• 
Loom1k gozaarstva m 1esarstva, :>1, nnn;, s. 4:S - r:,1 
GDK: 360:377:66 
VPLIV KAKOVOSTI VZDRžEVANJA STROJEV V 
GOZDARSTVU NA NJIHOVO EKONOMSKO 
UČINKOVITOST 
Darij KRAJČIČ. 
Izvleček 
Kakovostno vzdrževanje strojev v gozdni proizvodnji povečuje število delovnih dni stroja, 
s tem znižuje lastno ceno in tako povečuje donosnost. V prispevku je analizirana 
ekonomska uspešnost prilagojenega kmetijskega traktorja, kamiona za prevoz lesa in 
gradbene ekipe v odvisnosti od delovnih dni v letu. Z naraščanjem delovnih dni se zelo 
povečujejo dobički naložb v stroje pa tudi ekonomski kazalniki (interna stopnja 
donosnosti in neto sedanja vrednost). Utemeljena je tudi odločitev o uvedbi remonta 
ključnega gradbenega stroja. 
Ključne besede: stroji, vzdrževanje, ekonomska učinkovitost, kakovost 
THE QUALITY OF MACHINE MAINTENANCE IN FORESTRY ANO 
ECONOMIC EFFECTIVENESS 
Abstract 
In forest production good quality maintenance prolongs the number of working hours of 
a machine, decreases its cost price and increases the retum on the machine. The paper 
discusses economic eff ectiveness of an adapted farm tractor, a truck for wood transport, 
and of construction machinery in relation to working days in a year. More working days 
result in higher retums on the investment in machinery and higher economic indicators 
(intemal rate of retum and net current value). In conclusion, it is underlined that the 
decision on the introduction of refitment of the main construction machine was justified. 
Key words: machine, maintenance, economic effectiveness, quality 
·mag., raziskovalec, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Večna pot 83, 
SLO 
44 Zbornik gozdarstva in tesarstva, 51 
1 UVOD 
Izredno pospešen razvoj v gospodarsko visoko razvitih deželah je v primerjavi z 
drugimi deželami povzročil nastanek nove proizvodno-prodajne kulture. Pri tem 
gre za zaupanje kupcev proizvodov oziroma naročnikov storitev v kakovost in 
zanesljivost le-teh. Podjetje ima z naročnikom težave, ker kupec ne želi imeti 
težav s podjetjem (ČUK 1995). V devetdesetih letih postaja kakovost v najširšem 
pomenu temeljni dejavnik uspešnosti in izhodišče poslovnih sprememb v podjetju. 
Kakovost je bila v preteklosti ena izmed poslovnih funkcij podjetja, (kakovost 
proizvodov so preverjali specialisti - običajno nadzorniki kakovosti proizvodov). 
Zatem so začeli vključevati kakovost v vse poslovne funkcije (integralno 
zagotavljanje kakovosti), kjer je bil vsak odgovoren za kakovost svojega 
poslovanja. Končno je kakovost postala poslovna filozofija in kultura podjetja, ki 
zahteva skupen dogovor vseh zaposlenih o dvigu kakovosti proizvodov in 
storitev, neprestano izboljševanje vseh poslovnih funkcij in vedno boljše 
zadovoljevanje potreb potrošnikov in družbe (KOVAČ 1995). 
Danes lahko skoraj vsa proizvodna in storitvena podjetja ponujajo skoraj enake 
produkte, vendar je razlika med uspešnimi in neuspešnimi podjetji ta, da uspešna 
• prepoznavajo in upoštevajo potrebe kupcev ter postavljajo kakovost na prvo 
mesto. Kakovost je postala bistveni element gospodarske učinkovitosti in 
osnovno načelo vseh uspešnih organizacij (VUJOŠEVIC 1996). 
Izkušnje nekaterih podjetij, ki so že uvedla sistem kakovosti v svoje poslovanje so 
pokazale, da kakovostno delo prinaša veliko denarja. Tako npr.v hotelu Ribno 
ugotavljajo, da se je delo recepcije izboljšalo za 60 %, število napak v kuhinji se 
je zmanjšalo za 30 %, pri higieni in strežbi pa so napake skoraj v celoti odpravili 
(GUNČAR 1995). 
V podjetju MURA ugotavljajo takšno ceno nekakovosti: 
- če se v zvezi z nekim izdelkom pritoži en kupec, jih vsaj 26 ostane tiho, 
- od tebe ne bo več nič kupilo 91% kupcev, ki so bili z izdelkom nezadovoljni, 
- o tem, da je z izdelkom nekaj narobe, bo osem kupcev povedalo šestnajstim 
itd., 
- petkrat več časa potrebuješ, da pridobiš novega kupca, kakor da obdržiš 
starega, 
- nezadovoljni kupec je najmočnejša negativna reklama, 
- visoki stroški reklam na morejo povrniti škode zaradi nekakovosti 
(JABLANOVEC 1995). 
• 
"'člJ1,;11;; vpuv r.ar.ovosu vzurzevanJa suoJev v gozaarstvu na nJmovo... 45 
Ocene kažejo, da vsak človek v servisni dejavnosti zapravi 100 % svojega časa 
za to, da ponovno dela stvari, išče podatke ali se nekomu opravičuje (CROSBY 
1991 ). Stara resnica, da je kupec kralj, se spreminja v trditev, da se kupec mora 
počutiti kot kralj. 
2 OPREDELITEV PROBLEMA 
Želeli smo ugotoviti, kakšna je cena nekakovostnega vzdrževanja transportnih in 
gradbenih strojev v gozdarstvu. Pri tem smo domnevali, da nekakovostno 
vzdrževanje vpliva na število delovnih dni posameznega stroja tako, da povečuje 
delež izpadlih dni. Slabo vzdrževanje povzroči, da se stroj pogosteje kvari, s tem 
pa pada njegova učinkovitost, prav tako pa povzroči organizacijske težave. Te so 
v nekaterih primerih lažje rešljive (pri okvari strojnika traktorja premestimo na 
sečnjo ipd.), včasih pa težje (strojnik grederja ima malo možnosti zaposlitve 
drugje). Okvara grederja pri gramoziranju gozdnih cest povzroči zastoj cele 
verige v gradbeni ekipi, ki je sestavljena iz grederja, valjarja, bagerja in 
potrebnega števila kamionov. Raziskati smo hoteli, kakšen organizacijski problem 
in povečane stroške povzroča izpad ključnega stroja pri vzdrževanju (gozdnih) 
cest. 
Želeli smo še odgovoriti na vprašanje, ali stroje vzdrževati sami ali pri drugih 
izvajalcih. 
3 STROŠKI ZASTOJEV ZARADI OKVAR 
Zastoji pri strojnem delu v gozdarstvu izhajajo iz štirih vzrokov: 
- slabo vreme, 
- odsotnost strojnika zaradi različnih vzrokov, 
- slaba organizacija, 
- okvara stroja. 
Raziskali smo le četrti vzrok v smeri zmanjševanja njegovega vpliva na stroške 
proizvodnje. Izračunali smo, kako vpliva število dni izpadov zaradi okvar na 
donosnost investicije v določen stroj. Izračun smo opravili za prilagojeni kmetijski 
traktor in kamion. Pri gradbeni ekipi pa smo izračunali vpliv izpada ključnega 
stroja na učinkovitost celotne gradbene ekipe. 
• 
46 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
3.2 Cena zastojev prilagojenega kmetijskega traktorja 
Za adaptirani kmetijski traktor smo izdelali kalkulacijo po ustaljeni metodi 
(WINKLER et al. 1994 ). Zatem smo v kalkulaciji spreminjali število delovnih dni 
na leto, drugi parametri pa so ostali enaki. Domnevali smo, da tičijo vzroki za 
zmanjševanje le v okvarah traktorja in niso organizacijske narave. Tako smo 
izračunali lastne cene delovne ure traktorja, če ta obratuje od 110 do 160 
delovnih dni na leto (preglednica 1 ). Pri kalkulacijski postavki popravila smo ves 
čas jemali konstantno vrednost (faktor 1 na amortizacijo). Analiza (FURLAN 
1991) je pokazala, da med poprečnim letnim številom ur popravila in poprečnim 
letnim zneskom popravil ni korelacijske odvisnosti (R = 0,01) Poleg tega za 
traktorje tipa IMT ugotavlja višji faktor popravil (1, 13-1,8) pri tistih, ki so v svoji 
življenjski dobi presegli 8000 ur, zato smo življenjsko dobo traktorja zmanjšali na 
6Iet. 
Preglednica 1 : Lastna cena delovne ure prilagojenega kmetijskega traktorja pri 
različnem številu delovnih dni 
Delovni dnevi SIT/h Indeks 
160 4466 100 
150 4572 102 
140 4694 105 
130 4835 108 
120 4999 112 
110 5193 116 
Ker smo želeli ugotoviti, koliko dodatnih stroškov imamo zaradi zastojev, smo 
izdelali model, kjer domnevamo, da lahko traktor dnevno spravi 30 m
3 
lesa 
(spravilo iglavcev na razdalji vlačenja 400 m ravno (NORMATIVI)). V preglednici 
2 so prikazani dodatni letni stroški izvleka lesa zaradi zmanjšanja števila delovnih 
dni. 
KraJc1c: vpuv kakovost, vzarzevanJa stroJev v gozaarstvu na nJ1novo ... 47 
Preglednica 2: Dodatni letni stroški zaradi okvar 
Delovni Letno m" Letni Dodatni 
dnevi pri normi strošek SITI m3 strošek Skupaj Indeks 
30 m3/dan letno 
160 4800 5716480 1191 o 5716480 100 
150 4500 5486400 1219 365760 5852160 102 
140 4200 5257280 1252 751040 6008320 105 
130 3900 5028400 1289 1160400 6188800 108 
120 3600 4799040 1333 1599680 6398720 112 
110 3300 4569840 1385 2077200 6647040 116 
Dodatne letne stroške smo izračunali takole: 
- ugotovili smo razliko v letnem učinku traktorja s 160 delovnimi dnevi in tistega 
z manj delovnimi dnevi, 
- to količino smo množili s stroškom določenega traktorja preračunanega na m3, 
- zmnožek smo prišteli k letnim stroškom tega traktorja in tako dobili skupni 
strošek za spravilo tiste količine lesa, ki jo izvleče traktor s 160 delovnimi 
dnevi ( 4800 m3). 
• Zatem smo odšteli posamezne skupne stroške najdražjega traktorja in tako dobili 
letne prihranke zaradi boljšega vzdrževanja stroja v primerjavi z najslabšim (graf 
2) 
1.000.000 ""f, ! - letno privarčevano 1 .,... 5200 
900.000 / 
.. 
1---·SIT/h 1 5100 
.. -.. 
800.000 t .. .. - 5000 ' 700.000 + .. .. 
600.000 t .. . 4900 .. .. 
~ .. t:: 500.000 + .. - 4800 t:: CI.) .. .. 
1 .. CI.) 
400.000 .. 4700 .... .. .. 
300.000 .. .. .. - 4600 
200.000 .. .. .. .. .. 4500 100.000 .. 
o 4400 
11 O 120 130 140 150 160 
delovni dnevi 
Grafikon 1: Stroški delovne ure traktorja in višina letnih prihrakov v odvisnosti od 
števila delovnih dni na leto 
• 
48 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
Letni prihranki pri enem traktorju dosežejo skoraj milijon SIT. Poleg letnih 
prihrankov v absolutni vrednosti nas je zanimalo še, kako vpliva število delovnih 
dni traktorja in s tem letnih stroškov na donosnost investicije. Zato smo izračunali 
neto sedanjo vrednost investicije (NSV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). 
Neto sedanja vrednost investicije je vsota diskontiranih stroškov in donosov na 
sedanji trenutek. Pove nam, kolikšna je realna vrednost investicije pri dani 
obrestni meri. če je pozitivna, je investicija upravičena, če ne pa ni. 
Interna stopnja donosnosti pa daje odgovor na vprašanje, s kakšno obrestno 
mero se oplaja kapital, naložen v traktor in je primerljiva z obrestnimi merami 
drugih naložb npr. banka, vrednostni papirji, druge naložbe (BIZJAK 1991 ). Je 
tista obrestna mera, ki neto sedanjo vrednost izenači z nič. 
Oba ekonomska kazalnika imata primerjalno vrednost - sta kriterija, na osnovi 
katerih se odločamo med alternativnimi naložbami. 
Tako smo domnevali, da smo na trgu dosegli takšno prodajno ceno za delovno 
uro, ki še ravno pokrije lastno ceno traktorja z najmanj delovnimi dnevi (110). Graf 
2 kaže, kako se ta dva ekonomska kazalnika gibljeta v odvisnosti od opravljenih 
delovnih dni. Pri interni stopnji donosnosti smo pri skupni donosnosti prišteli še 
obresti, ki smo jih že upoštevali v kalkulaciji (7%), enako obrestno mero pa smo 
upoštevali tudi pri izračunu neto sedanje vrednosti naložbe. Vrednost naložbe je 
bila 5,5 mio SIT, amortizacijska doba pa 6 let. 
3.400.000 T 35% 
2.900.000 --NSV 30% 
.: 
- - ISD prihranka 
.. 
0 
2.400.000 - - - · ISD sku a· 1 C 1 .. __ 12s% 0 
l.900.000 C 0 -- l 20% .,, ~ 1.400.000 - • - t 15% 'i:' -~ 900.000 "" 0 ... 
400.000 
,,, 
10% • C 
-100.000 .. ~ 
-600.000 1 O 130 140 150 1 5% .5 
-1.100.000 0% 
delovni dnevi 
Grafikon 2: Neto sedanja vrednost investicije in interna stopnja donosnosti traktorja v 
odvisnosti od delovnih dni v letu 
Traktor s samo 11 O delovnimi dnevi daje negativno neto sedanjo vrednost 
investicije, kar pomeni, da pri dodatni (poleg vkalkulirane v kalkulaciji) 7% 
obrestni meri ne opravičuje naložbe. 
• 
"' č:1J(.;1t;: vpnv KaKovosu vzarzevanJa siroJev v gozaarstvu na nJmovo... 49 
Zelo pomembna je še ugotovitev, da se donosnost investicije zelo povečuje s 
številom delovnih dni in da to povečevanje ni zgolj simbolično. 
Velika verjetnost je, da trg (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, zasebni lastnik 
gozda) ne bo sprejel prodajne cene traktorja s tako malo delovnimi dnevi. Zato 
nas je še zanimalo, kako je z interno stopnjo donosnosti, če dosežemo neko 
srednjo prodajno ceno (4835 SIT/h - lastna cena pri 130 delovnih dnevih) (graf 3). 
35% - - - · pri ceni 5 1 9 3 SIT/h 
30% + priceni4835 SIT /h .. - · - - - razlika "' i Q 
25% C t "' Q + ,: 20% - . Q 
- . 
'0 ' ---
III l 5% + --·------~ ..... 1 ---------C + .. 8- 10% .. -- 1 .. ... 5% III 
C a., 0% ~ -·= -5% 1 130 140 1 50 160 
-10% 
delovni dnevi 
Grafikon 3: Primerjava internih stopenj donosnosti pri dveh doseženih prodajnih cenah 
Jasno je, da se stopnja donosnosti pri nižji doseženi prodajni ceni povsod zniža, 
vendar to znižanje ni povsod enako (ne gre za vzporeden premik krivulj navzdol). 
Vidimo, da je najvišje pri manjšem številu delovnih dni traktorja, potem pa se ta 
razlika polagoma manjša. 
Ker kakovostno vzdrževanje strojev močno vpliva na število delovnih dni, 
ugotavljamo, da s tem odločilno vpliva na donosnost naložb v prilagojeni kmetijski 
traktor. 
3.3 Cena zastojev prevoza lesa zaradi okvar kamiona 
Investiranje v kamion za prevoz gozdnih lesnih sortimentov je finančno zelo 
zahtevno. Je med najdražjimi stroji, ki se uporabljajo v gozdarstvu, zato je tudi 
investicijsko zelo občutljiv. To pomeni, da moramo biti za uporabo tega stroja 
dobro organizirani, da lahko v polni meri izkoristimo vse njegove zmožnosti. 
Ker smo hoteli ugotoviti, kako vpliva število delovnih dni na leto na ekonomsko 
sliko kamiona, smo izdelali kalkulacijo za kamion MAN serije 360 z nakladalno 
• 
50 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
napravo in dvoosno polprikolico. Zatem smo v kalkulaciji spreminjali število 
delovnih dni kamiona in opazovali, kako se giblje lastna cena, izražena v SIT/tkm. 
Poprečna razdalja polne vožnje je bila 30 km, poprečna hitrost vožnje 28 km/h, 
čas prekadanja pa je bil 3,05 minit (skupaj z manipulacijo na kamionski cesti). Pri 
vrednosti popravil smo ves čas jemali enak faktor na amortizacijo (0,9 za kamion 
in 1 za nakladalno napravo), ker analiza stroškov popravil in opravljenih norma ur 
za leta 1993, 1994 in 1995 v GG Nazarje po kategorijah vozil med njima ni odkrila 
korelacije. Preglednica 3 kaže, kako se giblje lastna cena v odvisnosti od števila 
delovnih dni v letu. 
Preglednica 3: Letni stroški in prepeljane količine lesa v odvisnosti od števila 
delovnih dni 
Letno dni SIT/tkm Indeks Ton letno Indeks 
150 41,49 110 8096 75 
160 40,41 108 8624 80 
170 39,36 105 9174 85 
180 38,51 102 9702 90 
190 37,67 100 10252 95 
200 37,59 100 10780 100 
Vidimo, da z zmanjševanjem števila delovnih dni pada količina prepeljanega 
tovora veliko hitreje, kot pa naraščajo stroški. Ker v pogajanjih z naročniki 
prevozov (kupci lesa) oblikujemo ceno za prepeljani m3 gozdnih lesnih 
sortimentov, se škarje med stroški in prihodki (razlika med njima je dobiček) z 
zmanjševanjem delovnih dni kamiona skokovito zapirajo. 
Domnevamo, da smo na trgu dosegli ceno 1300 SIT za prepeljani m3 gozdnih 
lesnih sortimentov. Specifična gostota svežega lesa v lubju je med O, 95 in 1, 1 
Um3 , kar pomeni, da toliko približno iztržimo tudi za prepeljano tono lesa. Graf 4 
kaže, kako se gibljejo stroški, prihodki in dobiček. 
• 
Krajčič: Vpliv kakovosti vzdrževanja strojev v gozdarstvu na njihovo... 51 
15.000.000 T 
14.000.000 t 
13.000.000 
t:: 12.000.000 Ul 
11.000.000 
10.000.000 -!" - -
--prihodki! 
k
. i 
- - - · stroš 1 : 
- - -- - - -- - - - - - -
- - -- - - - -
9 .000 .000 ;------+----------t-----+-----1--------, 
150 160 170 180 190 200 
delovni dnevi 
Grafikon 4: Gibanje stroškov, prihodkov in dobička v odvisnosti od števila delovnih dni 
v letu 
Dobiček se s številom delovnih dni hitro povečuje in naraste od 447.709 SIT pri 
150 delovnih dneh na kar 1.857.394 SIT pri 200 delovnih dnevih (indeks 415). 
Višina dobička pa seveda vpliva tudi na kazalnike učinkovitosti naložbe v kamion. 
Pri vrednosti kamiona 25.650.000 SIT (skupaj z nakladalno napravo in dvoosno 
polprikolico) in 10-letno amortizacijsko dobo daje investicija takšne interne 
stopnje donosnosti, kot jo kaže graf 5. 
42 ' T 20% i + 18% "' -+ ' - - SIT/tkm 1+ 16% "' 41 0 ' C 1 1 1 ., 1 ', IS D ;t 14% 0 t C 0 ] 40 ' 12% '1:1 ' • - 10% =' ~ t ', C. - 39 8% 0 "' -., -, 6% • E 
38 ' 4% u ....... -----· .5 2% 
37 0% 
150 160 170 180 190 200 
delovi dnevi 
Grafikon 5: Interne stopnje donosnosti in stroški pri različnih delovnih dnevih kamiona 
Če h gornjim donosom dodamo še obrestno mero, ki smo jo že upoštevali pri 
kalkulacijah (7% ), dobimo skupno obrestno mero pri določenih delovnih dnevih 
kamiona. 
• 
52 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
Majhno število zastojev, ki izhajajo iz okvar, je mogoče doseči le z kakovostnim 
vzdrževanjem. To pa izjemno močno vpliva na ekonomsko uspešnost kamiona. 
3.4. Cena zastojev gradbenih strojev 
Ceno zastojev gradbenih strojev si bomo ogledali nekoliko drugače kot pri 
traktorju in kamionu. Proučili bomo skupino strojev za vzdrževanje (gramoziranje) 
gozdnih cest v sestavi bager, greder, valjar in 5 kamionov z zmogljivostjo 8 m3. V 
Gozdnem gospodartvu Nazarje so izkušnje pokazale, da pri prevozu gramoza na 
gozdno cesto večje število kamionov povzroča že velike težave (gozdne ceste so 
grajene za enosmerni promet). To pomeni, da je takšna skupina gradbenih 
strojev, ki smo jo v Nazarjih poimenovali kar ekipa, sposobna dnevno vgraditi 250 
m3 gramoza na prevozni razdalji 7 km pri naklonu ceste 4-8%, kar se ujema tudi z 
zmogljivostjo bagerja (več kot en bager v peskokopu povzroča nepremostljive 
organizacijske težave). 
Ugotovili smo, da je v takšni ekipi greder nosilni stroj. če se pokvari npr. kamion, 
ga lahko nadomestimo z drugim najetim brez težav. Namesto bagerja lahko 
vskoči rovokopač večjih zmogljivosti, ki ga tudi imamo v strojnem parku. Valjar pa 
lahko svoje delo (sicer nekoliko slabše) opravi tudi z nekajdnevno zamudo . 
Nadomestitev grederja pa je vedno naletela na težave (vzdrževanje gozdnih cest 
zahteva od strojnika specifična znanja, ki jih pri strojnikih cestnih podjetij običajno 
pogrešamo). Zato okvara grederja pomeni velik organizacijski problem, ker: 
- . ustavi delo celotne ekipe, 
- je za druge stroje potrebno najti zaposlitev, da lahko opravijo zadovoljivo 
število delovnih dni na leto. 
Zastoji grederja in s tem celotne ekipe, ki smo jim bili priča v prejšnjih letih, so 
nas konec leta 1994 pripeljali do odločitve o uvedbi letnih remontov v zimskem 
(mrtvem) času. Analiza za leto 1995 je pokazala, da na čas remonta odpade kar 
60% vseh letnih stroškov dela in materiala za vzdrževanje stroja. S tem smo 
dosegli, da je greder med gradbeno sezono v povprečju mesečno izpadel zaradi 
okvar le 1, 78 dni in to kljub podaljšanemu delavniku in delom ob sobotah. Pri 
remontu smo odkrili napake, ki bi se gotovo pokazale kasneje v gradbeni sezoni 
(izrabljenost pogonskih verig in glavnih ležajev diferenciala, tesnenje motorja, 
poškodovana vetrnica hladilnika ... ). 
Ker smo želeli izračunati, kolikšen vpliv je imel naš ukrep na poslovni uspeh 
ekipe, smo najprej izračunali letne donose. Storitve ekipe običajno zaračunavamo 
naročnikom v SIT/m2 ali SIT/m3. Ker pa so razmere na posameznih gradbiščih 
zelo različne, je ugotavljanje donosov prek teh dveh obračunskih kategorij 
• 
t\raJc1c: vpnv KaKovost1 vzarzevanJa stroJev v gozaarstvu na nJmovo... :,;s 
neprimerno. Zato smo predvideli, da smo na trgu dosegli takšne prodajne cene v 
SIT/uro, ki so za 5% presegale lastne (preglednica 4). 
Preglednica 4: Stroški na uro in letni donosi pri prodajni ceni, ki je za 5% večja od 
lastne 
Letno Lastna Število 5 % donosi · Letni 
delovnih cena po donosi 
kalkulaciii strojev 
dni SIT/h SIT/h SIT/dan SIT 
greder 138 6843 1 342 2737 377734 
valjar 100 4673 1 234 1869 186920 
kamioni 200 5149 5 1287 10298 88820 
bager 125 5514 1 276 2206 275700 
skupaj 2139 17110 929174 
Zatem smo pri vseh strojih (razen pri kamionih) izračunali lastne cene pri 
zmanjšanem številu delovnih dni na leto (zmanjšanje delovnih dni povzroči zastoj 
grederja zaradi okvar). Te smo zatem odšteli od prodajnih cen in dobili donose 
posameznih strojev pri zmanjšanem številu delovnih dni grederja. Donosi 
posameznega stroja so se manjšali tako zaradi naraščanja lastne cene kakor tudi 
manjšega števila opravljenih (zaračunanih) delovnih dni. 
Ker smo kamione izključno najemali, smo pri računanju donosov kamionov vedno 
upoštevali lastno ceno pri 200 delovnih dneh (preglednica 4). Donosi so bili. 
manjši le zaradi manjšega števila opravljenih (zaračunanih) delovnih dni. Pri tem 
smo upoštevali, da greder polovico letnega fonda delovnih dni porabi za 
razgrinjanje posipnega materiala, polovico pa na profiliranju brez posipavanja 
(tam kamionov ne potrebujemo in zato ne prinašajo donosov). Graf 6 kaže, kako 
so se gibali donosi posameznega stroja in celotne ekipe. 
• 
54 Zbornik gozdarstva in tesarstva, 51 
1000000 T 
! 
' 
500000 l 
o -r:.:---=--=--=-:_=-+=--:...:::....:....::..:...:;__::__:~_::.:,.~~~~~~~+--=--=-=-__.; 
f:: l t O. - · • · • · ·tts :_· ~-..:. ·...: 
CI) 1-----
-500000 
-1000000 
-1500000 ...L 
130 135 
'--greder ! 
··-··-·valjar 1 
-·-·-kamioni 
----bager ! 
i skupaj 
delovni dnevi grederja 
140 
Grafikon 6: Donosnost gradbene ekipe in posameznih strojev v odvisnosti od delovnih 
dni grederja 
Ugotavljamo, da je bil remont grede~a (ki je v mrtvi sezoni trajal 22 dni) zelo 
uspešen, ker je omogočil skoraj nemoteno delovanje skozi celo leto. Ker bi 
napake, ki smo jih odkrili pri remontu, gotovo povzročile zastoje med glavno 
gradbeno sezono, bi bilo število zastojev mnogo večje od dejanskih (1, 78 dni na 
mesec). Verjetno bi celo preseglo število dni, porabljenih za remont (težave z 
nabavo rezervnih delov). Stroški popravil pa bi gotovo ostali na najmanj isti višini. 
Tako trdimo, da je remont izboljšal poslovni rezultat ekipe za 2.086.782 SIT. Imel 
je tudi pozitiven vpliv na naročnika, ker tekoče delo dviguje ugled izvajalca. 
Primer je pokazal, dah kakovostnemu vzdrževanju strojev sodi poleg kakovostne 
izvedbe še pravilna organizacija dela. 
4 POMEN KAKOVOSTNEGA VZDRŽEVANJA STROJEV 
Raziskava je pokazala, da število delovnih dni stroja zelo vpliva na njegovo 
ekonomsko sliko. Ker so lastniki in vodstvo podjetja kakor tudi vsi zaposleni 
ekonomsko zainteresirani za čim večje učinke naložb, je zasedenost proizvodnih 
kapacitet zelo velikega pomena. Poleg tega pa visoka donosnost naložbe 
priteguje nove vlagatelje in viša cene delnic. Iz tega lahko sklepamo, da so dobro 
(odlično) vzdrževani stroji ključnega pomena za uspešno delovanje podjetja. 
Pri tem se poraja vprašanje, kako zagotoviti takšno vzdrževanje. Kvalitetno 
vzdrževanje pomeni, da okvaro, ki na stroju nastane, odpravimo v čim krajšem 
• 
Krajčič: Vpliv kakovosti vzdrževanja strojev v gozdarstvu na njihovo... 55 
času s tako kvaliteto, da se kmalu ne ponovi, in sicer takrat, ko stroj najmanj 
potrebujemo. Prav gotovo bi se pri tem morali izogniti kakršnimkoli 
improvizacijam in zasilnim popravilom. Gotovo pride največkrat v poštev 
zamenjava pokvarjenega dela in ne zasilno popravilo. To je dopustno le, če 
rezervnega dela trenutno ni na zalogi ali pa če stroj trenutno nujno potrebujemo. 
Prav tako lahko trdimo, da mora biti zamenjani del najmanj tako kvaliteten kot 
okvarjeni. To pomeni, da pridejo v poštev le originalni rezervni deli ali že 
uveljavljeni in preskušeni drugi. Pred očmi moramo pač vedno imeti dejstvo, da je 
pri okvari vedno najdražji zastoj. Tako je tudi lažje odgovoriti na vprašanje, ali 
imeti svojo servisno službo ali te storitve opravljati s pogodbenimi organizacijami. 
5 SKLEPI IN RAZMIŠLJANJA O LASTNI ALI TUJI VZDRŽEVALNI 
SLUŽBI 
Ekonomska analiza gozdarskih strojev je pokazala, da mora vzdrževalna služba 
zagotoviti visoko kvaliteto svojih storitev. Zato mislim, da ni mogoče dati 
enoznačnega odgovora, ali imeti lastno ali tujo, ker so razmere zelo različne. 
Dejstvo je, da je v nekaterih krajih mehanična delavnica nosilec te dejavnosti v 
regiji (npr. Nazarje), ali ima poleg tega še kakšno dodatno dejavnost (npr. Slovenj 
Gradec). Tam pravzaprav ni dileme - potrebujejo lastno, dobro organizirano 
servisno dejavnost. Drugače je v večjih centrih, kjer je že obstajajo celo 
specializirane servisne delavnice za posamezne stroje. V tem primeru bo 
gozdarsko podjetje zelo težko organiziralo vzdrževalno službo, ki bo delovala 
bolje. 
Prednosti lastne vzdrževalne službe: 
- storitev je vedno pri roki, 
- optimalno razporejanje storitev glede na trenutne potrebe po popravilih, 
- dodatna dejavnost, ki prinaša donose, 
- možnost neposrednega vpliva na kakovost storitev (s šolanjem, kadrovsko 
politiko, nagrajevanjem, ... ), 
- lažja organizacija popravil na terenu, 
- lahko je nosilec te dejavnosti v določenem okolju. 
Slabosti lastne vzdrževalne službe: 
- težje zagotavljanje kvalitetnih popravil od specializiranih delavnic (gozdarsko 
podjetje ima običajno pisano paleto različnih strojev), 
56 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
- kapacitete običajno niso vedo povsem zasedene, v potrebah po popravilih so 
relativno velika nihanja, zato so potrebne dodatne dejavnosti (zunanje 
storitve), 
- težje spremljanje razvoja, 
- predstavlja fiksni strošek, ki obstaja ne glede na to, ali delavnica obratuje ali 
ne, 
- relativno zahteven organizacijski problem. 
Trdimo pa, da obstoj nekvalitetne in slabo organizirane servisne dejavnosti ni 
upravičen, tudi če je povezan s tradicijo. 
6 SUMMARY 
Quality of work is becoming more and more important. Therefore the intent of this study 
was to investigate how the quality of the maintenance of forestry machinery affects its 
economic effectiveness. Good quality maintenance means that machine failure is 
repaired as soon as possible when the machine is least needed, and that repairs are 
done in such a way that the failure is not repeated. 
For adapted farm tractors, it was calculated that the intemal rate of return of a tractor 
which is in operation tor 160 days per year increases by 25% in comparison with a 
tractor which is in operation for 11 O working days (whereby it was taken into account 
that such a sales price is achieved at the market that it covers the cost price of a tractor 
with the fewest working days). In case the market recognises a lower price, the interna! 
rate of retum is, of course, lower as well and may become even negative at a certain 
number of working days. Results of the study show that a decrease in the interna! rate 
ot retum tora lower sales price is not the same for all working days performed, but that 
an increase in working days of a machine makes the difference between interna! rates 
ot retum smaller. They also show that high quality maintenance effected an annual 
saving of almost 1 million SIT for one tractor. 
The economic analysis of a truck (MAN series 360 equipped far wood transport and with 
a double-axte half-trailer) shows that for a sates price of 1300 SIT/m3 and transport 
distance of 30 km per year a profit of about 450,000 SIT (the truck pertorms 150 working 
days) can be increased to 1,860,000 SIT (the truck performs 200 working days). 
Thereby the interna! rate of return increases from 3% to 12%, while costs fall from 41.49 
to 37.59 in SIT/tkm. The importance of high quality maintenance, which ensures a small 
number of unpertormed working days due to engine faiture, is obvious. 
The analysis of economic effectiveness of construction machinery (a road-grader, an 
excavator, a road roller and five trucks) shows that the introduction of revetment ot the 
main machine, a grader, in 1995 at the Nazarene forest enterprise improved the 
financiat resutt by over 2 million SIT. This result proves conclusively that good quality 
maintenance depends not only on the quality of repairs but also on their timing. 
• 
Krajčič: Vpliv kakovosti vzdrževanja strojev v gozdarstvu na njihovo... 57 
5 VIRI 
BIZJAK, F., 1991. Osnove gospodarjenja in razvoja podjetja. - Ljubljana, Biotehniška 
fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 291 s. 
CROSBY, P.,B., 1991. Govorimo o kakovosti.- Ljubljana. GV založba, 208 s. 
FURLAN, F., 1991. Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek prilagojenih 
kmetijskih traktorjev pri spravilu lesa - specialistična naloga.-Ljubljana, 
Gozdarski oddelek Bioteniške fakultete, 133 s. 
GUNČAR, 8., 1995. Izkušnje pri uvajanju sistema kakovosti v hotelu Ribno.- Bled, ISO 
9000 Forum Aplication Symposium - Proceeding, 2 s. 
JABLANOVEC, M., 1995. Postopek reševanja in analiza reklamacij v Muri .. - Bled, ISO 
9000 Forum Aplication Symposium - Proceeding, 5 s. 
KOVAČ, 8., 1995. Nagrade za kvaliteto in reinženiring.- Bled, ISO 9000 Forum 
Aplication Symposium - Proceeding, 17 s. 
VUJOŠEVIC, N., 1996. Vodilo za standarde kakovosti 1S0 9000.- Ljubljana. GV 
založba, 316 s. 
WINKLER, l./ KOŠIR, B. / KRČ, J./MEDVED, M., 1994. Kalkulacije stroškov gozdarskih 
del.- Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela 113, Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo 
Normativi za pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov.- Panožni sporazum za 
gozdarstvo .