259 Etnolog 26 (2016) ROMANJE NA SVETE VI[ARJE: FOTOPIS PETRA NAGLI^A IZ LETA 1933 Panojska razstava pred gosti{~em Locanda al Convento, Vi{arje, Italija Miha [pi~ek Izkaznica razstave: Ime: Romanje na Svete Vi{arje: fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933 Vrsta: ob~asna gostujo~a razstava SEM Gradivo za razstavo: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja Lokacija: gosti{~e Locanda al Convento, Monte Lussari 184, Italija ^as: 2. avgust–9. oktober 2015 Avtor: Miha [pi~ek, Slovenski etnografski muzej * Od 2. avgusta do 9. oktobra 2015 je bila pred gosti{~em Locanda al Convento na Vi{arjah na ogled fotografska razstava z naslovom Romanje na Svete Vi{arje: fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933. Gre za drugo razstavo iz serije Nagli~evih romanj, katerih fotografije je `e sam avtor uredil kot zaokro`ene celote in jih opremil z dnevni{kimi zapisi ter komentarji. Na razstavi je bil na ogled izbor 22 fotografij, zaradi postavitve na sti~i{~u treh narodov pa je bilo celotno besedilo prevedeno {e v italijanski in nem{ki jezik. Poleti leta 1933 se je amaterski fotograf Peter Nagli~ udele`il velikega slovenskega romanja na Svete Vi{arje. Na romanje se je odpravil skupaj s svojo `eno Marijo in njenimi ne~aki Stankom, Matev`em ter Alojzijo [vigelj. Kot vedno je imel tudi takrat s seboj fotografski aparat, s katerim je ovekove~il romarje med vzponom na goro, cerkev z `upni{~em in gosti{~a na vrhu, romarje med po~itkom in na razgledni to~ki ter posnel panoramske poglede na bli`nje hribe. Nastala je serija 32 fotografij, ki jih je Nagli~ uredil v fotografskem albumu.1 V uvodu je napisal kraj{i dnevnik, v katerem je opisal potovanje in bogoslu`je, temu pa dodal {e svoje vtise. Fotografije je razvrstil po ~asovnem zaporedju, na koncu pa jim je dodal {e opise, tako da celota tvori kraj{i fotografski potopis – fotopis. 1 Fotografski album z dnevnikom hrani Nagli~ev vnuk Matja` [porar iz [marce pri Kamniku. 260 Miha [pi~ek Pogled na panoje razstave pred gosti{~em Locanda al Convento (foto: Miha [pi~ek) O amaterskem fotografu Petru Nagli~u ne gre izgubljati besed, saj je bil `e ve~krat predstavljen, tako na razstavah Slovenskega etnografskega muzeja,2 kakor tudi v reviji Etnolog. Nagli~evo celotno fotografsko zapu{~ino hrani njegov vnuk Matja` [porar, Slovenski etnografski muzej pa jo je leta 2013 digitaliziral in prejel v uporabo za znanstveno raziskovalne namene. Romanje na Svete Vi{arje je poleti leta 1933 organizirala Katoli{ka akcija3 v sklopu prireditev obele`evanja 1900-letnice Kristusove smrti in vstajenja ter biserne ma{e {kofa Antona Bonaventure Jegli~a. Pozive za romanje so objavili v {tevilnih ~asopisih.4 Poseben vlak z 20 vagoni je odpeljal 800 romarjev iz celotne Slovenije z ljubljanskega kolodvora 31. 7. 1933 ob 7.30 proti @abnicam. Na postajah so vstopali novi in novi romarji. Po Nagli~evih besedah je med njimi vladalo veselo razpolo`enje in razlegala se je pesem. Ljudje po njivah in travnikih ob `elezni{ki progi so za hip obstali in jim pomahali v pozdrav. Vlak je peljal preko Jesenic, Kranjske Gore in Trbi`a do @abnic5, kamor so prispeli ob 12.00. Tu se je {ele zares pokazalo, da je bilo romarjev res veliko. »Ko so se romarji vsuli iz vlaka in se zgrnili izpred postaje po cesti, ob kateri se na obeh 2 Mag. Andrej Dular, dr. Marko Frelih, Miha [pi~ek, Matja` [porar: Od doma~ega praga do Jeruzalema: Fotografski zapisi Petra Nagli~a 1883–1959, Ljubljana, 2013. 3 Katoli{ka akcija je bila cerkvena organizacija lai~nega zna~aja, ki je delovala med letoma 1929 in 1945. 4 Bogoljub (julij 1933), leto XXXI, {t. 7; Delavska pravica (8. 6. 1933), leto VI, {t. 23, str. 3; Domoljub (5. 7. 1933), leto 46, {t. 27, str. 349; Dru{tvenik (1933), leto III, {t. 5, str. 39; Slovenec (25. 6. 1933), leto LXI, {t. 143, str. 6. 5 @abnice, italijansko Camporosso, nem{ko Seifnitz, so kraj v Kanalski dolini, blizu Trbi`a in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. 261 Romanje na Svete Vi{arje: fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933 straneh ko{atijo tepke, so {ele videli, koliko jih je. Zadnji pri postaji, prvi pa so `e zavili mimo Ehrlichovih – restavracija »Pri po{ti« – in krenili s ceste na stezo preko polja. /.../ romarske vrste so se o`ile in dalj{ale, dalj{ale ter se vzpenjale »Za mlini« in preko Longove seno`eti ob Vi{arskem potoku skozi Podrtje po zlo`ni kolovozni poti. Potok je v regulirani strugi {umel in v slapovih hitel v dolino, romarji pa z glasno molitvijo navkreber. Ta in oni stari romar pa se je spominjal, kako so stale neko~ ob tej poti skladovnice drv, ki so jih jemali in nosili na Vi{arje«.6 Po dveh urah hoje so prispeli na Vi{arsko planino, kjer so imeli kraj{i postanek, potem pa nadaljevali pot mimo kapelice nad planino. Ko so prispeli na vrh, so si privo{~ili po~itek in malico, Nagli~ pa je naredil nekaj panoramskih posnetkov bli`njih hribov. Povzpeli so se tudi na razgledno to~ko na Bera~nem kuglu nad cerkvijo. Potem so se romarji pripravili na najpomembnej{i del potovanja – rimsko procesijo in ma{o. Kot je zapisal Nagli~ v svojem dnevniku: »Ob 19:30 je bil krasen govor, nato rimska procesija s sve~icami in petjem, vmes zvanredno so se v mraku lepo lu~ice blestele in melodija petja v gorovju razlegala.«7 V ~asopisu Slovenec pa so zapisali: »Ob osmih po pridigi procesija s sve~kami okoli gore, Litanije, na{a pesem, nad vsem mese~ina in v ozra~ju veselo pritrkavanje zvonov. Sveta poezija bo`je poti!« Prihod romarjev na Svete Vi{arje z vzhodne strani (dokumentacija SEM) 6 Na Svetih Vi{arjih. Ponedeljski Slovenec (14. 8. 1933), leto VI, {t. 33, str. 4. 7 Besedilo je brez slovni~nih popravkov dobesedno prepisano iz Nagli~evega dnevnika. 262 Miha [pi~ek Nagli~ nadaljuje: »Nato so pozno v no~ spovedovali, prihodno jutro so se sv. Ma{e pri~ele `e ob 3 uri, sta le 2 oltarja, ma{nikov pa je bilo 24, dolo~en ~as smo pa imeli le do 8 ure. Skupno sv. obhajilo je bilo ob 5 uri, ob 8 je bil poslovilen zelo ganliv govor, ki ga je imel C. g. Dr. Klinar, kanonik iz Ljubljane. Z ljudskim petjem smo se poslovili od na{e duhovne matere z vpra{anjem, ~e se {e kedaj na tem svetem kraju vidimo, ako pa ne pa vsaj v nebesih.« Kot so {e zapisali v ~asopisu Ponedeljski Slovenec, so se romarjem »rosile o~i in te`ko, te`ko so se lo~ili«. Po povratku z gore so imeli romarji {e nekaj ~asa do odhoda vlaka. Ogledali so si @abnice in obiskali farno cerkev sv. Egidija. Ob 13. uri so se z vlakom odpravili proti domu, ob 17. uri pa so po dveh dneh sre~no prispeli nazaj v Ljubljano.