SALEZIJANSKI ZAVOD VERZEJ V SLIKI IN BESEDI 2000-2002 Prihajajo tudi mladi »keL ^Jj^^Zr™ * odvzeli salezyan- mladoletnikov, Id so rail? na SCI-"' država vrnija, ta (as potek^ St^SS^ ?? S * V reprezentančni in na oko nrazniSV dn,gedcja™osti-pevovodje, organic in pevce V ^ tt, SrecanJa.*®inarji 2a poc. nice tudi mladi iz Nizozemske »Sv PnhaJai° ™ delovne hoteli imeti tudi gimnazijo iTSli™- TJ Vz>fdbl 50 salezijanci sicer dejavnosti niso d^ koncesife rf ^ — ra2lične ob«i. vendar za te koristno namenili ra Se mkdlh t If^™*"05'''. da bi prostore Stumf je prepričan da^ h n^t E Yeize>a » ok<>lice. Mag. Peter mladi iz S Jet^M rJStt S^TS ^ ?frpase »od" cvetličarjem Bruncem iz Veržeia ? * dni.sre&1' v Veržeju s i stanskem objeto se redno srSo tuS T' "ekdaj cerkvenem Ponovim letom se v njem sredSfc danT Hn ^''^ l^F P°mm>a' P"* mlad, iz vse Slovenije, v domu^^a seludi^nh^- 3,katereSa č,an< «> 1 projekta PUM iz Celja P 4 izobražujejo udeleženci državnega Kmc. Vsekakor ni odveč oŠ«? Programa je prof. etnologije Janez oddalje„em od temZ^ ,e ^ ko. Idlometo ki jnn finančni položaj oremoK^lv, "! ; 08^0 tudi tistim več prostorov namenili upokojSn duhraiknm'ilf^ T h°,elu' V do™ ® nje Pomočnice, kateregaa J• • stewb?»u «bnženju Ma-[vpnhodnje organiziral, še b°d° Boris Hegeduš I Bojana Ivancic, 7. r., september 2002 Pripravil, izbral in uredil Janez Krnc Fotografije iz arhiva Salezijanskega zavoda Veržej Nem{ki prevod dr. [tefan A. Feren~ak Oblikoval Marko Suhover{nik Izdal Salezijanski zavod Veržej ob praznovanju svoje 90-letnice Založil Salve d.o.o., Ljubljana Tisk Tiskarna Horvat, oktober 2002 Večer, 13. marec 2001 SALEZIJANSKI ZAVOD VERŽEJ V SLIKI IN BESED I omogoča vpogled v delo in življenje salezijancev ter njihovih sodelavcev v veržejskem Marij anišču za obdobje 2000-2002. Kronologija v sliki in besedi ni samo prikaz dogodkov iz tega obdobja, ampak nakazuje predvsem razpoloženje mladih in njihovih vzgojiteljev, ki so v Marijani{ču uspeli doživeti neizmerno moč duha sv. Janeza Boska. Ta moč don Bo-skovega duha mlade navdu{uje za življenje po versko-moralnih vrednotah in jih spreminja v animatorje vrstnikov. Tako postajajo v svojem okolju pričevalci in oznanjevalci Kristusove vesele blagovesti ter pri-na{alci novega upanja svetu, ki se je odrekel Kristusu in zato utrujeno zre v prihodnost. Mnogi mladi, ki so v teh dveh letih vsaj nekaj trenutkov preživeli v veržejskem Marijani{ču kot namem-bniki don Boskove vgoje ali pa kot animatorji, se ne nehajo ozirati na ta kraj in se zato radi vračajo; ne sami, ampak z vrstniki, ki bi radi doživeli podobno izku{njo vere. Don Boskov duh v veržejskem Marijan{ču tako vse bolj postaja duh mladosti, ki nagovarja posameznike ter skupine iz Pomurja in vse tja do Primorske. Z mladimi ne prihajajo samo njihovi vrstniki, ampak tudi star{i in mnogi odrasli, ki si v zavetju Marijni{ča nabirajo novih duhovno-telesnih moči, predvsem SALESIANISCHE NIED ERLASSUNG MARIJANIŠČE VERŽEJ IN B I LD U ND WORT ermoglicht einen Einblick in die Arbeit und das Leben der Salesianer Don Boscos und ihrer Mitarbeiter in Marij anišče Veržej (Marianum Veržej) in den Jahren 2000-2002. Die Chronologie in Bild und Wort mochte keineswegs eine bloBe Aufzahlung und Anein-anderreihung der Ereignisse aus dieser Zeit sein, sondern viel mehr und vor allem mochte sie die Stimmung der Jugendlichen und ihrer Erzieher wiedergeben, denen es in Marija-nišče die unerschopfliche Geisteskraft Don Boscos zu erleben gelungen ist. Diese Kraft des Geis-tes Don Boscos begeistert die Jugend-lichen fur ein Leben nach religios-moralischen Werten und sie gleichzeitig zu Animatoren der Gleichaltrigen macht. Dadurch werden sie in ihrer Umgebung Zeugen und Verkunder der Frohbotschaft Christi und Bringer einer neuen Hoffnung der heutigen Welt, die Chris-tus ab-gesagt hat und deswegen mude und unsicher in die Zukunft blickt. Viele Jugendliche, die in diesen zwei Jah-ren zumindest einige wenige Augenblicke in Marijanišče Veržej verbracht haben, sei es als Empfanger der Erziehung Don Boscos, sei es als Animatoren, blicken erneut auf diesen Ort zuruck und kommen sehr gerne wieder; je-doch nicht mehr allein, sondern mit Freunden, die eine ahnliche Glaubenserfahrung erleben mochten wie sie. Der Geist Don Boscos in Marijanišče Veržej wird dadurch immer mehr der Geist der Ju-gend, der sowoh Einzelne als auch Gruppen nicht bloB aus dem umliegenden Pomurje (Murgebiet), sondern aus ganz Slowenenien bis zum Primorska (Kustengebiet) anspricht. Mit den Jugendlichen kommen erfreulicher- pa razmišljajo kako v zakonu in družini, v župniji, na delovnem mestu in v družbi uresni~iti svojo krščansko poklicanost po don Boskovem na~elu: »Biti dober kristjan in dober državljan.« Salezijanci verujemo, da je Bog na priprošnjo Marije Pomo~nice in sv. Janeza Boska ohranjal Marija-niš~e v Veržej u 90 let kot vzgojno ustanovo za mlade in verujemo, da to ho~e tudi v prihodnosti. Versko-kulturna dimenzija te ustanove naj bo še naprej preroško znamenje prisotnosti Boga v pluralni družbi. Salezijanca g. Janez Krnc in g. Marko Suhoveršnik sta v sliki in besedi pripravila pregled opravljenega dela v obdobju dveh let, za kar se jima iskreno zahvaljujem. Njun prikaz no~e biti samo prikaz dela z mladimi, ampak ho~e zagotoviti najprej ~lanom Salezijanske družine, da je Bog delo, ki so ga opravili v Marijaniš~u skupaj s salezijanci, že sedaj obilno blagoslovil, dobrotnikom pa pokazati, da je bil njihov dar oplemeniten. Dragi bralec! Marijaniš~e naj vedno bolj postaja znamenje božje ljubezni do mladih in upanja, ki jih usmerja v življenju. Zato tudi ti v svojem umu spo~ni idejo in jo v srcu blagoslovi z molitvijo, da boš mogel mladim ustvarjati bolj naklonjeno družbo. Peter Stumpf, ravnatelj weise nicht nur ihre Altersgenossen, sondern auch ihre Eltern und vieje andere Erwach-sene, die in der Obhut von Marijanišče neue geistige und korperliche Krafte auftanken, vor aljem aber ubertegen, wie sie ihre christjiche Berufung - im Einklang mit dem Leitsatz don Boscos: "Ein guter Christ und ein guter Staats-burger zu sein" - in Ehe und Familie, in der Pfarre, am Arbeitsplatz und in der Gesellschaft verwirklichen konnen. Wir Salesianer glauben, dass Gott auf die Fursprache Maria, Hilfe der Christen, und des hl. Johannes Bosco die Niederlassung Mari-janišče Veržej durch 90 Jahre als Erziehun-gsstatte fur die Jugend erhalten hat und wir sind uberzeugt, dass er dies auch in der Zukunft tun wird. Die religios-kulturelle Dimension dieses Bildungshauses soll auch weterhin ein prophetisches Zeichen der Gegenwart Gottes in unserer pluralen Gesellschaft sein. Die Salesianermitbruder Herr Janez Krnc und Herr Marko Suhoveršnik haben einen Uberblick der verwirklichten Aktivitaten aus zwei Jahren in Bild und Wort vorbereitet, wofur ich den beiden aufrichtig danke. Ihre Darstel-lung will keinesfalls ein bloBer Uberblick der Beschaftigung mit der Jugend sein, sie will in erster Linie den Mitgliedern der Salesianischen Familie versichern, dass ihre bisherige Arbeit mit den Salesianern Don Boscos in Marij a-nišče Veržej von Gott reichlich gesegnet, den Wohltatern aber beweisen, dass ihre groBzu-gige Gabe veredelt wurde. Lieber Leser! Marijanišče Veržej moge immer mehr ein Zeichen der Liebe Gottes fur Jugendliche und der richtungweisenden Hoffnung in ihrem Leben werden. In diesem Sinne sei auch du Iniziator und Multiplikator neuer Ideen fur die Schaffung einer jugendfreundlicheren Gesellschaft! Peter Stumpf, Direktor DEVETDESET LET V VERŽEJU V letošnjem letu salezijanci praznujemo 90 let prihoda v Veržej. V oktobru davnega 1912. so blagoslovili temeljni kamen za Marijanišče, ki pa je sprejelo prvo skupino fantov že leta 1913. Pobudo za prihod salezijancev je dal prelat dr. Franc Kovačič, verženski domačin. Hotel je, da bi se med ljudmi ob Muri razširit a pobožnost do Marije Pomočnice, čut za duhovne poklice in pa slovenska zavest v Prekmurju, ki je bilo takrat še pod Ogrsko. Drugi verženski domačin Anton Puščenjak je s svojimi sestrami daroval zem jjišče za zavod ter njive za delo in preživetje salezijancev in gojencev. V vseh treh pogledih je Kovačičeva ideja uspela, saj se je pobožnost do Marije Pomočnice ne samo ohranila, ampak poživila tako močno, da je prerasla celo v Združenje Marije Pomočnice. Skrb za duhovne poklice posebej izražajo mo-livci, ki se zberejo k molitvi za duhovne poklice vsako zadnjo nedeljo v mesecu, dejavna pa je tudi skupina pomurskih salezijanskih sotrudnikov. Razmere v današnji družbi ne dovoljujejo, da bi se delo za duhovne poklice omejevalo samo na iskanje kandidatov, ampak predvsem nas salezijance vzpodbujajo, da se usmerjamo k družinam in mladim, kjer poskušamo ustvarjati takšno razpot oženje, da bi starši in otroci lahko v duhu sv. Janeza Boska dozorevali v krščanskih krepostih. Delo za družine pomeni ustvariti okolje, v katerem Bog lahko kliče posameznike v svojo službo. Vse od leta 1912 salezijansko delo v Veržeju dolguje zahvalo dobrotnikom. Dragi dobrotniki! Vaš dar pomeni za nas salezijance obveznost, da bi don Bo-skovo delo ob Muri bilo tudi v prihodnje znamenje rasti Božjega kraljestva med nami, predvsem pa pomoč mladim za človeško in krščansko zorenje. Ko vam obljubljamo molitveni spomin pri sv. maši ali drugih molitvah, vas prosimo, da tudi vi molite za nas in ostanete povezani z nami v družinskem duhu. Martin Marosa Peter Stumpf SOBRATJE SALEZIJANCI Martin Maroša f J Ivan Turk V Veržeju delujemo štirje sobratje, in sicer ravnatelj in župnik mag. Peter Stumpf, delegat za salezijansko družino Ivan Turk, ekonom zavoda Janez Krnc in gospod Martin Marosa, ki je tudi častni občan občine Veržej. Zelja vseh sa-lezijancev in članov salezijanske družine je, da sat ezit anski zavod v Veržeju postane srce salezijanskega dela v vzhodni Sloveniji, molitveno in kulturno-izo-braževalno središče za mlade iz Pomurja in dejavna ustanova z močno tradicijo in prvotno vlogo. Zahvatjut emo se Vam za vaše prijateljstvo ter Vam na priprošnjo Marije Pomočnice in sv. Janeza Boska želimo obilje Božjega blagoslova. Salezijanci v Veržeju ZAPOSLENI iN SODELAVCI Andrej Kitar{čak, hišnik CIVILNO SLUŽENJE vojaškega roka so v sodelovanju s slovensko Karitas opravljali trije mladi fantje. Tudi njim gre zahvala za oživljanje zavoda. Boštjan Antolinjl K R «bN 'lK NOVEMBER 2000 2.-3. Prostovoljno gasilsko društvo iz Gorenjske 10.-12. birmanke/Lendava — duhovni vikend pod vodstvom kaplana Matija Prva skupina v prenovljenih prostorih Salezijanskega zavoda Veržej 17.-19. birmanci / Lendava — duhovni vikend 20.-22. SKALA PUM / Celje - motivacijski delavni tabor 24.-25. pevski vikend / Murska Sobota — intenzivne vaje župnijskega pevskega zbora pod vodstvom dr. Marjana Potočnika DECEMBER 2000 1.-3. filozofski vikend / Gimnazija Zelimlje in Škofijska gimnazija A.M.Slomška — intenzivna priprava na maturo pod vodstvom prof. Janeza Vodičarja 12. župnijski svet/ Beltinci — celodnevna duhovna obnova, ki jo je vodil Ivan Turk 8.-10. razstava dekoracija daril in aranžmajev / Leon Brunec — vrtnar in cvetličar 11.-13. SKALA PUM / Celje — motivacijski delavni tabor II. ../ /19 16. duhovna obnova/ Sera klub — pod vodstvom salezijanca Ivana Zupana 16. srečanje ministrantov / dekanija Ljutomer — duhovna priprava na Božič 22. SKALA / Ljubljana — duhovna obnova za zaposlene 26.-27. nočitev / Ribnica — igralci živih jaslic v Beltincih 30.-2.1.silvestrovanje mladih/ iz vse Slovenije — organiziral Mladinski ceh JANUAR 2001 8. odbor Veržej / prvo srečanje z arhitektom in projektanti za obnovo zavoda 20. sotrudniki / iz Pomurja — duhovna obnova, ki jo je vodil Ivan Turk 20. Don Boskov turnir v Ljubljani — udeležili tudi mladi iz Veržej a 22.-23. nogometna ekipa/Črna Gora — mladi iz Salezijanskega mladinskega centra Podgorica, vodil salezijanec Rudi Tisel FEBRUAR 2001 5. podpis pogodbe z arhitektom Bojanom Lesarjem/za obnovo Marij anišča 8.-10. skavti / Rače pri Mariboru — duhovni voditelj kaplan Marko 10. kviz za mlade / mladi iz pomurskih župnij — vodil Lendavski kaplan Matija 13. obisk višjega predstojnika salezijancev prof. Lojzeta Dobravca 18. srečanje zborovodij PPP/ priprava za nastop združenih otroških zborov v maju 21. pogreb salezijanca Štefana Zerdin/ pokopal Beograjski nadškof Stanislav Hočevar 23.-25. skavti / Crenšovci 27. obisk ravnatelja Gimnazije Ljutomer MAREC 2001 1 .-2. JOTA 2001/ Gimnazija Ljutomer — mednarodna izmenjava mladih iz Poljske, Norveške, Danske in Slovenije 2.-3. salezijanski bogoslovci/ Rakovnik 2.-4. birmanci/ Zabukovje — duhovni vikend vodil župnik Tonček Maroša in njegov stric Martin Maroša 3. obisk Giuseppeja Coro / Rim — pridigar duhovnih vaj za SDB 6.-9. JOTA 2001 / Gimnazija Ljutomer — mednarodna izmenjava mladih iz Poljske, Norveške, Danske in Slovenije 9.-11. zakonska skupin / Maribor— iz župnije sv. Janeza Boska 16.-18. birmanci / Rakovnik — duhovni vikend vodil župnik Metod Ogorevc 19. srečanje salezijancev laikov/ iz vse Slovenije — praznovanje ob prazniku sv. Jožefa pod vodstvom in{pektorja Lojzeta Dobravca 23.-25. skavti / Cren{ovci 24. drečanje ministrantov/ dekanija Ljutomer — postno srečanje 28. delovna akcija/možje iz Veržeja — priprava prostorov za začetek adaptacije 30.-1.4. PDV za mlade / iz vse Slovenije - Postne duhovne vaje pod vodstvom salezijanca Markota Ko{nik APRIL 2001 4. 70 let zaobljub Martina Ma-ro{a/ slovesnosti se je udeležil in{pektor Lojze Dobravec in sorodniki jubilanta 4. delovna akcija/možje iz Veržeja — podiranje odvečnih sten objekta C 6.-7. SKALA / Rakovnik - intenzivna duhovna priprava na praznike 19.-20. vizitacija/ Albert van Heche — pokrajinski svetovalec 19.-21. {tudenti/ jezikoslovci Filozofske fakultete — raziskovanje jezika 21. prvoobhajaci in star{i / Beltinci — vodil Ivan Turk (1.skupina) 22. prvoobhajaci in star{i/ Beltinci — vodil Ivan Turk (2.skupina) 27. sotrudniki/Ljubljana in Pomurje 27.-29. družine / Trstenik 29.-30. {tudenti / mladi popotniki MAJ 2001 6. prvoobhajenci / domačini iz Veržeja — duhovna priprava 11.-13. birmanci / Radvanj e — priprava na birmo pod vodstvom Viktorja Ganca 13. srečanje družin/V Slovenija - prvič v sodelovanju z vrtcem Lavra 18.-19. izpoved vere / Turni{če — pripravo vodil Ivan Turk 20. romarski shod / Pomurje — prvič na dvori{ču Salezijan-skega zavoda Veržej, vodil {kof Franc Kramberger 20. združeni otro{ki pevski zbori / Pomurje — prvič skupaj prepevalo blizu 300 otrok 26. izpoved vere / Dokleževje — pripravo vodil Martin Maro{a JUNIJ 2001 9. srečanje animatorjev / Pomurje — celodnevna priprava za animatorje oratorijev'01 9. slikarska razstava / domačin Jožef Osterc — odprtje razstave s kulturnim programom 15.-24. ISKRICA / iz vse Slovenije -tabor za slabovidne 23.-25. družine / Sevnica — duhovne vaje pod vodstvom Ivana Turka 25.-29. otroci / Rakovnik — počitnice za otroke JULIJ 2001 2.-7. Oratorij / Veržej — počitniški program za osnovnošolske otroke 2.-6. skavti / Beltinci — skavtski tabor 2.-7. družina/ Sentrupert — počitnice 3. ministranti / dekanija Lenard — preživeli dan v oratoriju 7. zaključna prireditev / Veržej — zaključek oratorija za starše 9.-14. SKALA / Fužine v Ljubljani -tabor za mlade iz ulice 9.-14. ministranti / Skocjan na Dolenjskem — počitnice 11. Oratorij / Murska Sobota — obisk in igre 16. pogodba / PGP Ljutomer — podpis pogodbe in začetek obnove C objekta 21.-27. skavti / Maribor — skavtski tabor 27.-29. molivci za duhovne poklice / celotna Slovenija — duhovne vaje AVGUST 2001 5.-8. mladina/Črna gora 6.-9. ministranti / Trstenik na Gorenjskem — počitnice 11. mladi kolesarji / Udine v Italiji — počitek 12.-14. ministranti/Razkrižje — počitnice 12.-15. pevski zbor / Šentjanž — pevske počitnice 19.-25. salezijanci SDB/ celotna Slovenija — duhovne vaje za salezijance (PRVIČ) 26.-29. mladi sotrudniki / osrednja Slovenija 27.-31. mladi / Koroška bela — počitnice 30.-1.9. zborovodje/Pomurje — intenziven seminar SEPTEMBER 2001 20.-22. maturanti / Gimnazija Zelimlje — ekskurzija za dijake 4. letnika 29. ministrantski kviz / dekanija Ljutomer — zmagali ministranti iz Veržeja 28.-30. mladi / iz vzgojnega doma Planina nad Postojno 30. blagoslov obnovljenih prostorov — C objekt OKTOBER 2001 5.-6. pevski vikend / Mešani zbor Škofijske gimnazije A.M.Slomška Maribor 11.-14. župnijski svet/ Erlangen — pobratena župnija z Veržejem 30.-31. srečanje letnika/ nekdanji dijaki v Zelimljem — maturanti 1992 NOVEMBER 2001 2. rojstni dan / Martin Maroša — 89 let življena 9.-11. pevski vikend / Rogaška slatina — intenzivne vaje akademskega zbora 7. rekolekcija/ dekanija Ljutomer 11. martinovanje/ dekanijski duhovniki — praznovanje 15. zaposleni v SZV/ Rakovnik — ob praznovanju 100 letnice prihoda salezijancev v Slovenijo 23.-26. razstava / Leon Brunec — dekoracija daril in aranžmajev 23. pedagoška delavnica/otroci Veržej a — izdelava adventnih venčkov, aranžmajev .. 23. kulturna prireditev/Pomurje — ob odprtju razstave Leona Brunca 30.-1.12.kuharski tečaj I./žene iz Pomurja — božično novoletne jedi (prvič) DECEMBER 2001 1. animatorji/Veržej — izdelava adventnih venčkov 8.-9. kuharski tečaj II. / žene iz Pomurja — božično novoletne jedi 12. duhovna obnova/skupnost SDB Radenci in Maribor 14.-15. pevski vikend / zbor sv. Nikolaja iz Murske Sobote 15. ministranti/ dekanija Ljutomer — adventna duhovna priprava 20. božičnica - zaposleni pri Zavodu Janeza Smrekarja 22. otroci / Ve rž e j — praznično popoldne pripravili animatorji 30. blagoslov novega kipa Marije Pomočnice v zavodski kapeli JANUAR2002 5. praznik bračev — zahvalno srečanje 7. obnova obednice — rušenje in povečava 12.-13. maturanti — Škofijska gimnazija A.M.Slomška 20. na obisku višji predstojnik salezijancev na Slovenskem prof. Lojze Dobravec 19.-20. maturanti — Škofijska gimnazija A.M.Slomška 27. praznični oratorij / Veržej — za otroke pripravili animatorji 30. duhovna obnova / salezijanci skupnosti Radenci FEBRUAR 2002 2. sotrudniki — duhovna obnova 2.-3. pevci / Razkrižje — pevski vikend 3. dobrotniki / Pomurje — zahvalna maša 7.-9. ministranti / Pomurje — ministrantski vikend 15.-18. semeniščniki / Mariborska škofija — duhovne vaje 21.-23. birmanci / Ruše pri Mariboru — duhovne vaje za fante 23.-24. kuharski tečaj / Pomurje — ribje in zelenjavne jedi MAREC 2002 1 .-3. birmanci / Kodeljevo — duhovna priprava 8.-9. rokoborci / Madžarska, Ceška, Avstrija 15.-17. biokemični tabor/ Gimnazija Zelimlje - raziskovalni tabor 15.-16. pevski zbor/Murska Sobota — intenzivne vaje 17. zborovodje otroških zborov/ Pomurje — priprava pesmi in vaje 17.-18. komisija salezijanske mladinske pastorale / iz vse Slovenije 22.-23. birmanci / Lendava — duhovna priprava 23. ministranti/ dekanija Ljutomer — postno srečanje APRIL 2002 2. salezijanci / skupnost Šentrupert 3. salezijanci /skupnost Maribor — emavs 4.-6. mentorji SKALA PUM / Celje — pedagoška konferenca 5.-7. Združenje Marije Pomočnice / iz vse Slovenije duhovne vaje 5. animatorji/ mladi Pomurja — pripravljalno srečanje I. 13. bivši gojenci/ vsa Slovenija — ustanovno srečanje društva 19.-21. birmanci / Lendava — skupna priprava fantje 19. animatorji / mladi Pomurja — pripravljalno srečanje II 21. prvoobhajanci in starši / Veržej, Dokleževje — priprava na prvo sveto obhajilo 26.-28. birmanci / Lendava — skupna priprava dekleta 27. Prvi ministrantski turnir Pomurja/ dekanija Ljutomer, Lendava in Murska Sobota — tekmovanje v košarki in malem nogometu 27. ministranti / Šentrupert na Dolenjskem — izlet po Pomurju 28.-3.5. počitnice za družine / vsa Slovenija 29. animatorji/Veržej — načrtovanje oratorija na Dolenjskem MAJ 2002 1.-30. Otroci / Veržej — vsak dan igre na igrišču po šmarnicah 3. ministranti / Veržej — izlet na Pohorje in na grob A. M. Slomška 11. animatorji oratorijev 2002 / vzhodna Slovenija — pripravljalno srečanje 12. drugo srečanje družin/ vzhodna Slovenija — predavatelj Tone Ciglar 18. birmanci s starši / Radenci — celodnevna duhovna obnova 18.-19. romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice/ V Slovenija 19. združeni otroški zbori/ Pomurje — prepevali pri maši ob osrednji slovesnosti romarskega shoda 24.-25. študentke / pedagoška fakulteta Maribor — raziskava jezika 24.-25. otroci / Divača — ekskurzija 8. razreda 25. Čarna Mura / Pomurje — festival osnovnošolskih otrok JUNIJ 2002 24.-28. otroci / Rakovnik — počitnice JULIJ 2002 1 .-7. oratorij / Veržej — počitnice za osnovnošolske otroke 7.-10. ministranti / V Slovenija — počitniško druženje 13.-14. zakonci / Sevnica 14.-17. ministrantke in dekleta/ V Slovenija — počitniško druženje 19.-21. molivci/ celotna Slovenija — duhovne vaje 21.-26. otroci / Skocjan na Dolenjskem — počitnice 26.-28. zamejski slovenci / Cleveland ZDA AVGUST 2002 10.-16. družine/ Škofije iz Primorske — počitniško bivanje 18.-21. ministranti/ Razkrižje — počitnice 22.-24. zborovodje / Pomurje — strokovni seminar ■ ■■ ■ i in II11 III I 1111II verz MIR VAM Kar neka neki se skrivS prišla težko maja, ko sem se s s4 odpravila proti salezijanskemu zavodu v Veržeju. Prevzelo me je navdušenje, ko sem zagledala množico okoli 400 otrok, ki se je zbiral a na dvorišču zavoda. Ob sprejemu smo šli skozi skrivnostni prehod. To je bil neke vrste tunel, obdan z zelenimi vejami, ki se je podaljšal z lesenim mostom. Zdelo se mi je, da vse to simbolizira prehod čez rečni rokav. Na koncu smo spet zagledali svetlobo in prišli na kraj dogal anja. Dobil i smo mal ice s simbol om Čarna Mura v treh barvah. Igral je ansambel mladih iz Murske Sobote, potem pa nas je razveseljeval čarodej Toni z Bleda. Zmolili smo jutranjo molitev in zapeli nekaj pesmi. Potem smo se razdelili na tri brodove po barvah maj ic. Na določenem brodu pa smo se razdel il i na več rokavov (podskupin). Udeležili smo se različnih delavnic. Meni je bila še posebej zanimiva delavnica, kjer je bil predstavljen prizor Noetova barka. Bili smo tudi kuharski mojstri. Spekli smo piškote. Uživali smo ob čarodeju, ob igrah in dogajanjih v raznih delavnicah ... Vseskozi je bil na razpolago sladoled in bogat srečolov, saj je vsaka srečka prinesla nagrado. Opoldne smo pozdravili Marijo s petjem Angelovega če{čenja. Nadaljevali smo z aktivnostmi v delavnicah ... Končno smo se znova zbrali vsi skupaj za sveto mašo, ki jo je daroval salezi-janski inšpektor Lojze Dobravec, ki je za to priložnost pri{el iz Ljubljane. To je bil najl epši dogodek dneva. Ker je imel ta otro{ki festival geslo MIR VAM DAJEM, smo na začetku svele maše vsi navzoči dobili barvne balone in jih s sporočilom o miru spustili v zrak ... Med sveto ma{o smo lepo sodelovali in navdu{eno prepevali. Preživel i smo zares krasen dan ob prizadevnih animatorjih, ki jih je bilo okrog 100, in neulrudljivih sestrah HMP. Naučili smo se vel iko novih spretnosti, se veselili in spoznali nove prijatelje. Prav posebej sta nas navdu{eval a g. Janez Krnc in s.Marta s tremi brodarj i, ki so vse čudovito načrtovali in lepo izpeljali. Ceprav je Mura reka, ki ločuje pokrajini Prekmurje in Prlekijo, je bilo tokrat drugače. Ta čarni festival, ki si je nadel Murino ime, je združil {tevilna srca otrok in mladih v eno veliko, veselo družino.Tukaj je bila Mura povezo-valka, ki je s svoj im čarom dala pečat vsemu in pustila nepozabne spomine. Nad vsem tem pa je Gospod sejal svoj mir in veselje. Daj, Gospod, da bi ta mir sijal iz na{ih src skozi vse leto do naslednje Carne Mure in tudi do tistih otrok, ki se bodo prihodnjič udel ežili tega festivala. Ze sedaj vas vabim, da se nam pridružite. Pridite, ne bo vam žal. Bojana Ivancic, 6. r. Z obiskom nas je počastila inšpektorica HMP Mira Peče VERZEJ, RAKOVNIK OB MURI Pridiga škofa dr. Franca Krambergerja na romarskem shodu 2001 Ce bi vse odlomke Svetega pisma o Marij i strnil i v en sam odlomek, bi bil tisti, ki nam pove, da je postal a Božja Mati. To je največ, kaj večjega o Njej ni mogoče povedati. In ker je Božja Mati, je tudi vse tisto, kar izpoveduj e-mo o Njej v litanijah, je tudi Pomočnica kristjanov. Ne gre pri tem naslovu za to, da bi označili Marijo kot tisto, ki pomaga vsakemu posameznemu kristjanu, marveč ta naslov hoče označiti Marij o kot pomočnico celotnemu občestvu kristjanov, celotni Cerkvi. To razodeva zgodovina! Z njeno pomočjo je leta 1571 prišlo do zmage nad Turki in muslimani. Takratni papež Pij V. je prosil vse kristjane v Zahodni Evropi, naj z rožnim vencem prosijo Marijo, da bo Evropa ostala krščanska in je ne bo premagalo muslimanstvo. Bil je uslišan. Takrat so Romarski shod je bil prvi~ na dvori{~u Salezijanskega zavoda maja 2001 Marijo začeli klicati kot »Pomočnico kristjanov«. Takrat je tudi papež sv. Pij V. v litanije Matere Božje vstavil vzklik: Pomoč kristjanov, prosi za nas. Dobrih sto let poznej e (1683) so Turki zopet napadli krščansko Evropo (12.9.). Vsa krščanska Evropa je trepetala pred silno močjo Turkov ali muslimanov. Ze je kazalo, da bodo celo cerkev sv. Štefana na Dunaju spremenili v hlev za turške konje. Toda 12. septembra 1683 je bila na posebno Marijino pomoč tudi ta nevarnost zatrta. Evropa je ostala krščanska z Marij ino pomočjo. Pobožnost Marije Pomočnice se je še bolj razširila. Dobrih 200 let pozneje je hotel francoski cesar Napoleon uničiti katoliško Cerkev. Osemdeset let starega in bo-lehnega papeža Pija VI. je dal zapreti in vlačiti iz ječe v ječo, tudi naslednika Pija VII. je dal odvesti iz Rima v bližino Pariza v Fontainebleau. Papež pa je iz ječe prosil vse kristjane, naj prosijo Devico Marijo za rešitev in leta 1814 je prišel nepričakovani preobrat. Napoleon je šel v izgnanstvo, papež Pij VII. pa se je 24. maja 1814 slovesno vrnil v Rim. Zmage ni pripisoval sebi, temveč Mariji, zato je odredil, da se 24. maja vsako leto obhaja god Marije Pomočnice kristjanov. In prav v tistem času je Bog poklical v zgodovino Cerkve Janeza Boska (roj. 16.8.1815), ki je vse svoje delo, posebej delo za mladino, postavil pod varstvo Marije kot Pomočnice kristjanov, posebej še ustanovitev moške redovne skupnosti salezijancev in ženske redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice kristjanov v Turinu. Razumljivo je, da je materna ali prva salezijanska cerkev v kakem narodu posvečena Mariji Pomočnici kristjanov, tako tudi v slovenskem narodu na Ra- kovniku. Razumljivo je, da je praznik Marije Pomočnice kristjanov osrednji praznik salezijanske družbe. Vendar ne le salezijanske družbe, tudi slovenskega naroda. Kdo bi mogel mimo podobe Marije Pomagaj na Brezjah ali ptujskogorske Marije, ki pod materinskim plaščem ščiti, varuje, brani štajerski del slovenskega ljudstva. Ali ne bi mogli reči tudi Marijini podobi v Turnišču, da je Pomočnica kristjanov? Stoletja in stoletja, številna romanja to razodevajo in izpričujejo. Upravičeno: Marija pomagaj nam sleherni čas, na tebe ozira se vsak izmed nas ... Marija pomagaj in vodi nas ti ... Marija pomagaj vsem ljudstvom zemlje ... Pred Pomočnico kristjanov je slovenski vernik prinašal svojo zgodovino, svojo preteklost. Njej je izročal svojo sedanjost, njej je zaupal svojo prihodnost. Sv. Leonardo Portomavriški: »Če si prikličem v spomin vse milosti, ki sem jih sprejel od Boga, se mi zdi, da je moja duša kakor romarska cerkev, v kateri se časti čudodelna Gospa. Zidovi te cerkve so obloženi s spominskimi ploščami, ki nosijo napis: Milost, ki sem jo prejel po Mariji«. Milost, ki jo je slovenski narod sprejel po Mariji. Drugi vsebinski del današnjega slavja pa je stoletnica prihoda don Boskove družbe ali salezijancev v Slovenijo. Res bo osrednje jubilejno slavje na Rakovniku, vendar ne moremo iti mimo tega dvakrat zlatega jubileja danes na tem romarskem shodu v Veržeju. Don Bosko (1815-1888) je neizbrisno zaznamoval zgodovino Cerkve v 19. stoletju s svoj o karizmo, ki živi in rodi bogate sadove med salezijanci, med hčerami Marije Pomočnice, med salezijanskimi sotrudniki, med don Boskovimi pro- stovoljkami, med mladino, med očeti in materami. Don Bosko — čudežno gorčično seme, ki je v brazdah Cerkve pognalo globoke korenine in kot drevo razprostrlo veje po vsem svetu. Samo trinajst let po njegovi smrti, se pravi pred sto leti (leta 1901), je don Bo-skovi družbi odprl vrata slovenski narod. Prva postojanka je bila na Rakovniku v Ljubljani, in dobrih deset let pozneje (1912) so prišli salezijanci v Veržej, kjer je salezijanska karizma rodila bogate sadove v tukajšnjem zavodu Marijanišču vse do druge svetovne vojne. Prav v tem zavodu je bila drevesnica duhovniških poklicev za salezijansko družbo in škofij o. V slabih trideset ih let ih je v tem zavodu dozorelo okrog 300 duhovnih poklicev: škofijskih in redovniških. V zgodovini salezijanske družbe v Sloveniji ima pomembno mesto Mari-janišče v Veržeju, v tem »Rakovniku ob Muri«, od koder se je širila pobožnost do Marije Pomočnice. Pravijo, da človek piše zgodovino, toda Bog daje naslove. Tudi za Mari-janišče je napisal novi naslov. »Vrnitev salezijancev!« Salezijansko poslanstvo, ki je bilo 50 let ovirano v rasti, je ponovno zaživelo z novo močjo za odgovore na nove izzive in nova vprašanja, ki jih postavlja tretje tisočletje. Upravičeno bomo zapeli: Tebe Boga hvalimo! Za stoletno navzočnost in opravljeno delo salezijanske družbe v Sloveniji, med našo mladino, v našem narodu. Tebe Boga hvalimo za novi naslov in novo stran salezijanske zgodovine tu v Veržeju. Zapojmo to pesem zahvale z iskreno prošnjo Pomočnici kristjanov: Marija, ti pomagaj nam! dr. Franc Kramberger, mariborski skpf Salezijanci pred novimi izzivi Slovesnost pred marijaniščem V dneh veržejskega občinskega pnanika tudi vercke slovesnosti "'T*™ "'»frJ1*« J* ustanovil JiiS;®;^noSfcUp„flsl sal(zi|aoMT (druiba p^J^ffV fjWkt^ po^eje p» le druibo sever MarJfc Ptonočn,™ In laično združenje don Boskovih wimdnlkov ^ ... ..... . . . Rod se jc Siril Jo I9fll, I rt a so ustaiun-Ul tudi v Rakovniku P" l.jtihti.ini. fo len ]vi I p^ mj začeli ({radi ti tudi v Veric juh in Kise t Marijin doni - marijaniSče. •namenjen poduku tanaoJJ moV kc mladine po vriJh duhov nikih Ulezljanclh', Zanj sta darovala svojo kmetij zakona Mariji in An con FuSčtnjak Poslopje au blapuslovili 27. oktobru 1912, leta in Ufrli so s iako Imenovanim oraiorijem. Poimenovanje se jc ohranilo v danainjj Onlorij - mladinski ecnicr je kraj /hiranja mladih obth spolov. ki jim ponuja Številne motnosti (gledal Hie, glasba, igra, druihent ikiivnosil. prosiovoj(-mvo, mladinske skupine, kateh^ I m .,.), Zal pa je delovalo marija-nJJče v Vcrfeju It dn druge sv* tovne vojne. Vanj so prihajali fantje iu Verfeja in bližnjih rast, ludi it Prek morja, četudi ukrat nj bito mown s« Muro, ampak varil med Verujem in D^ kkžovjt m brod- V zavodu so se Igrali, imeli krSčanskl nauk. pevske vaje in nastope Namen orator Jja Je bil. mlade versko vdajati, du posia-nejo dobri kristjani m pošteni ljudje. Vestnik, 24. maj 2001 P« vojni so bik aaltEijahike nepremičnine podržavljene . Iczljand pa » x spet vrnili iyc da iwil skupaj z brali duhovniki it večine pomurskih župnij v ne deljo na proitem pri marijaniS-iu, Oirl se je tudi v pcetckkxsi In dejal, da je bilo Vt rtcjsfco marija J1 i^e drei vtHlca dtthoin ift pt» blftet, kajij i njegovega območja i jc v času ddo vanja 0912-]} £ dowrelo a duhovne pokbce Wo mladih. Botft jJutfo jc hala triu jkjVc sna. wj so ju obogatili zdrufeni mladinski pevski ibori iz več murskih župnij In orkester, dirigirala pa je Fcltcka Herfc, Vd|&-$tno,aalo velik aplavz. Pozne jt je bita Se procesija po vaji j kipom Marije Pbmočnr rt. nazadnje pa druženje pred cerkvijo oh kozarčku pf|aft in dobnoiah. ki so jih ponmttc vrle Vericjke, Besedilo In fotot š. S. I s r E C A N D r u z i N VREDNOT V Veržeju je bilo celodnevno srečanje družin v nedeljo 13. maja 2001. Po Božji dobroti je bil to vsestransko lep in sončen dan. Srečanja se je udeležilo čez 2i di: staršev, mladine in otrok. S skupni močmi so ga organizirali salezijanci iz Veržej a in sestre salezijanke, ki vodijo otroški vrtec Lavra v Murski Soboti. Gost srečanja je bil dr. Alojzij Slavko Snoj, dekan Teološke fakultete. Staršem in mladini je spregovoril o VREDNOTAH. Navzoči smo predavatelju pozorno in s hvaležnostjo prisluhnili. Pri pogovoru v skupinah smo še bolj zaslutili, kako pomembno je, da mora vsak človek, vsaka skupnost, posebej še vsaka Srečanje družin maja 2001 družina, če hoče preživeti, imeti neko lestvico vrednot. Današnji človek, zlasti mlajši, težko pravilno vrednoti svoje življenje in življenje okrog sebe, saj mu kot vrednoto današnji zmaterializirani in uživanja željni svet razglaša marsikaj. Zato je pomembno priti do spoznanja, kaj je resnična vrednot a, za kat ero je vredno živeti. Pri pogovoru v skupinah smo posebej spregovorili o vrednotah, kot so: spoštovanje, resnicoljubnost, poštenost, odgovornost, sočustvovanje, hvaležnost, prijateljstvo, mirotvornost, zrelost, vera in zvestoba sebi, bližnjemu in Bogu ... Dopoldanskemu delu je sledilo prijetno druženje ob kosilu na prostem. Popoldansko delo smo nadaljevali v domu kulture, kjer smo preživeli dobro urico pri prijetnem programu, ki so ga pripravili otroci pri dopoldanskem druženju. Po končanem poučnem in zabavnem programu smo se podali še v župnijsko cerkev k daritvi svete maše, ki smo jo vsi doživeli kot veliko vrednoto, ki ljudi združuje in daje novih moči ... Iz besed in obrazov udel ežencev je bilo čutiti radost in hvaležnost zaradi lepega in bogato preživetega dne. Razšli smo se z željo, da se ponovno srečamo. Ivan Na letošnjem srečanju družin je predaval prof. Tone Ciglar, ravnatelj Gimnazije @elimlje, na temo Z dobro vzgojo zaščitimo otroka Srečanje družin maja 2002 o r A t 0 r 1 j J d 3. do 1. jullfi Jf m' SalciJJ«wfctiM "vod" rV«rit|u iilw intifl-vanl oratorlj - pofltnUH orftKJ-am, ki ** ft* i' lmlo i« pcidt«t oirok z t>h motil vertel^ J* nek*w t Ih tMrdn|lh ItrajfT. LeiMiebD le^ttnoirttm jMwdfDd 199a ItuJ-uK »torija p icpTl^lJ-ir- ■to.kcsowJpTllTtU^ti dgm in su m toči pfiliajili nedeljah V Wriepto Mw1|*HW*. 4a » K rotcm tam ijrtl«. pdiluiali fcr Mamkl nauk. sc vadili v pettt m ^Mtopili. N Jiwn «Wl(* K hU-jBliilciitHltf njataiLWJ |i» pomagati. Jj posti«^ dobil krls- ijiiii to]wilrrtd ljudje. (fcilcleiiiinfefiontorJjaJe Hlo l-'wAmwinWrt nrtf in le Vestnik, 12. julij 2001 mttCrtjtv.Lisovoddl poaameiM | delam«. v roinfapnlnoitnt SP pap-lf« ; dclltt, hull SO na urtli, 2 vil- c fiinrtnivlHfltlllrtrtLl""* j lifct...; v mo**! oWifcovih : nine (Igurtce ijiliw (n plweil : Mtt » pattrtki ^ liic*^ muc piKJlfce iz ffbovili ilbin lubja . Oralorij w HteilMIi1 dviguffi tajim, poiLularK® zgodbe o janlju oziroma sv. Ji-HCIU lUwfcg, tulrjnjn rtritJitvija; ptuan "K Uil venb pout, pa lf omn(eiK delmilM Pc pjUanaki del ft bil trtlj HbanKO (otlmpliJ*. kopwil*. fcrkuiierjc CJfSMiMrOf Of* KMija, fuLltiijanic laik Janti Krnet mm (t jwvrfal. d* Jc leto-Injl oiaWrLJ J«tJ iti ttinrfje: dom. ki spftmna; Jota. ki uva|a v huvlHibt^lCi-.iertKC.IWHMKM nfUMcIpkestlhlriMi-edril^- T>inhihcn iwilurij jc ca«*fenv Tumdtiu. ^ ^ DELO iN MOLITEV Vse, kar del amo, del amo za naše mlade v želji, da bi postal i »pošteni državljani in dobri kristjani« (don Bo-sko). Ravno ta želja spodbuja tudi nas salezijance v Veržeju, da z vsemi močmi hitimo z obnovo Salezijanskega zavoda Veržej. V septembru in oktobru leta 2000 nam je uspelo primerno pripraviti dve nadstropji za bivanje in aktivnosti razl ičnih skupin mladih. Tako smo imeli v zavodu veliko različnih mojstrov, ki so obnovil i tlake in na novo usposobili sanitarije. Sobe smo olepšali z novimi okenskimi zavesami in nujno potrebno opremo. Za kitanje in belino sob je poskrbel sobrat Ivan Turk in tudi mnogo drugih del smo skušali narediti sami. Konec leta 2000 so bili narej eni in sprejeti idejni načrti za obnovo celotnega Salezijanskega zavoda Veržej. Julija 2001 je izbrano gradbeno podjetje PGP Ljutomer začelo s prvo fazo obnove in jo s koncem septembra uspešno zaključilo. Obnovljeni so bivanjski prostori za salezijansko skupnost. Danes je del zavoda primerno urejen za normalno delo raznih skupin. Na voljo je zavodska kapela, jedilnica, delovne sobe, spalnice, urejene sanitarije, kopalnice in svetli hodniki. Marij anišče tako že služi svojemu namenu. MINISTRANTSKI VIKEND Ob slovenskem kulturnem dnevu, ko ni bilo šol e, smo se ministranti iz več župnij Pomurja zbrali na duhovni vikend v Veržeju od 7. 2. do 9. 2. 2002. Zbralo se nas je skoraj 80 ministrantov, pa še več jih je želelo priti, pa žal ni bilo več prostora. Gostitelji smo bili ministranti iz Veržeja in naš voditelj g. Janez Krnc nam je zadal posebno nalogo, da bomo drugim zgled lepega vedenja. Upam, da ga nismo razočarali. Ob prihodu nas je sprel el g. Ivan Turk, ki nas je vodil skozi vikend z dvema salezijanskima bogoslovcema Juretom in Klemenom in petimi animatorji, ki so prišli iz Ljubljane. V času zbiranja smo igrali namizni nogomet, biljard in druge igre. Z resnim programom smo začeli po večernem odmoru. Program se je zavlekel kar pozno v noč. Najprej smo se med seboj nekoliko spoznali, razvedrili, potem pa je bil prvi del zgodbe v kateri sta glavno vlogo igrala samoza- vestni nogometaš Pavel, ki je mislil, da se brez njega ne bo dalo nič narediti in priseljeni Tobija, plemenit, pogumen fant in odl ičen športnik. Da, pa tudi veren je bil. V nadaljevanju zgodbe smo občudovali Tobija, ki je bil odličen nogometaš, kako je s svojo ljubeznijo in potrpežljivostjo spodbujal Pavlovo ekipo, samemu Pavlu pa počasi razkrival pomen in lepoto svete maše. Mislim, da je zgodba nagovorila vse ministrante, da bi sveto mašo še bolj vzljubili, radi ministrirali in se pri oltarju primerno obnašali. Razen zgodbe, ki so jo zelo dobro igrali animatorji, je bilo še veliko drugega: skupna molitev, petje, delo po skupinah, sveta spoved, lepo oblikovana sveta maša ... Tudi ogled filma MOJZES nas je nagovoril. Na koncu dneva je bilo še prijetno presenečenje - dve uri kopanja v Banovcih. Vsi smo se zvečer utrujeni vrnili v zavod Marijanišče, kjer smo se po kratki večerni molitvi kar zvrnili v postelje. Po dokaj mirni noči smo se spet okrepčali pri dobrem zajtrku, izmolili jutranjo molitev, nekoliko pospravili prostore, prisluhnili zadnjemu prizoru zgodbe. Na koncu zgodbe smo se spontano z dolgim aplavzom zahvalili ani-matorjem za uprizoritev zgodbe. Sledila je priprava za zaključno sveto mašo med katero smo se z radostjo v srcu zahvalili Bogu, voditeljem: g. Turku, bogoslov-cema in animatorjem za njihov trud. Sledilo je še zaključno kosilo in slovo ... Vikend se je iztekel. Poslovili smo se v upanju, da se kmalu spet srečamo ... Vito Sadl, 5. r. minisTranTs^ turnir Vsaka prireditev ima svoj začetek in tako smo se tudi ministranti iz pomurskih župnij zbrali na prvem ministrant-skem turnirj u Pomurj a v Veržeju, 27. aprila 2002. Kljub deževnemu vremenu in mnogim odpovedim, se nas je zbralo za 9 športnih ekip. Tekmoval i smo v malem nogometu in ulični košarki v športni dvorani osnovne šole. Po uvodni molitvi v salezijanskem zavodu Veržej smo odšli v šolsko telovadnico, kjer smo v prijateljskem vzdušju odigraj i vse tekme. Ekipe so bile zelo enakovredne, tako da je bilo kar težko priti do zmagovalca. Prve nagrade in pokale so pobrali ministrantje iz župnije Dokleževje. Čestitke njim in korajža ostalim, da bi se naslednjič zbralo še več športnih ekip. Tudi s pomočjo športnih srečanj se medsebojno povezujemo in dobivamo nov motiv za zavzeto ministriranje v župniji. Janez n o Udeleženci prvega ministrantskega turnirja Pomurja aprila 2002 m IZ LETA 2 0 0 0 Za nekaj dni so nas obiskali birman-ci iz Lendave na duhovnem vikendu. Maturanti iz Gimnazije Zelimlje in Mariborske škofijske gimnazije so imeli pri nas vikend intenzivne priprave na maturo iz predmeta filozofija. Pod vodstvom sobrata Ivana Turka so se tukaj na duhovni obnovi zbrali ministranti iz dekanije Ljutomer. Na intenzivnih pevskih vajah smo gostili župnijski pevski zbor iz Murske Sobote. V adventnem času so se ob pomoči Ivana Turka in Martina Maroša nekatere skupine duhovno pripravile na božične praznike, tako so bili na duhovni obnovi člani župnijskega sveta iz Beltinec, člani Sera kluba iz Maribora, zaposleni na projektu SKALA ... Birmanska skupina iz Lendave jeseni 200 Kviz za mladinske skupine iz Pomurja Srečanje zborovodij otroških pevskih zborov Mladi animatorji iz Veržej a: s poti na Triglav poleti 2001 in Krnsko jezero poleti 2002 Vtnej - Eden od salczijanskih zavodov je tudi v Veržeju v Prle-Kiji. Veržej je le nekaj kibmciruv oddaljen ud Ljutomera in je danes tudi samostojna občina. Sale?,i-junei, ki imajo na Gorenjskem sw5o skupnosi na Trsteniku, kjer je tudi doni za ustarele sobraie, in skrbijo za župnije Trslenik, Gori-Se m Koprivnit (najvišje icJ^ župnija v ljubljanski nadikoliiiJ, so pnSIi v Veržej konec marca leta 1512. Takrattii mariborski Mihael Napolni k je že leta 1908 vabil v Veržej saitrijance, vendar je dobil negati vni tudgowr. Ker je lela 1906 domačin kmet Anion Pričenjale s svojimi ircnii sestrami zapustil vse svoje premoženje Cerkvi za zgraditev javnda, je mariborski škof lažje uresničil ivujo zamisel. Prclal in bogoaJov-n> !>">fesor dr. Fran Kovali; doma 1/ Veržeja, je ustanovil družbo i«, ogradi tev ki n.,j bi £a imenovali Marij an iiSče. Gradnja se je začela, 3(1. marca leta 1912je sal«ijanskc vodstvo v Turinu v Italiji sklenilo ustanoviti skupnost v Veriteju ir prv, salezijanci so prišli v Veržej 27 oktobra leta 1932, Jto je Skol Mi_ had Naputnik blagoslovil zavod, ki se ga Se danes drži ime Marija-niSče, ljudje pa mu pravijo tudi klošler". Vojna je prekinila dejavnost Marijani S£j. Salezijancem so bila vrat* %aprta tudi po drugi svetovni vojni, k« je bilo v zavodu najprej skladih živeža, nato pa vzgojni zavod o/imma poboljSe-vatniea. Med letoma 1992 in 1997 w bili v "fctoaru" beguncu, septembra leta 1998 pa so sc vrnili salczijanci, Marijan iSCc je največ-p stavba ob cesti v Verfeju, «to PfOl. Janei Krnr obiskovalec nc more zgreSiti "Glavna naloga salezijancev jc skrb za mlade, zalo (udi nai zavod želi služiti mladim in družinam na področju vzgoje in izobraževanja