko žival besneti... Življenjska vedrina, svetla vera v človeka in v zdravje ljudskih sil, ob- sodba krivične ureditve sveta, borbe- nost in iskrenost, preprost pesniški iz- raz in nepotvorjeno čuslvo — v vsem tem je moč in lepota Kaj uho ve pesmi iz njegovih zreMh let Tudi misel na smrt, ta priljubljeni spremljevalec lirične pesmi, je pogo- sta v Kajuhovih verzih. Malokdo je tako lahko pomislil nlmjo, kakor ta mladi fant, ki je opravljal vse tiste dni le tako delo, za kakršno so ob- ljubljali kričeči lepaki po mestu smrt, človek, ki se je sredi pisanja teh ver- zov odpravljal znova v gore, v nove boje, in vendar težko najdemo verze, kjer bi bila ta misel zapisana tako brez skrbi zase, z eno samo veliko mislijo na srečo tistih, ki bodo ostali — pa naj bo sam med njimi ali ne: »Ce pa tedaj me več ne bo, vzravnaj kot jaz sedaj glavo...« (Ljubezenske, II.) »Zato nam je tako tezäco, a vendar je vsakdo kot mati pripravljen sebe žrtvovati.« (Pred velikim rojstvomrj »Žrtvuje se in straši se grobov, če vrnem, vrnem se, ko svet bo nov!« (Partizansko slovo) »Ce ne vrne se noben od treh, sini moji, moji trije fantje zlati, žaloataa bo, a ponosna vaša mati.« (Pesem matere treh - partizanov) PESNIK KAREL DESTOVNIK-KAJUH (PADEL 22. FEBRUARJA 1944) »Kako lepo bdilo bi iti za teboj, v dolenjskih h'-ibih pasti kakor ti... rn vedel bo, zakaj ei pal, zakaj je tvoja kri prelita.« (Deikle v zapor-u) »Le nikar ne jočite za nami, žene, matere, dekleta, jutri pademo v gramozni jami kakor dobra, zvesta četa.« (Pesem talcev) In še poslednji, najbolj znani refren Kajuhove poezije: »Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, zaliar sem umrl, bi hotel še en- krat umreti !« (Materi padlega partizana) V teh pesmih je ujel Kajuh ravno- težje tematike in svoje ustvarjalne sile; čist umetniški izraz in skladna oblika sta se zlila v eno zdravo, bor-- beno idejo, ki je dozorela že v prvih Kajuhovih stihih. To je dvignilo nje- govo delo v sam vrh slovenske poezije na najusodnejšem prelomu dveh dob. V njegovih partizanskih pesmih nam kaže njegova globoka vera v zma- go, ipa tudi njegova rahla duša. ki naj- de sredi streljanja in požganih domov še svežih besed za mater in dekle. Ka- dar poje o materi, je nežen in pre- pričljiv; kadar 'poje o dekletu, so nje- govi verzi Ijuibezen; kadar poje o trp- ljenju naroda in njegovi borbi za živ- ljenje in smrt, mu vera v zmago in hrepenenje po svobodi govorita iz dna duše. Toda Kajuhova ii>esem ni le Kaju- hova, temveč naša, narodna, saj je bila njegova tudi v najtežjih dneh. »Moja pesem, ni le moja ¡pesem, to je boj vseh nas. Moja pesem, ni le moja pesem, to je krik^vseh nas.« Dati oceno o zmogljivosti'pesniškega ustvarjanja mladega ipoeta Karla De- stovnika-Kajuha, ki jo je ponesel v prezgodnji mladosti v grob, pomeni z njegovimi besedami, ki jih je napisal v nekem pismu, izraziti tudi naše mne- nje: »Ali si moreš misliti, kakšne pes- mi ti bom še napisal? Vse lepše in globlje bodo od dosedanjih.« Za nas Kajuhova pesem pomeni kos našega partizanstva, njegov dokument in zrela umetniška uipodobitev, pa tu- di kos našega novega življenja, ki je znova zagorelo. Volk Bojan Mariborski „Veseli teater" se branil POJASMILO K ČLANKU „VESELI TEATER" IZ MARIBORA Dolžan sem v imenu gostujočega Ve- selega gledališča dati nekaj pojasnil k članku, ki ga je napisal neki B. H. (verjetno psevdonim). Ne mislim razpravljati s piscem o »strokovni analizi« izvedbe, kajti pisec je v tem pogledu precej skregan z lo- giko v svojih izvajanjih. (»Filozofija« o tem, kakšen mora biti humor: na eni strani pir»poroča pisec »razkošje duhovitosti«, na drugI strani pa »do pičice natančno mero«; napovedoval- čevo »opereto« je pisec vzel kot ope- reto; narodne pesmi so mu »neokusne«; vse tri baletne točke so bile zanj »lju- bezenske trojke«. Kje je videl na pri- mer v »Uri« ljubezensko trojko, ni jasno nobenemu izmed nas, ki pozna- mo do potankosti libreto te baletne točke; spregledal je parodijo v obeh ostalih baletnih točkah, videl je zgolj »nastop glumačev podeželskega cir- kusa«.) Kritik bi moral biti gledalec, ki vi- di in dojema intenzivneje in globlje kot gledalec, če pa teh sposobnosti ni- ma, naj se nikar ne.sili in ne piše kri- tik, če ni poklican za to. Vsa svoja izvajanja zaključi pisec z ugotovitvijo: »Mariborčani niso uspeli.« Vprašal bi rad tega »drakonskega kritika«: kje pa je potem ostal spro- ščen in glasen smeh celjske publike? Da ga ni morda po pomoti B. H. od- nesel s seboj v žepu, ko je odhajal iz dvorane? Ali pa je imel morda v uše- sih zatlačeno vato? Sami se zavedamo, da je naša iz- vedba imela pomanjkljivosti, radi spre- jemamo strokovno in tovariško kritiko, odklanjamo pa take bruhalce žvepla in besa, ki zanikujejo v svoji namiš- ■jeni veličini vsako pozitivno vredno- to, samo da bi lahko pokazali svojo »naobraženost«. : Pisec je najbrž namerno izpustil v svoji »oceni«»eno najboljših točk, ki je lizzvala pri poslušalcih obilo smeha:' predavanje prof. Prismodova. Pisec je ob koncu zapisal še žaljiv- ko, da je Veseli teater dobičkarska! družba, »ki je tako navila cene vstop- nicam«. Veseli teater ne dobiva nobe- nih subvencij in se mora sam vzdrže- vati. Od tod povišana vstopnina. Men- da je vsakemu preprostemu človeku jasno, da je vsako gostovanje zveza- no z velikimi stroški in Mestno celj- sko gledališče je do danes vsem našim gledališkim skupinam, ki so gostovale v Celju precej navilo svoje račune. Veseli teater je moral ob svojem zad- njem gostovanju plačati Mestnemu gle- dališču »samo« 10.385 din za dve pred- stavi. Tu bi se dalo govoriti o tem, kdo je »dobičkarski«. Zahtevali so celo od nas, da plačamo »stroške« za pred-- stavo, ki se ni vršila, ker smo jo od- povedali. Kdo je torej zdaj »dobičkar- ska družba«? To so žaljivke, ki spa- dajo že pred sodni tribunal, ker žalijo igralec, ki so prišli z resničnim vese- ljem v Celje na gostovanje, kakor so tudi Mariborčani lepo sprejeli Celjane v Mariboru ob priliki njihovega gosto- vanja v Mariboru. Tudi kar se tiče ocene njihove predstave v Mariboru, naj si jo prečita tov. H. B. v maribor- skem »Vestniku«, če se hoče naučiti vsaj osnovnega bon-tona. Toliko v vednost celjski publiki, ki je ena najboljših gledaliških publik v Sloveniji, o čemer smo se prepričali cri vseh naših gostovanjih v Celju, ta- ko prisrčen kontakt smo dobili z njo. Upam, da takšne »kritike« ne bo'do mogle pokvariti dobrih odnosov med mariborsikimi igralci in celjsko publiko, med celjskimi igralci in mariborsko publiko. D. Mevlja * Naša drama potrebuje lastno stavbo Prizadevanje za resnično gledališko umetnost je živelo vedno vzporedno s prizadevanjem za laislni gledališki hram. Samo ta primer: zahtevo slo- venskega gledališkega organizatorja in našega evropskega opernega pevca Jo- sipa Nollija (1841—1902) po poklicnih igralskih močeh, češ da se bomo le ta- ko v gledališki umetnosti otresli di- letantizma, je zaslužni kronist Drama- tičnega društva Anton Trstenjak (1855 do 1917) dopolnil s pozivom, da se slo- venska gledališka umetnost otrese di- letantskih (povojev razen s stalnim igralskim stanom predvsem z lastno gledališko stavbo. Preteklo leto smo slavili 30-letnioo odkar ima ljubljan- ska Drama svoj dom, odkar slovensld Drami ni treba več gostovati in mole- dovati za prostor. Ob tem jubileju je bilo naglašeno, da »tridesetletnica Dra- me ni jubilej hišne posesti, marveč jubilej bogatega življenja in neutrud- nega dela«. Torej zahvaljujoč dejstvu, da je ljubljanska Drama pred tridese- timi leti prišla pod lastno streho, do- bila svoj dom, je le-ta mogla »premo- stiti usodno zaostalost«. Ob isti priliki je bila kot izpričilo iz težkih dni ob- javljena beseda Otona Zupančiča k predlogu iz leta 1934, da se ljubljan- ska Drama in Opera združita pod eno streho. S tem — je zapisal Zupančič — bi padla postojanka, ki je v sloven- ski kulturi ne bi mogli več brez brid- kosti in očitkov pogrešati... in — na- ša lepo se razvijajoča drama potrebuje za popoln razmah večje, dosti večje, PO modernih načelih zidane hiše... Brez bridkosti in očitkov takega hrama tudi v Celju ne moremo več po- grešau. V dosihmal zaipuščenem gleda- liškem poslopju kladivo že nekaj časai sem poje svojo pesem obnove. In nej bo utihnilo prej, da še bo dvorana od-^ pria — polna življenja in pričakova-; nja. Tako je odločil celjski delovni' človek, v tretje že sicer, a zato teme-j Ijiteje, definitivno. One, ki jim je žali obolusa na oltar boginje gledališke.! umetnosti, bi samo spomnili na boje- za Slovensko gledališče v Ljubljani,': kakor jih je opisal Hribar v svojihi Spominih, ko so voditelji Slovensk^ ljudske stranke dr. Sušteršič in drugi/ odklanjali podporo »Slovenskemu dra-1 matičnemu društvu«, češ da gledališče; za zveličan j e ni potrebno, tako, da s^ jim je smejal sam František Ekert,i frančiškanski župnik v Pragi in prija-! teli Slovencev, rekoč: »To sou voslovelj Vždyt boty taé pro večne blaženst'vi' nejsou potrebne, ale nosime je prece!«; (To so osli! Saj čevlji tudi niso po-; trebni za večno zveličan je, pa jih ven-i dar nosimo.) ; Odločitev za gradbeno obnovo celj-: skega gledališča nosi neizpodbitno pe-| čat Mestnega ljudskega odbora, ki je' prisluhnilo željam in kulturnim potre-- bam svojega prebivalstva, toda sama j obnovitvena dela so vezana predvsem! z nekaterimi imeni iz celjskega gospK)-; darskega življenja. Ti ljudje stoje vi obnovi celjskega gledališča kot opori-i šča, na katerih počivajo oboki obno- vitvenih del. Ne moremo si, da ne bi| zamolčali vsaj prvega med njimi ^ direktorja tov. Avgusta Peperka. Naji bi njegov zgled privabil še večje šte-\ vilo pomočnikov in sodelavcev, ki bi^ odločujoče stopili na gradbišče mer:d-j no. za kar je dokaz tečaj prve pomočiJ ki je sedaj v teku. Teden RK so pre-^ segli v finančnem oziru 150%, Proti-) tuberkulozni teden pa dosegli 100%.^ Z nabranimi prostovoljnimi prispevki; so člani RK v Grižah organizaciji RKi obilo pomagali. ' i Uspehi pri delu Rdečega križa se ka-! žejo prav v onih krajih, kjer so se od-^i borniki RK znali tesno povezati Z Osvobodilno fronto in z vsemi ostali- mi mmožičnimi organizacijami. Kra- jevne enote, ki imajo težave pri deluj naj si vzamejo navedene odbore za: vzgled in poskrbe čim prej za tem tes-( nejše sodelovanje z vsemi drugimi množičniimii larganizaaijami, predvsenxi pa z Osvobodilno fronto. prvi diskusijski VECER ljudske univerze v celju O problemih spolne vzgoje bo v Četrtek i. marca ob 19.30 v domu ljudske prosvete Cilj predavajija dermatologa dr. Pertlaf Elmana o spolnem vprašanju in zdraviiiko-' vem stališču in prof. žiliha Gustava o spolnlj vzgoji je tudi v izkoriščanju vzgojne prt-ksej na tem področju v družbi, ioli, pri starših in mladini sami. Da bosta obe predavanji ta cili dosezali, je potrebno, da povedo v diskusiji tudi starši, vzgojitelji in mladina svoja izkustva, vprašanja in ugotovitve glede reševanja spolnega vprašanja in spolne vzgoje. Marsikateri oče in maü sta v skrbeh glede reševanja spolnega vprašanja pri svoji hčerki, sinu in želita najbolje pomagati, a morda ne prideta v tem preko prvih zadreg. Tudi vzgo- jitelji opažajo pri tem ali onem mladostniku ali mladostnici, da v spolnem pogledu ni na dobri poti, a mu je težak pristop k njemu glede tega problema. In mladina, ki v puber- tetnih razvojnih letih komaj prvič nekoliko obširneje odpira svoje sile, mladost in bodoč- nost življenju, želi in rábi pri reševanju t«ih vprašanj najčistejše vino vedre življenjske resnice, ki jo osrečuje in krepi za bodočnost. Starši, vzgojitelji in mladina — vsi se tru- dimo, da doprliyjsomo čim več k najboljšemu reševanju spolnega vprašanja pri vsakem po- samezniku. Nekateri so pri tem zadovoljni z uspehi, nekateri pa ostajajo v težavah, kjer slepa sla in sledeče zlo žanjeta uspehe v tragedijah mladih življenj. V-saka tako izgubljena mladost, bodočnost mladega živ- ljenja nas glasno spominja, da smo glede reševanja tega vprašanja storili v vlogi d««¿- be, stariev, vzgojiteljev premalo. DLskusijski večer v četrtek 1. marca «aj n£is moralno okrepi in ob iskreni mede«*- bojni izmenjavi misli in izkustev o spolm vzgoji in spolnem vprašanju v večji mert usposobi za uspešno in pravilno vzgojno delo na tem i>odročju pri sebi in okolic*. Starši, vzgojitelji in mladina, udeležite e» zato diskusijskega večera in sodelujte na na njem s svojimi vprašanji, mnenji, izku- stvi in predlogi. Svoje prispevke za disku- sijski večer (vprašanja, predloge, opise last- nih vzgojnih primerov, uspehov in neuspe- hov, itd.) lahko oddaste tudi v nabiiahnk ljudske univerze v Celju (pred domom OF. pri ljudskem magazinu in pred sedanjim gledališčem). Nabiralnike bosta izpruznjeva- la osebno predsednik in tajnik Ljudske uni- verze, s čimer je potrebna diskretnost po- vsem zaščitena. Oba predavatelja, dr. Peril Eman in liioi. tAlih boj'A navzoča na diskusijskem t« čeru in s svojim bogatim znanjem tei iz- kustvi iz poklicne prali.se odgovarjala na vprašanja in probleme, pojasnjevala v/roke neuspehov in pogoje uspešne vzgoje na lecri področju. Ob iskreni izmenjavi misli o ten. pomembnem vprašnju lahko vsi le mnogi pridobimo za sebe, naše najbližje in vaa družbo — zato se te skupne diskusije ude- ležimo v čim večjem številu . siv. Tudi v našem okra¡u bomo gojili kikiriki Zemeljski orešek ali tako imenovan »ki- kiriki« je precej poznana rastlina tudi pri n£is, čeprav je rastlina južnih krajev. V zadnjih letih so ga že gojili v manjšem obsegu v okolici Gorice. Med okupacijo pa so ga precej gojili v dolnje-lendavskem obmejnem pasu. Iz vseh do sedaj pridob- ljenih izkustev je razvidno, da zemeljski erešek tudi v Sloveniji uspeva in to zlasti tam, kjer raste vinska trta, breskva in marelica. V goriškem okraju je ta rastlina že pre- cej razširjena, predvsem pri kmetijskih de- lovnih zadrugah, kakor pri ostalih kmeto- valcih, kjer so se ravno v preteklem letu pokazali zelo zadovoljivi uspehi. Na primer ▼ KDZ Uukovica in Eilje sta imeli v pre- teklem letu posejanega oreška 1.50 ha in to kot vmesni sadež med breskvami. Na tej površini je bil pridelek suhega semena nad 2300 kg. Enako dobri rezultati so bili tudi pri vseh ostalih kmetovalcih, ki so vršili poskusne setve. Plod zemeljskega oreška vsebuje največ olja izmed vseh oljnih 'raalllli.•Analiza oreška zraslega v okolici Gorice je pokazala, da vse- buje 45 odstotkov najfineišega namiznega olja in 30 odstotkov beljakovin. Iz plodu zemeljskega oreška pa se ne prideluje samo olje, temveč se tudi uporalja za hrano kot pečen, ki je predvsem pri otrocih zelo pri- ljubljen. Rastlina oreška je steblasta kakor nam ga prikazuje slika, s polnim listjem in ru- menkastimi cvetovi. Rastlina doseže višino do 50 cm. Cvet je nastavljen na daljših ste- belcih, kateri se po cvetenju nagnejo k zemlji ter se mladi plodovi zarinejo v zem- ljo in tako dozore. Zaradi tega potrebuje rastlina zelo rahlo zemljo, da mladi plo- dovi lahko prodro vanjo. Težka ilovnata zemlja tej rastlini ne ugaja. Orešek uspeva najbolje za okopavinami. Gnojenje s sve- žim hlevskim gnojem mu ne ustreza, vsled tega je potreno, da je zemlja dobro gno- jena pri predhodni kulturi. Rastlina ze- meljskega oreška spada med metulnice, to je dušik nabirajoče rastline; zato jo ne smemo gnojiti z dušičnatimi gnojili, ampak le s kalijevo soljo in superfosfatom. Orešek sadimo čim je dovolj topla zemlja, to je zadnje dni aprila ali začetkom maja. Seme„ posejano prezgodaj, v deževni in hladni dobi, ne skali, temveč zgnije v zem- lji. Seme se lahko sadi oluščeno ali neo- luščeno. Na en hektar rabimo oluščenega semena 25 do 30 kg. Dobro je seme par ur pred saditvijo namakati v vodi, da lažje in hitreje skali. Orešek sadimo v vrste v razdalji vrsta od vrste 50 cm in rastlino od rastline 40 cm. Rastline okopavamo slično kakor vse ostale okopavine, nujno je plevel zatirati že takoj v začetku raz voja. Pred in med cvetjem je treba rastlino parkrát ogrniti, predvsem še, akb je zem- lja težja, da plodovi ne morejo prodreti vanjo. Pomniti moramo, da se nastajoči plodovi rastline morajo osuti z zemljo, ker le na ta način dobimo pridelek. Zemeljski orešek dozori v mesecu septembru. Rastline populimo iz zemlje ali izkopljemo, nato jih pustimo osušiti kakor fižol. Najprikladnejše mesto za sušenje oreška so kozolci. Ko se dovoljno osuši postrgamo plodove, katere mo- ramo držati na suhem in zračnem prostoru, kajti plodovi radi splesne. Povdarja se, da ta rastlina ne potrebuje nikake posebne nege in obdelave. Delovne sile zahteva isto toliko kakor ostale ок(Н pavine. Ta rastlina ima izmed ostalih indu-j sirijskih rastlin to prednost, da zemljo nd izčrpava, nasprotno jo še izboljšuje, ker j| dovaja dušik iz zraka, kakor ostale dušič-j nate rastline. Predpogoj za zemeljski oreA šek je, da mu nudimo rahlo zemljo In daj isto vedno rahljamo med vegitacijo do cve-% tenja, po cvetju jo moramo pa parkrat osuti. Pri nas jo bomo sadili v bolj južne in zavetne sončne lege. Rastlina zemeljskega oreška ne nudi sa- mo seme, iz katerega dobimo izmed oljaric največ dobrega namiznega olja, temveč tudi dobimo odlično živinsko krmo v obliki olj. Slika nam prikazuje dozoreli zemeljski ore- j šek, vzgojen v Kmetijski delovni zadrugi Bukovica pri Gorici. Oreški, kateri se vi- dijo na sliki se razvijejo in dozore v zemlji. nih pogač (tropin) in steblovja. Izmed vseh oljnih tropin so najboljše tropine od ze- meljskega oreška. Kmetijski znaMveini zavod Slovenije je izdelal analizo krmnih vrednosti stebel ze- meljskega oreška, pridelanih v KDZ Bu- kovica v letu 1950, ki nam prikazuje, da so stebla po sestavu krmnih vrednot dobra Ivalska krma, ki vsebuje: Stebla Detelja zem. oreška seno Tlage .......11.8% . . 17.0% Beljakovin......11.2% , , 8.5% Tolšč, surovih .... 3.3% . . 1.7% Surovih vlaken .... 15.1% . . 11.3% Pepela .......9.2% . . 6.0% Dušika prostih ekstraktnih snovi .......42.4% . . 45.5% Škrobna vrednost od 100 kg ..... 30 kg . . 32 kg Iz te analize razvidimo, da je ikrmna vrednost stebel zemeljskega oreška visoka, livina jo zelo rada je. Stebla lahko krmimo v svežem ali suhem stanju. Sveže steblovje se da odlično ensilirati, slabše je za krm- ljenje v suhem stanju, ker ima precej suhih; snovi in je steblovje trdo. Posušeno ste-; blovje lahko zmeljemo z mlinom kladivarjemj in iz te mlete krme delamo krmne meša-] nice za krmljenje prašičev. V državah, kjeil se orešek goji v večjem obsegu, se stebla^ v veliki meri uporabljajo v te svrhe. Pride-j lek stebla (slame) zemeljskega oreška v] suhem stanju pride na en hektar od 200(ï do 2500 kg. j Iz vsega gornjega je razvidno, da se iz.i plača gojiti to kulturo. Priporočati je vsem lanečkim gospodarstvom, ki imajo za toi primerno zemljo, kakor tudi lego, da pristo-l pi jo letos z zanimanjem k poskusni setvi. Orešek bi v našem okraju vsekakor dobro uspeval v okolici Dramelj, Ponikve, Goto- velj in v vseh onih predelih, kjer uspeva vinska trta. Državna posestva, kmetijsko delovne za- druge in ekonomije, kakor tudi vse kme- tovalce, ki imajo veselje in interes za po- skusno setev oreška, vabimo, da se čim prej prijavijo na svoj krajevni lujdski od- bor ali pa direktno na poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO, ki bo pravočasno oskr- belo potrebno seme oreška in zato .potrebna umetna gnojila. I Delo Planinskega društva Celje. v zadnjem času dnevno časopisjei prinaša poročila o delu planinskih dru-, štev, ki jih je v naši republiki zmeraj več. Pretekli mesec je tudi celjsko р1а-| ninsko društvo, naslednik nekdarnje Savinjske podružnice SPD, podajalo na občnem zboru obračun svojega dela.] Društvo je v letu l&SO obnovilo opremilo Frišaufov dom na Okrešiju^ za kar je. porabilo pol milijona. Poslo-^ Janka je bila odiprta od 10. junija dd 30. septembra in je kljub obmejni za-' F>ori imela 800 obiskovalcev samo iz celjske strani. 1. avgusta je bil zgra- jen provizorij za 40 oseb na Gk>lteh, kjer je v velikem gozdnem požaru po- gorela Mozirska koča. 1. novembra je odprlo društvo kočo na Loki -pod Ra- duho, potem ko jo je na novo opre- milo in delno obnovilo. 15. novembra je bila pod streho obnovljena Mozirska koča. Slabo vreme, jesenski nalivi in zgodnji sneg so bili krivi, da društvo ni mogio opremiti koče do 1. j anua nja 1951, kakor je imelo namen. Vse џп- znanje pa gre oskrbniku Verderber ju in njegovim sodelavcem, ki öo v naj- težjih razmerah ostali pri delu. Tudi gospodarski odsek društva je bil de- laven, skrben in prizadeven. Nobena izmed 4 postojank ni bila slabo osikr- bovana. Tudi ob času najveöjega obi- ■ ska so bile koče z vsem založene, kar - o kočah v Julijskih Alpah ne moremo trditi. ' Naše planinsko društvo se trenutno bori z velikimi težavami. Mozirska Ico- ča, gospodarsko naj aditi vnejša koča v Sloveniji, temelj gospodarslkega sm*- vanja društva, se šele gradi. Finančni efekt odpada že sedmi mesec. Posle- dice se poznajo povsod: v propagandi, v alpiinističnem odseku, v organizaciji dela in podjetnosti ^ploh. Dom na Ko- rošici je bil doslej odprt vso zimo, če- prav srno računali z izgubo. Zaradi ne- potrebnih nesreč je prišla ta prekrasma postojanka na »slab« glas, čeprav t« luške strani in težko pristopiti. Neposredne naloge, pred katerimi društvo stoji in jih deloma že rešuje, ISO olrganiizicija in oživljanje iskupiin, prirejanje predavanj propagandnega in strokovnega značaja; sanitetni reše- valni tečaj; pregled iîi obnovitev mar- kacij; orgaruiizacija odprave v Nemčijo in Avstrijo; poživitev mladinskih in pi- onirsikih odsekov v smislu predvoja&ke vzgoje. Gradbeni odsek pa bo zidal Herletov dom, zakar * ima društvo že investicijski kredit, dozidal ibo iz za- varovalnine Mozirsko kočo in izvedel preddela za večjo postojanko na Gol- teh in elektrifikacijo postojanke. Po- trebna bo adaptacija koče na Gol teh in ureditev ekonomije na Kotnefjevem posestvu (pod Medvedjakom. Društvo bo torej tudi v bodoče gle- dalo, da utira pot v planine najširSim plastem ljudstva. JOŽEFOV HRIB Prvi predvolilni sestanek je bil za tere». Jožefov hrib minulo sredo. Na sestanku j» podal sliko zunanjepolitičnegra- položaja na- mestnik kandidata tov. Jjeskoška tov. Stane Kokalj. O notranjih prilikah v državi in o- pomenu volitev v Ljudsko skupščino LRS- je govoril tov. Peter Kusterle. Orisal je lik kandidata in njegovega namestnika. Volivci so soglasno odobrili kandidaturo. Izvoljenih, je bilo iz terena petnajst podpisnikov sa. podpis kandidatne liste. Na kraju so se obravnavale še nekatere terenske zadeve. FIZKULTURA SABLJASKO SREČANJE Po daljši mrtvi sezoni, ki vlada med šport- niki Kladivarja, bo v nedeljo dne 25. t. m. ob 9.30 v dvorani OF doma priredil Sab- Ijaški klub Kladivar prvo športno tekmo- vanje v letu 1951. V prijateljskem dvoboju se bodo srečali sabljači Kladivarja z ruti- niranimi borci sabljaškega kluba Polet iz Maribora. Mariborčani zavzemajo v sablja- škem športu vodilno vlogo v Sloveniji, saj držijo v svojih rokah večina republiških pr- venstev. Ker so tudi sabljači Kladivarja po večmesečnem marljivem treniranju znatno napredovali se nam v nedeljo obetajo lepe borbe v floretu in sablji. Na to prireditev opozarjamo vso športno publiko mesta Celja, da si jo ogleda v čim тесјет številu. KLADIVAR : RUDAR (Trbovlje) 2:2 (2:0) v svoji drugi tekmi po zimskem odmoru je nastopil Kladivar т Trbovljah, da tam pomeri svoje moči z dosedanjim članom tretje nacionalne lige — Rudarjem. Kladi- var, ki je nastopil v postavi: Klanjšek, Bo- žič, Tomšič, Dobrajc, čater, Florenini, Ber- nard, Posinek, čoh, Marinček, Vedlin, je prikazal posebno v prvem polčasu dopadlji- vo igro in zasluženo vodil z dvema golo- ma razlike. Kot realizatorja sta se izkazala Čoh ter Posinek, a nešteto lepih priložnosti je ostalo zamujenih. Domače moétvo je le v prvih minutah prodiralo pred gol gostov, toda hitro je popustilo in iniciativo na te- renu je imel Kladivar. Sele v drugem polčasu je uspelo domači- nom, da so se otresli pritiska gostov in zahvaljujoč dobri kondiciji ter poslUiUjoč se nekoliko preostre igre, prevzeli vodstvo na terenu ter izenačili v zadnjih dvajsetih mi- nutah. Kladivar je kljub pomanjkanju treninga prikazal dopadljivo igro, ki pa ni bila na višini, saj stojimo šele na začetku nogomet- ne sezone. Fantje so se trudili in v enaj- storici ni bilo slabih mest. Modtem so domačini nekoliko razočarali petsto gledalcev, ki niso nikakor bili zado- voljni z njihovo igro. Na račun so prišli »kibici« šele v zadnjem delu igre, ko so si priborili polovičen Tispeh ter se komaj rešili, lahko bi rekli, zasluženega poraza. B. V. VELIK USPEH CELJSKIH GRAFICARJEV V dneh 17. in 18. februarja je bilo v Kranjski gori prvenstvo grafičarjev Jugosla- vije v smučarskih disciplinah. Dvanajst- članska ekipa celjskih grafičarjev je na tem prvenstvu osvojila prvo mesto ter si pribo- rila za leto 1951 lep prehodni "pokal Central- ne uprave sindikata grafičarjev. Vsi člani ekipe so v tem tekmovanju pokazali vejik napredek, borbenost in požtvovanje. V močni konkurenci z Ljubljano, ter grafičnima re- prezentancama Hrvatske in Makedonije so uspeli zmagati ter odvzeti p®kal dosedanjemu zmagovalcu Ljubljani. Njihovim velikim uspehom v proizvodnji se pridružuje tudi ta velika zmaga v športu. Kolektiv zasluži vsekakor vse priznanje. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v go- tovini. — četrUetna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako soboto. OBJAVE IN OGLASI rUOSLAVA OBLETNICE POHODA XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO Vabimo vse Celjane na proslavo sedme ob- IHnice pohoda XIV. Divizije na štajersko. Proslava bo dne 28. februarja ob 19.30 v veliki dvorani Doma ljudske prosvete (bivSl Narodni dom). Sodeluje pevski sibor in recitatorji. MO ZB Celje POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Mestni komite KPS Celje poziva vse upni- ke in dolžnike, da do 28. februarja 1951 pri- javijo svoja terjatve oziroma poravnajo svo- je obveznosti. Poznejše terjatve se po tem roku ne bodo upoštevale, proti dolžnikom se bo uvedel sodni postopek. Meetni komite KPS P O Z I V ! Mestna ljudska knjižnica v Celju poeiva vse svoje člane, ki posedujejo izposojene knjige še iz let 1946 do vključno 1950 in katere kljub večkratnim opominom še niso vrnili, da iste takoj vrnejo. V nasprotnem primeru bo proti njim uveden sodni posto- pek, njih imena pa objavljena v časopisju. Mestna ljudska knjižnica Celje ODLOČBA Na ugotovitev, da je nad tretjina volivcev v volilni enoti Lopatca KLO Prevorjé poda- lo pismeni predlog za odpoklic odbornikov KLO Prevorje in sicer tov. Mancina Franca z njegovim namestnikom tov. Bovho Anto- nijo ter tov. Skale Stanka z njegovim na- mestnikom tov. Milanez Jožico, izvoljenih v letu 1949, Okrajni izvršilni odbor Oeüe- okolica na osnovi čl. 12 Zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državnih oblasti na ozemlju Ljudske republike Slove- nije. Ur. 1. LRŠ št. 10-65-48 ter čl. 1 Za- kona o spremembah in donolnitvah cit. za- kona, Ur. 1. LRS št. 33-2(¿-49 • d 1« ëa : Glasovanje o odpoklicu odbornika KLO Pre- vorje tov. Mencina Franca njegovega na- mestnika tov. Bovha Antonijo ter tov Skale Stanka in njegovega namestnika tov. Mila- iiez Jožico v volilni enoti Lopatca bo v ne- deljo dne 4. marca 1951 od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Volitve se izvedejo ik) obstoječih zakon- skih predpisih. Okrajni LO Celje-okolica Izvršilni odbor OBJAVA Podjetje za ceste in kanalizacije Celje po- trebuje več cestarjev za cestarska opravila. Za odpravljena dela mesečna plača oziroma plača po učinku del. Interesenti naj prošnje naslovijo, ali se osebno zglasijo na naslov: »Podjetje za ceste in kanalizacije Celje«, ulica 29. novembra št. 2 do 28. t. m. VABILO NA OBCNI ZBOR Dne 4. marca 1941 ob 9. uri dopoldne bo redni letni občni zbor Potrošniške zadruge z o. j. v Šoštanju v prostorih kina >Kajuh« v Šoštanju za naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in ugotovitev pravilnosti skli- canja in splepčnosti zbora; 2. Volitve pred- sednika zbora, zapisnikarja in dveh overo- vateljev zapisnika; 3. čitanje zapisnika zad- njega občnega zbora; 4. Poročilo upravnega odbora; 5. Poročilo nadzornega odbora; 6. Finančno poročilo in odobritev zaključnih računov; 7. Sklepanje o razdelitvi pribitka; 8. Razrešnica upravnemu in nadzornemu od- boru; 9. Volitve upravnega in nadzornega odbora; 10. Predlogi in pritožbe zadružni- kov ; 11. Razno. Upravni odbor vljudno naproša vse člane, da se tega rednega občnega zbora udeležijo v polnem številu. Лко občni zbor ne bi bil sklepčen zaradi premajhne udeležbe članov, bo isti po pre- teku 8 dni, to je dne 11. marca 1951 v istih prostorih ne oziraje se na število udeležen- cev. OBJAVA Vse šoferje (zamudnike) na območju OLG Celje-okolica obveščamo, da posluje od 15. _ i-iUtii-j :, ualjö na Lpravi za promet OLO Celje-okolica komisija га prevedbo šoferjev v nacive. OBVESTILO Sanitarno epidemiološka postaja v Celju sprejme v službo mlajšo moško osebo, ki ima najmanj dve gimnaziji kot pripravnika za med. higienika. Plača po uredbi in potni pavšal. Po nekaj mesecih službe mora obi- skovati tečaj za medicinske higienike. Proš- nje poslati in osebno Iredstaviti se na sa- nitarni inšpekciji, Gregorčičeva ul. 4 Celje. OBJAVA Redna letna registracija mortornih vozil in vozniških knjižic za leto 1951, v smislu objave Ministrstva za notranje zadeve LRS v »Ljudski pravici« z dne 5. 2. 1951 bo za okraj Celje-mesto od 12. 2. do 31. 3. 1951 na poverjeništv4i za notranje zadeve Celje- mesto, soba štev. 18 od 7. do 13. ure. V tem času morajo biti pripravljena in registrirana vsa motorna vozila; odgovorne osebe, ki v tem času motornih vozil ne bodo prijavile, bodo zadele predvidene posledice. Motorna vozila se registrirajo v tistem kraju, kjer se nahaja sedež lastnika. Istočasno z registracijo motornil vozil bo tudi registracija vozniških knjižic. Poklicni vozniki morajo k registraciji vozniške knji- žice, poleg prošnje po predpisanem obrazcu, kateri se dobijo na Poverjeništvu za no- tranje zadeve Celje-mesto, priložiti zdravni- ško izpričevalo, da je sposoben za vodstvo mot. vozil, potrdilo podjetja o zaposlitvi in na katerem motornem vozilu je prijavljen kot vozač ter predložiti listino o prevedbi v naziv. Vozniki-amaterji prilože k navedeni prošnji samo potrdilo zdravnika in promet- no knjižico, seveda, če posedujejo mot. vo- zilo. Prošnjo je kolkovati z 10' in 30 din, priloge pa z 20 din. Opozarjamo voznike mot. vozil, da se poj 31. marcu razen upravičenih razlogov, ne bo registriralo nobene vozniške knjižice. Ker je registracija koles za leto 1951 uki- njena, morajo la.4tniki koles do 31. marca oddati evidenčne tablice koles. Tabüce pre- vzemajo postaje Ljudske milice. Pover. za notr. zadeve Celje-mesto NAMiEšČENKA išče zračno prazno sobo Tj bližini mesta. Ponudbe pod »mirna«. | KZ — Laško išče, za takojšen nastop, tr-1 govskega pomočnika. j IŠČEM mesto upravnika za večje kmetijsko posestvo. Ponudbe na upravo lista pod »upravnik — ekonom«. DELAVKA išče nameščeno sobo, gre tudi kot sostanovalka. Naslov v upravi. IŠČEMO izvežbanega knjigovodjo, ki bo vo- dil posle na ekonomiji. Nastop službe ta- koj. Plača po dogovoru. Pojasnila daje Svet za socialno skrbstvo MLO Celje. PRODAM enonadstropno stanovanjsko hišo v bliMni postaje, ob glavni ceiîti, v Sa- vinjski dolini. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM zaradi selitve dobro ohranjeno spalnico (trd les), otroški šport- ni voziček in veliko ogledalo 150x75 cm. Naslov v upravi. ZARADI BOLEZNI ugodno prodam pose- stvo, na katerem se lahko redijo 3 do 4 glave živine ali ga pa zamenjam za manj- še, kjer bi se redila 1 krava in 2 prašiča. Ponudbe na upravo pod »posestvo«. PRODAM radio-aparat znamke »Ingelen«, Naslov v upravi. PRODAM velikega mladega psa, dobrega čuvaja, lovske pasme. MedveSek, šmiklavž p. Ljubečna. PRODAM prenosljiv hlev za svinje, z^ce in kokoši. Naslov v upravi. KLAVIR Kutschera, koncertni komad pri- ma, medeninaste konstrukcije, srednje dolžine in pisarniški stroj Underwood, do- bro ohranjen prodam. Naslov v SP, Celjg. KUPIM »Unrra« kavo. f. Z.. Kersnikova 12 KUPIM pianino ali klavir (polov.). Ponud- be z navedbo cene in cnamke na upravo pod »klavir«. KUPIM hišo v okolici Celja ali zamenjani za kmečko posestvo. Pismene ponudbe na upravo pod »posestvo«, ZAMENJAM dvostanovanjsko hišo z malia» posestvom -v Zidanem mostu, za enosta- novanjsko hišo ali vilo z vrtom v bližini Celja. Tabor Jože, Laško 44. ZATEKEL se je pes ovčar. Njegova tablica, ima štev. 5—2 iz leta 1949. če se lastnik do 28. II. 1951 ne bo javil, bom psa pro- dal za kritje stroškov. Zaov Miroslav. C«- Ije, Razlagova ulica 7. ZAMENJAM dobro ohranjeno žensko kiAo za šivalni stroj. Razliko doplačam. Nasio*- v upravi. ^ OSEBO, ki mi je morda pomotoma vzeU moški povrlnik v nedeljo dne 11. II. ▼ vlaku (postaja Stranje), prosim, da odda površnik v shranjevalnem uradu na po- staji v Celju proti nagradi. PREKLICUJEM iknjižico od kolesa šter„ 1345314 na ime Gregorio Štefka . KOLEKTIV »Finomehanika« želi svojemu delavcu tov. Dečko Stanetu in njegovi že- ni na novi življenjski poti mnogo sreče. NEDELJSKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Dne 25. II. 1951: dr. Bitenc Maks, Can- karjeva ulica 11. Nedeljska zdravstvena de- žurna služba traja od sobote dopoldne đ» ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO KINO »METROPOL« CELJE Od 26. do 28. februarja, sovjetski íiám »NAŠE SRCE.. KINO »DOM« CELJE Od 23. do 26. februarja, ameriški f*» »MOČVIRJE« Od 27. febr. do 1. marca, sovjetski fil». »VRNITEV IZ ZMAGE«