4. štev.
April. — 1882.
Letnik V.
iin gum.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem tergu št. 10.
Nekoliko
o petji med velikim tednom.
stje velicega tedna nenavadni in izredni,
Ker so obredi in petje veličega tedna nenavadni in izredni, se rado zgodi, da se to ali uno pregleda; in kadar je že napaka gotova, potem se človek še le zave, da ni prav delal. Zato ne bode odveč, če o petji velicega tedna vsaj nekoliko spregovorimo.
I. Cvetna nedelja. Potem ko se je Cvetno nedeljo blagoslovljena voda razdelila, prične se blagoslovljenje oljk z antifono Hosanna filio David, kakor se nahaja v Graduale Bom. ali v Offic. Ilebdom. sanctae. Oracijo, Deus quem diligere, poje mašnik in tono simplici feriali. Njej sledi epistola m tono epi-stolae. Kot graduale poje kor Collegerunt Pontifices, ali In monte Oliveti, dijakon pa evangelije more consueto t. j. in tono evangelii. Sledi' oracija Auge fidem in tono simpl. fer. Prefacija in tono feriali se razun teksta popolnem strinja z ono, ki se nahaja in Missis. Kor poje Sanctus in Benedictus po posebnem napevu, enakem onemu in Missa pro Defunctis. Naslednjih 6 oracij se poje in tono simpl. fer. razun četerte: Deus, qui per olivae ramum, katera je in tono feriali. Med razdelitvijo oljk poje kor antifono Pueri Hebraeorum; oracijo Omnipotens pa celebrant in tono fer.
Začetkom obhoda poje dijakon
Kor.
if. Pro - ce - da - mus in
In no - mi - ne Chri - sti. A - men.
Po potrebi se poje ena ali druga antifon: Gum appropinquaret, Gum audisset populus, Ante sex dies, Occurrunt turbae, Gum angelis, Turba multa.
Kadar se procesija poverne do cerkvenih vrat, stopijo 4 ali 2 pevca v cerkev, in začnejo, obernjeni proti procesiji zunaj cerkve, pervi dve verstici hymnusa: Gloria, laus. Celebrant se spremstvom ju ponovi zunaj cerkve. Pevci v cerkvi pojo naslednjih 5 kitic (onmes, vel partim, prout videbitur), kor pa odgovarja z Gloria, laus tako:
1	■		■				
-	"---■—a-				--—		
pi - um.
Potem ko je subdijakon z križem na vrata poterkal, se te odpro in procesija stopi s petjem responsorija Ingrediente Domino v cerkev.
II.	Veliki četfcrtek se pri slovesni maši smejo orgije igrati do Gloria in excelsis (incl.); potem pa molče do Gloria na Veliko soboto.
Maša tega dne se le v škofijskih cerkvah loči od navadnega reda Missae cantatae; Ite Missa est se poje in tono solemni.
Po sv. maši je slovesna procesija se sv. Rešnjim telesom, katero se shrani za prihodnji dan na odločen kraj. Med procesijo se poje hymnus Tange lingua. Druge pesni so odločno prepovedane.*) Po tej slovesnosti se vespere v koru molijo in ne pojejo; po vesperah pa se med recito-vanjem 21. psalma opravi denuclatio Altarium.
III.	Veliki petek bere lektor prerokovanje Ilaec dicit Dominus — in tono Prophetiae; potem poje kor traktus Domine audivi. Mašnik zapoje: Oremus, dijakon: Flectamus genua, subdijakon: Levate tako-Ie:
Sacerdos.	Diaconus.
CD	A C D E D
D
Subdiaconus. A CD
O - re - mus. Fle - cta-mus ge - nu - a: Le - va - te.
Celega tona D — C in male terce A — C treba dobro vaditi se; tudi se ne sme peti T — C (kvarta) namesto A —C (mala terca). Oracija Deus, a quo se poje in tono simpl. fer. Subdijakon poje in tono Epistolae berilo In diebus illis. Za traktusom Eripe me sledi pasijon po sv. Janezu. Od Post haec autem naprej se rabi tonus Evangelii. Mašnik potem moli 9 oracij po posebnem načinu, kateri je v Missalu samo z pervo zaznamovan; v oficijelni izdaji Officium-a Hebdomadae Sanctae pa so vse te oracije z notami tiskane.
Mašnik intonira potem antifono Ecce lignum sam; od in pro salus dalje pojejo strežniki (Ministri) ž njim; kor pa odgovori z Venite adoremus: Sac. f	d e f e d c	Sac. cum ministris.
i
Ec - ce li
lus mun - di

pe - pen - dit. Chor. R\ Ve - ni - te ad - o - re - mus.
Ta antifona se mora še dvakrat peti in sicer vsakrat v višem tonu.
Med počeščevanjem križa poje kor improperije ali očitanja Popule meus, hyinnus Crux fidelis i. t. d. Med tem ko se sv. Rešnje telo v procesiji od odločenega kraja k altarju nosi, se poje hymnus Vexilla regis prodeunt, kateri se med obredi do Pater noster-a lahko nadaljuje. Po Orate fratres poje cele-

brant brez posebnega vvoda: Oremus, praeceptis salutaribus ... in tono feriali. — Amen izgovori tiho in potem poje brez Oremus v ferijalnem masnem tonu Libera nos, kor pa odgovori Amen.
IV. Veliko soboto začnejo pevci po končanih litanijah Kijrie eleison (glej Graduale Romanum, Ordin. Missae). Gloria se intonira slovesno in oracija se poje in tono festivo. Po epistoli poje celebrant:
Al - le.....1« - ja.
Še dvakrat, in vselej više, celebrant to melodijo intonira, kor pa jo ponavlja in poje po tretjem ponavljanji psalm Confdemini, kakor tudi tractus Laudate Dominum. Poje se evangelije in po Dominus vobiscum se srne orgijati, ker Offertorium odpade (S. R. C. 12. Mart. 1678). Tudi Agnus Dei in Communio izostaneta. Po zavžiti sv. Rešnji kervi se koj z mašo zvežejo vespere; kor namreč poje antifono Aleluja in psalm Laudate Dominum ter ponovi antifono. Kapitul-a, hymnus-a in versikul-a manjka, celebrant pa intonira antifono ad Magnificat:
Ve - spe - re au - tem Sab - ba - ti. Kor nadaljuje guae lucescit ... in poje Magnificat po VIII. tonu, finale 1. Ko se je antifona ponovila, poje celebrant: Dominus vobiscum, Oremus etc. in tono festivo. Potem: Dominus vobiscum, Ite missa est, Alleluja, alleluja: a g f g a a gchag fga ag
I - te Mis-sa est, De- o gra-ti - as,
lu - ja,
- ja.
Sostava orgel j.
(Spisal Ign. Zupan, ml.)
Najslavnejši orgljarji, kateri so dospeli na verhunec v izdelovanji orgelj, terde, da le sapniki na stožke zamorejo rešiti čast orgljarske umetnije, ker ta sistem (Kegelladen) odstrani vse iste napake, katere se nahajajo pri sapniku na vlake, kakoršen je tu pri nas. Na Nemškem so sapnike na vlake ali tako zvane „Schleifladne" skoraj popolnoma izrinili in zavergli. Tudi v Avstriji se je nova sostava „Kegellaclen" mnogo razširila, odkar je sedaj pervi v Avstriji imenovan umetnik, F. Rieger, to iz Nemčije na Avstrijsko prinesel, in že pri pervem izdelku pokazal vsestranski napredek te nove sostave v razstavi na Dunaji 1873 1. in v Parizu 1878 1.
Od leta 1873. se je broj njegovih izdelkov nove sostave pomnožil blizo na eno stotino, in o teh izdelkih so kritikovali in je jako pohvalno odobrili najslavnejši izvedenci v tej stroki n. pr. profesor dr. Ed. II an s lik, ki slovi kot izvedenec v orgijarstvu po vsi Evropi.
Velikanskih orgelj nove sestave se sapniki na stožke ne nahajamo blizo tukaj nikjer, razun na Dunaju in v Zagrebu, koje je izdelal slavni evropski najboljši mojster E. F. Walker & Cie. v Ludwigsburgu. Ta firma se je z velikanskimi vspehi odlikovala po raznih razstavah in si prisvojila mnogo javnih priznanj in zlatih svetinj: Philadelphia, Dunaju, Parizu, Monakovem, Stuttgartu, Santiago, Zagrebu i. t. d. Za pervenstvo v tej umetniji sta bila hud boj Wilhelm Sauer proti Walkerju, z njima bojevali so se razni interesenti in najmogočnejši izvedenci; slednjič zmagal je slednji. Postavila sta si nasproti vsak svoje orgije (z sapniki na stožke) enake velikosti, a premagal je Wal-kerjev mogočni nobel glas, kakor so terdili izvedenci.
Ta slavna firma začela je svoj razvoj v letu 1820 s Fried. Walker-jem; po njegovi smerti leta 1872 prenesena na njega sinove, katerih izdelkov broj na razstavi Wiirttembergškej 1. 1881 je bil že 390, v izdelovanji pa 402.
Od te slavne firme se nahajajo velikanske orgije n. pr. v Ulm-u 100 spremenov, Boston Musikhalle 86 spr., Stiftskirche Stuttgart 74 spr., sv. Pavla cerkev Frankfurt 74 spr., sv. Petra cerkev Petersburg 65 spr., Olai-cerkev Reval 65 spr. i. t. d. Vsi ti izdelki so sostave sapnikov na stožke.
Da sta si pa ta slavni Walker in v Avstriji Rieger v izdelovanji zelo enaka, svedoči to, ker ga ponosni Nemci sami vpletajo v venec svojih najboljših soverstnikov orgljarjev, in sam sem čital pismo od nekega dobrega muzika, ki se izraža: da je imel že priliko igrati na nove Walker-jeve orgije na Dunaji, in na nove Rieger-jeve v Insbrucku, in se prepričal o razločku teh dveh slavnih mojstrov v njunem delu in o glasu orgelj. On pravi, da sta si jako enaka in intonacija Rieger-jevih orgelj za njegov okus bolje zadeta.
Ti slavni umetniki naglašajo v svojih spisih, in pravijo, da orgije kraljujejo kot pervo med godbenim orodjem, in v podlago si stavijo sapnike na stožke, namreč da ti pospešujejo vsestransko zboljšanje in vstrezajo polnemu, čistemu glasu.
Kdo da je pravi iznajditelj sapnikov na stožke, tega se ne ve. Pač se ugiblje, da je dedšina Bizantincev (?). Kdo in kateri so potem to iznajdbo izboljševali, in jo na sedanje stališče postavili, o temu se mnogo čita. Tudi od zgoraj omenjenih umetnikov nahajamo velike zboljšave in napredek v tej sostavi. Rieger in sinovi imajo v tem veliko prednosti. Posebno so ga pervega postavile velike orgije, razstavljene v Parizu. Zavidljivo so ogledovali njegovo z velikem vspehom doveršeno delo Francozje in nemški umetniki, ker le oni si prištevajo vsestranske zboljšave te iznajdbe in napredke orgljarske umetnije.
Da je bila Avstrija zaostala in ni koraka deržala tujim umetnikom, to moramo priznati; zato so pa tudi vsi glasbeni organi zaklicali slavo tej firmi, ko je rešila čast avstrijskim orgljarjem. Profesor dr. Ed. Hanslik, eden pervih izvedencev v tej stroki, jako povzdiguje Rieger-jeve zasluge, ker ta firma je perva bila, da se je odlikovala na kritičnem polji razstav.
Profesor dr. Hanslik kot kritik Pariškej razstavi o godbenem orodji jako pohvalno govori o njej; on ji priznava zlato medalijo za zasluge pri teh orgijah in pravi: Rieger-ji smejo na razstavo Pariško bolj ponosni biti nego na Dunajsko, kjer so vkljub tolikej konkurenci premagali umetnike francoske in se postavili pred nje.	(Dalje prih.)
Pesmaričica po številkah za nežno mladino.
(Dalje.)
St. 42.
5 I 3 -4 5 I 5 6 6 I 2 -3 4 | 5 O 5 | i
6
7 5
1.	Oj soln-če - ce lju-bo, kak si -ješ le - po, in žar-ke ru - me-ne u-
2.	Cve -ti-ce o - ko - li ti vsta-je - jo vse, če - be, -li - ca pridna na
3.	Ko soln-ce za - i - de, vse ti - ho je spet, brez nje-ga ne mo - re ve-
2-3 4
5
i. pi-raš v go-ro!
O
5 ! 5
5 5 4 1 3 O 1: 5
3-1	6
Stu-den-čeh iz ska-le	ve-se-lo	ki-pi.	od
2.	pa-šo že gre. In ptič-ki po ga-ji	po - je - jo	le - po,	na
3.	se - Ije ži - vet'. Kak lep mo-ra bi - ti	še Stvarnik	le sam, ki
i.
3 -2 soln-čne sle - her-znal na
Št. 43.
3 | 3 Po vr -
0	mi -
2 77
ven - ce tak' ve
1	7
2 [ 1 6 4 | 3 -4 2 | 5 O
zla - ti - ne pre-kras-no svet - It, nem kra-ji zdaj vse je ži - vo, ■ re - di - ti je soln-če - ce nam,
II.
1 O
li.
vo.
nam.
4 4 j 5 3 2 | 1 7 6|505j4 2 4J3 1 3
tu sem ho ■ dil, cvet - li ce sem bral, ot - rokom najlep-še za la ne-dolž-nost, kak'sladko ži - viš, pri rož'-cah minljivih se
6
0 5 6 5 5 1
17 6 5 6 0 1
da jal. In ven-ce sple-ta-li so mič-ne, le-pe, in se - liš. Ne - dolž-ne ro - či - ce in či - sto sr - ce, te
1 7 6 6 I 5 77 2 17 6 5»! 46 7 1-
1.	zra-
2.	rož-
Št
O
i. 2.
3.
4.
5.
■ven u - sti - li ce so ti - ste,
11, _
5 ! 1 2 5 • i •
Na go - ro, na Na go - ri, cvet Na go - ri pod Na svo-bod-ni Te - daj le na
be - se - de slad - ke, ki te-be zla ■ te,
be ■ se - de slad ke. ki te - be zla - te.
1 3
5
13 6
5 O 6 23 4
5
go - ro, na str-me vr he;	tja	kli - če in
-li - ce naj-zalj še cve-to, in	pti - ce pre
md-noj ob - la-ki vi - se,	nad md - noj vi-
go - ri ni zem-skih nad log;	nad	md noj, pod
g o - ro, na str -me vr - M!	tja	kli - če in
12 3 3 2 3 4
1.mi-če	in va-bi sr
2.	lju-be naj-slaj še po
3.ša	- ve bliš- či-jo ve
4.	md-noj, krog mene je
5.	mi - če in va - bi sr
5 0 6 23 4
5
12 3 5 5 6 7
-	ce, tja	kli - če in mi - če in va-bi sr - ce.
-	jo, in	pti - ce pre - lju - be naj-slajše po - jo.
■ dre, nad	md-noj vi - ša-ve bliš-či-jo ve - dre.
Bog, nad	md-noj, pod manoj krog me-ne je Bog.
-	ce, tja	kli - če in mi - če in va -bisr - ce.
St. 45.
3 34 5
2-01 12 3 7-0 6-0 6
1.	Lju-bo do - md,
2.	Te - le po - znam,
3.	Lep - še - ga ni,
Mor ga po - zna, te - le čis-lam, ka - kor si ti,
3 2 1
pre -(jo- vor sta - ri uže ka - kor so mno-gi sto-za me ni-kjer ni na
I
7 -6 ; 5 -0
5
56 71
2. 0
1 12 34
5-0 6-5 4
l.pra	vi;	to	- rej	moj dom,	lju	-lil	te	lom,	dok-ler smrt
2.ri	li;	za	te	ži - vim,	za	te		- rim,	kraj moj do-
3. sve	ti;	ti	me	re - diš,	ti	me	ži	- viš,	za te pri-
3 5 4
3 -2
1. 0
i. me-ne ne spra - vi. a. ma-či pre - mi - Vi. 3. pravljen sem vmre - ti.
(Dalje prih.)
Dopisi.
—	Iz Ljubljane, 26. marcija. — Brez vsacega komentara podam tu čč. bralcem „C. glasbenika" goli program cerkvenega petja, ki se je veršilo 19. in 25. marcija v tukajšnji frančiškanski cerkvi. V praznik sv. Jožefa se je pelo: Asperges me, koral; Introitus: Justus ut palma, koral; Missa: Stabat mater, zl. Singenberger; Graduale: In virtute tua, zl. Zangl; Offertorium: Veritas, D-moll, zl. dr. Fr. "VVitt. — Communio, koral, je bil sicer na programu, a po naključbi je izostal. (Škoda! Vr.)
V praznik Marijinega oznanjenja, 25. marcija, so blagovolili milostni gospod knezoškof Krizostom ob osmih maševati, in pelo seje pri tej maši: Oče večni, D-dur, zl. P. Angelik Hribar; pri darovanji: Češena Marija, zl. A. Nedved; Sanctus, zl. Kloss; po povzdigovanji: Molim Te ponižno, zl. C. Ett; po zavživanji: Tisočkrat bod'hvala, G-dur, zl. Greith.
Ob devetih pri slovesni maši: Introitus: Vultum tuum, koral; Missa: Jesu Redemp-tor, auct. Ad. Kaim; Graduale: Diffusa, zl. Holhvarth; Offertorium: Ave Maria, F-dur, zl. dr. Fr. Witt; Communio: Ecce virgo, koral. Potem so se pele še slovesne večernice, in pri njih star „Ave maris stella", harm. od P. Ang. Hribarja. — Kdor ima zdrave oči in dobro voljo, iz tega sam lahko razvidi, za kaj in kako se brine frančiškanski kor in njegov vodija.
—	Iz Škofje Loke pri sv. Jakobu, 13 marcija. — Vkljub vsim prejšnim razvadam in mnogoverstnim stranskim zaprekam trudimo se tudi pri nas dve leti, kolikor je mogoče, za boljšo cerkveno glasbo. Prečastiti gospod župnik, kateri se veliko trudijo za olepšanje cerkve, tudi kora niso na strani pustili. Oni sami so 14 deklet, od 13 do 18 let starih, k pevskim vajam privabili. Izmed teh jih je 6 ostalo, druge pa izostale. Pridružil se je k nam tudi fant, kateri je prej skozi pet let le po posluhu bas pel. V začetku majnika leta 1880. pričeli smo se pravega učenja, res težavnega dela, a vendar z vso poter-pežljivostjo vzeli smo A. Foerstcr-jevo šolo v roke, se prav potrebnih vaj iz nje naučili, in potem še vsake pesni po sekiricah čveteroglasno navadili. Začetek je bil silno težaven, da se skorej težjega misliti ne morem. Torej treba je bilo previdnosti, da bi nam ne bilo spodletelo. Nismo začeli kar vse naenkrat, ampak smo mešali s prejšnim, le na to smo gledali, da smo se vsako pesen po sekiricah naučili, če tudi ni bila cecilijanska. S tem smo se bili kmalu not privadili, da je nam bilo ložje se težjih skladeb poprijeti, in prejšne malovredne počasi zapustiti. Naučili smo se pa sledečih skladeb: Pri blagoslovu, od
A. Foerster-ja, responzorije, kakor so v „Cerkv. glasbenikovih" prilogah od A. Foerster-ja, enoglasno z orgijami. To precej od začetka, pozneje pa več slovenskih maš: Oče večni v c-dur, Oče večni v g-dur. V ponižnosti v g-dur; V ponižnosti v a-dur. Pred Bogom v c-dur, od A. Foerster-ja. Oče večni v f-dur. Pred tvojim veličastvom od Fajgeljna. Oče večni v d-dur; V ponižnosti v g-dur, od P. H. Sattnerja. Pred Bogom v hes-dur, d-dur, c-dur in g-dur od P. A. Hribarja. Pred Bogom v d-dur, in v c-dur od Riharja. Pred Bogom v c-dur od Vavkena. Druge manj vredne mašne pesni smo zapustili.
Pri slovesnih mašah, kadar je z asistenco, pojemo večjidel samo latinsko s polnim tekstom; le za offertorium še včasih slovensko, kakor praznik nanese; graduale pa zmeraj latinsko, in sicer jemljem ga navadno iz mašne knjige, kakor se ima pri maši brati. Gra-dualu, kakor ga je bil „Cerkv. glasbenik" od g. J. Tavčarja za praznik neomad. Spočetja D. M. prinesel, podpisujem tekst dotičnega praznika, in pomagano nam je. Včasih tudi pojemo O salntaris hostia od Witta, ob velikonočnem času Confitebuntur coeli, od G. Weselaka. Marijne praznike pojemo tudi za offertorium Ave Mari stella od Foerster-ja in Ave Maria od \Vitta. Na Vnebohod smo peli tudi za offertorium in Ascensione Domini od A. Foerster-ja in na Binkošt Veni sanete Spiritus od A. Foerster-ja. Latinske maše pojemo 3. Missa in honorem S. Fidelis od Molitorja, Missa Cunibert od Rampis-a in Missa s. Caeciliae od A. Foerster-ja. Parkrat smo vzeli tudi kratko od Pavla Maresch-a op. 22. in sicer kadar ni bila slovesna, ampak le peta maša. Asperges me pojemo od A. Foerster-ja. O velikonočnem času Vidi aquam od Witta. Vexilla regis od Sattnerja smo peli veliki petek. Na svetega Rešnjega Telesa pri procesiji peli smo poleg slovenskih tudi latinske himne, katere se v „Cerkv. glasbenikovih" prilogah za ta dan odločene nahajajo. So tudi pri nas vsaki večji praznik latinske večernice; pojemo jih kakor pri frančiškanih v Ljubljani, toda sami na koru brez duhovnov, psalme enoglasno, in le Magnificat čveteroglasno. Requiem pojemo od P. A. Hribarja. — Tantum ergo smo se naučili sledeče: od A. Foersterja 4 v f-dur, v c-dur, v g-dur in hes-dur; od P. A. Hribarja 5, 3 v f-dur, 1 v hes-dur in 1 v g-dur; od L. Iludovernika v c-dur; od Schubigerja v hes-dur; od A. Nedveda v g-dur in v f-dur dvoglasno, in tudi Benedic anima mea ravno od tega skladatelja.
Slovenskih pesni pa smo od raznih skladateljev toliko peli, da bi „Cerkv. glasbenik" vseh po njihovem naslovu naznanjenih baje sprejeti ne hotel.
Da se pa nismo več latinskih pesni naučili, je krivo, žalibog, edino to, da nam je nemila smert Leopolda Trillerja, vnetega pevca basista, 27. junija 1. 1881 pokosila, in veliko zmešnjavo napravila. Kdor je kdaj petje učil, ta ve, koliko časa se mora truditi, da pevca toliko izuri, da je za rabo. Sicer pa kdor pozna razmere in okoliščine, se bo čudil, da se je sploh toliko storilo za zboljšanje petja tukaj pri nas; in še za to se moramo zahvaliti le prečastitemu gospodu župniku Blažu Šokliču; pervič ker so se trudili, tla so toliko pevskih moči skupaj pripravili, drugič ker skerbijo, da vsaka pevka primerno plačilo prejme, in jih vsako leto k sv. Joštu peljejo, ter jim tam gori gostijo napravijo, tretjič pa tudi potrebnih muzikalij kupujejo, in tudi se večkrat pri pevskih vajah snidejo. Zahvaliti pa se moramo tudi častitima gospodoma kaplanoma, ki nam vsako nedeljo na pomoč prideta, kadar jima čas dopusti, in tudi pri pevskih vajah pomagata, da se vsake reči dobro naučimo. Preserčno hvalo izrekam tudi gg. dijakom in drugim gospodom, ki ob večjih praznikih na pomoč pridejo, da se kor pomnoži včasih do štirih basistov in 3 tenoristov. Naj Bog vsim plača za trud, kateri kaj storijo za zboljšanje prave cerkvene glasbe in petja 1	J. Garli.
Razne reči.
— Minister za uk in bogočastje je 2. svečana razposlal ukaz do deželnih šolskih gosposk, kateri namerava temeljitejšo izoliko bodočih učiteljev v glasbi in sicer zato, da se s tem povzdigne propadla cerkvena glasba. Poduk v igri na glasovir in orgije, doslej neobligateu, naj bi postal ohligaten za gojence vsih onih kerščanskih konfesij, pri
katerih se petje spremljuje z orgijami. Ure za poduk v glasili naj bi se pomnožile in za vsako uro manjše skupine učencev določile. Tudi ob takih urah, ob katerih ni poduka, naj bi se učenci na glasoviru in na orgijah redno vadili; bolj izurjeni učenci pa naj bi se rabili kot voditelji takih vaj. — Dobro!
—	Gornj e-avstrij ansko cec. društvo je izdalo cerkveno pesmarico „Gesang-buch fur die Osterr. Kirchenprovinz" in enako knjigo za orgljavce. Okrožnica šenthipoliš-kega škofijstva št. 1. 1. 1882. je zaukazala, da se mora v prihodnje po cerkvah imenovane škofije rabiti samo ta nova pesmarica in ta orgljarska knjiga.
—	Solnograški nadškof, prevzv. g. dr. F. A. Eder se jako zanimajo za reformo cerkv. glasbe. Zapovedali so, da se morajo v stolnici liturgičnih določeb glede petja natanko deržati ter pri vsej službi božji koralna responsoria vpeljati. Tudi niso le sami za svojo osebo naročeni na "VVittovo „Musica sacra", marveč skerbe, da se ta list vsem dekanijam zastonj pošilja, in se tako duhovščina se zboljšanjem cerkv. glasbe čedalje bolj soznani.
—	Na Ceskem si liturgično petje po svojem cerkveno-glasbenem društvu „Ciril-u" vedno več tal pridobiva. V Pragi n. pr. si je priborilo že tri cerkve: sv. Voj-teh-a, Karlinsko župnijsko in dominikansko cerkev sv. Tilna; — nekdanjih beuronskih, sedanjih emaušlcih benediktincev, ki so v koralu pervaki celega sveta, še omenjati ni treba. Pevska šola Cirilska ima jako močen zbor možkih in ženskih glasov; tenorje in base reprezentujejo, kar moramo posebno povdarjati, — priprosti rokodelci, ki svoje dela proste ure za oliko resnobnega cerkvenega petja vporabljajo in so se svojim trudom že čudovite resultate dosegli.
Ravnokar je na svitlo prišla:
za nežno mladino
s pristavkom 10 narodnih napevov (64 številk na 48 straneh). Sestavil Anton Foerster, založil in natisnil Rudolf Milic v Ljubljani.
Cena 15 kr.
Pri tej lepi obliki in pri taki nizki ceni tega broširanega praktičnega zvezka pričakujemo, da bode prvi natis takoj razprodan.
Po pošti naj se priloži za 1 iztis 2 kr., za 2 do 7 iztisov 5 kr., za 8 do 17 iztisov 10 kr., od 17 iztisov dalje 15 kr. — Na vsakih 12 iztisov priloži se 1 iztis brezplačno.	_
T7"afb 11 o.
Uljudno se vabijo čč. gg. učitelji, organisti in pevovodje, kateri morejo iz okolice ljubljanske priti, k prijateljskemu pogovoru zaradi
„Pesmaričice po številkah"
na dan 5. aprila t. I. ob 10. uri dopoldan v poslopje II. mestne ljudske šole na Cojzovi cesti, kjer se bode ta nova stvar pojasnila.
Skladatelj in založnik „Pesmaričice p MM",
Dopisnica vredništva lista: Čč. gg. dopisovalcem, prijateljem in bralcem sploh: Veselo Alleluja! — s prošnjo, da nam blagovolite poslati pisanih pirhov.
Pridana je listu 4. štev. prilog.