Inserati so sprejemajo in vetj/i tristopnn vrBta: (j hr., č« se tiska lkrat, 9 ii n si i« »t 15 n u n n 3 „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi (e ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. N iroinino prejema opravnifitvo ^mtm uistracija) in eks} edicija ua Starem trgu h. št. 16. Pilitltii list n ;i sarod. Po pošti prejeman velja : Za čelu leto . . 10 gl. ~ kr za pol leta . . 5 _ za četrt leta . . ■> ',', 50 V administraciji velja: Z a celo leto . . 8 gl. 40 ltr za pol leta . . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velj/i 60 kr. več na leto. V Vredništvo jo v Kravji dolini štev. 26. Izhaja po trihrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. flCTž^' Zarad praznika sv. Petra in Pavla izide prihodnji „Slovenec l v torek 2. julija. 0 pomanjkanju duhovnov. (Poslano.) I. Pred enimi tedni je imela „I)anica" obširen članek o pomanjkanju duhovnov, kakor je videti, iz strokovnjaške roke. Nekaj pozneje je o ravno tej reči veljaven mož v ,(Slovenskem Gospodarju" tehtne resnice spregovoril o priložnosti , ko je poročal o novo vftanov-ljenem dijaškem semenišču v Mariboru. Hes da prva skrb v tej potrebi gre višjim oblast-nijam, ali vendar, ker je stvar javna in nas vse nekoliko zadeva, jo pač tudi javni listi smejo obravnavati, in bodo toraj pripuščeno, da se je tudi „Slovenec" dotakne, ter mislim, v oneh dveh spisih izraženim, še ene besede pridene. Zakaj da se število duhovnov v našem ča.-u tako hudo manjša, je žalibog le preveč sploh znano, in bili so vzroki tega v razni obliki žo marsikod obžalovani, tudi po nekte rib pastirskih listih, v posamnth in skupnih vladikovskih prošnjah dostojno razodeti. Kazim male izjeme bi se vsi dali euemu podvr stiti: Zdajnemu duhu časa. Iz tega že nemila vojaška postava izvira, ki nobenega sposobnega mladenča ne oprostuje vojaške dolžnosti in ki nam bo o vojskinem času silno trda, kakor že zdaj čutimo, ko je le še en sam del vojakov v orožje pozvanih. Vendar je pri nas ta vzrok pomanjkanja duhovščine med vsimi skoraj naj manjši. Odkar se je namreč zastonj bilo posku- silo, dotične faktorje v naši dvocepljeni monarhiji za ugodniši prevstrojo vojaške postave zediniti, vidimo, da njeno ojstrost jako modro zlajšuje milost presvitlega cesarja. Iz raznih fki lij prihajajo do Njih Veličanstva prošnje za milostno dovolitev, da bi se ta ali uni prostovoljce (oziroma reservist), ki zato poklic v sebi čuti, smel za duhovna posvetiti, in le red-kokrat, prav izjemno, je še dozdaj slišati, da bi ktera teh prošenj bila zavržena. V poseb-n h okoliščinah se je že tudi prigodilo , da jo do vojak stalne ,,linije" v ta namen dobil oprostenje. Tako posvečeni ostanejo sicer za vojaške duhovne vpisani, ali ker je teh mnogo, se pač ni bati, da bi, kadar vojs-ka vstane, vse ua bojišče pobrali. Previdno, se ve, jezmiraj, ako starši svoje sinove, ktere želijo duhovstvu posvetiti, zgodaj dajo v šolo, vendar pomoč v ta namen tudi za tiste ui tako težavna, ktere že na gimnaziji vojaške leta dohitijo. Naj bi se le ob čai-u še (pred postavnim klicanjem na asentiranje) oglasili za pro.4ovoljstvo, po dovršenih bogoslovnih študijah [ta školijstvo zanje prosilo dovoljenja, da jih sme za duhovne posvetiti. Zmožniši bodo brez veleli težav, in, ako se kteti predmet ua drugo leto preloži, pri manj važnih rečeh pa nekaj pregleda, bodo marljivi tudi med slabejimi ob enem lahko kos vojaškim iu bogoslovnim študijam, tako da jim še leto vojaškega prostovoljstva ne bo zgubljeno za bogoslovje. Skušnja več. krajev uči, da to ni nemogoče. Kolikor tedaj vojaška postava vzročuje pomanjkanje duhovnov, temu bi se dalo še dovolj v okom priti. Vse huje sprideni duh časa na število duhovščine s tem vpliva, da mladenčem samim veselje jemlje do duhovstva, ker jim v tem stanu vedno bolj trnjevo pot kaže, ker jih z ukom ali zgledom družili od njega odvrača, iu ker pri mladosti tako življenje goji, po kterem še prejšnje čutje za duhovski poklic samo vgasne in se tolikrat v nasprotno mrženje, ako ue celo v oholo sovraštvo proti njemu sprevrže. Da zdajni čas, kteri globokeje, kakor ne-kdajni, v materijalnosti rije , pri toliki skrbi za polajšauje družili stanov — duhovskega mrzlo prezira, kteri goli posvetnosti že v svojem bistvu in poklicu nasprotva, da trudu njegovemu ne le ne deli rad plačil in časti, te-muč še mnogovrstne prepreke stavi in težave prizadeva: to pač nikakor ni čudno. In da marsikterega mladenča močno tje za svetom vleče, kjer mu več mikavnih vabil naproti smehlja, to je naravno. Mi nekoliko bilo je vselej tako, in kadar je bilo veliko drugač, se je tudi gosteje pripetilo, da je višji nagib s« nižjemu vklanjal ter po nezgodi besede vres-ničeval: Multiplicasti gentem non magnificasti laetitiam. Pa tudi kar je preziranja duhovščine dandanes nenavadno odveč , razumnega ne more tako silno motiti. Naj le bolj treznih oči krog sebe pogleda, in videl bo, da tudi jiri toliko zavidanem svetu že marsikdo ni dospel zlatega gradu, ki si ga je o razhodnji koncem gimnazije domišljeval, da je drugi, ako mu jo sreča milejši, si to morda pridobil za neprecenljivo dražje blago značajnosti, da so tretjega nepričakovano hude nadloge zadele, kterih bi se drugod bil ložje ognil. Ako to resno prevdari Zakaj se razširjuje na Nemškem pesimizem? (Rusko „Novoje VremjnSt.. SO!).) Zakaj je našel pesimizen tako rodovitna tla na Nemškem zlasti sredi olikane mladine? Zakaj je prešinil on vso nemško filozofijo, poezijo, muziko in slikarstvo? Ta vprašanja sku>a razrešiti dr. Waldstein v časniku „Ni-neteenth Century''. Po mnenji tega doktorja sodeluje pesimizmu na Nemškem vse — šola, družina, občni in politični pogoji. Nemški deček se uči prav mnogo, ali on nema zadosti svojemu vzrastu [irimernega odpočitka in raztre-^onja. Ves so»tav šolski ga odgojevanja teži najbolj k razvitju uma m se skoro nič ne ozira na ol.kanje značaja. V nemških šolah rabijo za deco navadno besedo: „lažeš1' ,.osel" i. t. d. in zato se v dečku ne more razviti čisljanje samega sebe; od njega zahteva načelstvo popolno pokorščino v vsem še celo v mislih, in s tem ga privadi hiuavščine. Ker ima deček malo veselja v zdanjosti, zato misli le na bodočnost, na tisti čas, ko bo dijak na vseučilišči. No, glej kako se je zmotil. Na nemških vseučiliščih ne delajo dijaki prve semestre ničesar, razun da se pretepajo v dvobojih in pivo srkajo , kakor bi šlo za stavo. Organizem ne zdrži tacega življenja in večiua miadeničev začne kmalu skušati nravni „katzenjammer" — sad fizičnega razstrojenja in nravnega čuvstva nezadovoljnosti. On poskuša razigravati romantičnega dijaka starih časov a zastonj: hote nli nehote se mora smejati samemu sebi. Tako ima nemški mladenič pred svojim vstopom v življenje vso podlago za pesimizem. Nemški značaj so odlikuje s krajno ob čutljivostjo. Resnično globoka privrženost je neogiben životni pogoj Nemca in kje jo more on zadovoljiti? Po mnenji dr. VValdsteiua se nahaja nemška obitelj „heim" samo v knjigah. V dejanji je to liimcra. On pravi, da se lehko nastavi za občno pravilo, da je oče ves zako pan v svoje opravke in da je večidel še v prostih urah zunaj obitelj'. Mati živi po svoje; njeno delo so svetne zabave in gospodinjstvo. Otroci se sami odgojujejo, kakor so hočejo. Pri tacem domačem življenji se polagoma kruši tudi notranja zveza; otroci se čutijo osamele. Prav ti pogoji se nahajajo tudi na Francoskem ali Francozi imajo drugačen značaj. Augleži so po značaji uže bolj jtodobni Nemcem ali njih varuje pesimizma obitelj, angleški „home." Jo pa še nek neprijeten pogoj za nemškega mladeniča namreč pomanjkanje ženskega vpliva. Nemške deklice se tako odgojujejo, da se za družinsko življenje skoro ničesar ne nauče. Tudi so zdanji društveni nravi malo primerni normalnemu razvitju človeka. Vsak mladenič na Nemškem je prav gotovo idealist ali časi, ko jo zadostovalo, da je bil človek mlad, če jo bil tudi reven, da je užival splošno čisljanje in da je bil srečen v svojih domišljijah o idealu ali o katerejkoli belokožnej in mo-drooki „Grctchen" — so prošli za zmerom. Zdaj ni več moč biti filozof ali poet, nositi dolgo laso in fantastično obleko; zdaj mora vsak biti človek, dobivati denarje za svojemu stanu primerno življenje; „domišljavec" ni več v modi. Tak odnošaj ubija vsak idealizem in zdanji mladenič misli kakor Hamlet, tla ga tovarištvo no more razumeti, začenja prezirati vse in se potopi v sam sebe. Poprej so tudi Nemci radi izražali svojo nezadovoljnost z do- in se vrh tega še spomni, da je že kterikrat slišal o poželjivih rokah, ki so vkljub zdatnemu zaslužku, se vendar tudi v ptujo blagajno zmotile, o toliki današnji spretnosti za rabo vrvi in samokresov, kterih nobene časti ne udržč, sploh o žalostnih nasledkih z vžitkom rastoče poželjivosti: ne bo li iz srca pritrdil Modremu ki pravi: Melior est pauper sufliciens, quam gloriosus indigens? In ako si je stan tudi le po takem spoznanju izvolil, se pri duhovskem — razun še višjih vzorov — že s tem ni prevaril, tetnuč bo vselej, da le poklicu vseskozi zvest ostane, Boga za ono spoznanje hvalil, kadar moli: Su-per inimicos meos prudentem me fecisti man dato tuo, quia in aeternum mihi est. — Ne le obče spoštovauje podložnih in hvaležna ljubezen poštenih bo spremljevala njegovo dejanje ter mu zadovoljnost zvikševala, kar je med zemljskimi plačili eno naj blažjih in neprecen Ijivih, za ktero ga marsikteri tovarš pri drugotnem blišču zavida ; ono priznanje se bo tudi v radodarni pripomoči za časne potrebe razodevalo, da saj dokler mu IJog zdravje in krepke moči ohrani, ga silne skrbi v tem obziru ne bodo nadlegovale. S tem pa nikakor ne tajimo, da se nahajajo tudi službe duhovske, pri kterih mla denču, naj bo še tako zmernih želja in z malim zadovoljen, res iahko pogum za njih opravljanje upade; same na sebi so nepristojno slabih prihodkov za spodobno življenje, ljudstvo pa, ktercmu služijo, je v tako hudih stiskah, da pri naj boljem srcu in naj gorečniši želji ni v stanu nič pripomoči. Tu bodo oni pristopili, kterim je zato poseben poklic od Boga, ali z darovi in vstanovami po blagodušnem izgledu premožnejib sobratov, ali pa s potrebnim vplivom, da se, kolikor je moč, od drugod podpora dobi, ter po ti poti mladenčem pri izvolitvi stanu strah pred skrbjo za vsakdanje potrebe, kolikor je v resnici pravičen, zdatno odvrne. Nekoliko se je že doseglo tudi po letošnjem vladnem priboljšku, saj po onih krajih, kjer je bila sila vpijoča, povsod pa, se ve, da to ne bokmalo mogoče, in dolžnost, pomagati si samim, tudi zanaprej še velja, zlasti za čas obolenja iu sploh onemoglosti, kakor že pride. Za ta nemili primerljej je mala reč državno zagotovljena, ki se včasi ua posebno priprošnjo tudi povikša. Da pa skrbi v taki okolini še bolj odstranimo, ni bolje pomoči, kakor druž-binska podpora. Vse se daudanes organizira, moči za mnogovrstne početja se zbirajo v društva, da, kar posamna ne zmore, skupno prizadevanje doseže. V tem spoznanju so se tudi movinskimi političnimi in društvenimi napravami ali sam s seboj je bil Nemec zmerom zadovoljen. On je preklinjal ,,tako" življenje v obče. Wertherjeva melanholija je bila v navadi zarad svoje estetičue strani; cenili so jo zato, ker se je kazala krasna ali ona ni izhajala iz resnih fizičnih in društvenih pogojev kakor melanholija naših dni. Tačas so se po-grezovali v ,,weltschmerz '; zdaj pa pravijo pesimisti, da so za vse ravnodušni Militarizem na Nemškem tudi ukrepljuje nagnjenje k pesimizmu; on ubija osebnost. Zarobljeni „koplor" nič ne ceni viših čuvstev, ne čislja ni hrepenenja po svobodi ni dostojanstva novobranca in duši v njem vsako idealno domišljijo. Če pridenemo še finančni in obrtniki kaos, ki je olivatil ves svet, potem se lahko razvidi, da zdaj še biti ne more poprejšnja zadovoljnost s skromirm življenjem. Hrepenenja po v duhovno podporo pod raznim imenom društva osnovale ter po nekterih škofijah že toliko okrepile, da se onemoglemu ali sploh podpore potrebnemu ni bati za dostojno pre-skrbljenje. V ta namen je tudi za ljubljansko škofijo duhovno podporno društvo vstanovljeno, in pri tej priložnosti si ne moremo kaj, da ne bi tu z naj resnejšo besedo silne njegove koristi in neprecenljive važnosti v zdajnih okolinah pro-glaševali ter reči vsem duhovnim sobratom, pa tudi milim nam neduhovnim rojakom gorko priporočal. Z majhnim doneskom pravico dobiš, v nezgodi podpore prositi, in da ti v sili tudi Hevelika pomoč prav ugodno služi, si lahko misliš, pa tudi še marsikje zveš, kjer je društvo že pri pičlih svojih prihodkih lepo pomagalo. Naj te pa nikar ne prevari sebično mnenje, češ, da ti nikoli ne bo treba pri tem društvu podpore iskati, in da bi toraj zate odveč bilo, mu ko plačilen ud pristopiti. Prihodnosti nima človek v oblasti. Pa ko bi ti tudi Bog ve kako zoper potrebo podpore utegnil biti zavarovan, je ono tvoje mišljenje več ko bedasto. Kakšino bi pač bilo to društvo, kte-rega vsi društveniki bi podpore potrebovali? Saj bi nikomur ne pomagalo in toraj že o porodu samo po sebi moglo umreti. Pri društvu blagodejnih namenov — in da take tudi duhov, podporno društvo pospešuje, tega ne dvomimo — pa tudi sploli pri stanu, ki mu je blago-dejanje bistven poklic sebičnost nima besede. Naj tedaj n i k d o sobratov iz tacega obzira ne zamudi, temu važnemu zavodu se z malim doneskom vdružiti, komur pa je Bog obilneje zročil v rabo, naj ne pozabi, še v življenju ali pa v zadnji svoji volitvi, blago-dušno se spomniti potrebnih sobratov, ki mu bodo še, kadar si sam ne bo več mogel pomagati, z neminljivimi darovi vračevali. — Srednje šole in narodnost na Moravi. IV. „Samo če 'če, Avstrija čez vse!'1 je pisal patrijot — Ilornek — iz davnih časov (1684). Ilornek ima prav. Avstrija bi bila močna, ko bi nje narodi bili združeni v rodoljubji. Zato sem z otožuostjo bral v nekem članku: ,,V habsburški monarhiji niso čutili potrebe, dvigati domoljubje, kakor na Pruskem." Ko bi tega ne bili opustili, bila bi še daues celaŠlezija avstrijska. Ali znajo v naših časih na Morav-skem bolje gojiti domoljublje? Način, kako ustavoverni voditelji zmoravskimi Slovani rav- vsemogočih podvzetjih in ž njimi zvezana ne-določnost vznemirjajo duhove; ljudje začenjajo zreč delovati zgubljajo nadzorstvo nad seboj samimi. Poslednji vzrok je vedno naraščajoči centralistični duh; ta je zadal zadnji udarec tako proslavjajoči se ,.genialitilt-i." Poprej, ko je bilo na Nemškem nekoliko vednostnih centrov, nahajočih se v vednem tekmovanji , je skušal vsak meščan pomagati, s čem je le mogel temu, v katerem se je rodd. Marsikateri se še ne zapazi v večjem mestu ali doma v manjšem mestu so ga ljubili in cenili, podpirali in bodrili in to je ugajalo razvitju njegovih pr rodnih sposobnosti, eneržije in v obče vseh lepih strani ličnosti. Zdaj je v Berlinu ves cvet nemška inteligencija, a posledica tega ni kakor pri Francozih raznenadenje , temuč pesimizem. najo, ni po tem, da bi te navdušil za državo. „Vodit.elji opozicije (na Hanoveranskem in He-senskem) — pravi članek — so bili z Bizmar-kom dogovorjeui." Čudno! in naše nemškutarje imenujejo ljudje tudi — Prusijane. Brez vsake podlage si menda ljudje niso zmislili tega priimka. Saj ponenjčevanje šol ima le namen, storiti deželo bolj prebavljivo za Prusijo. Cui bono — čemu? Kdo ima dobiček od germa-nizacije, Avstrija ali Prusija ? Naj bi se podpirala raje avstrijsko-slovanska zavest. Po liberalizmu zadnjih let je vera pri mlajšem rodu že precej opešala. To je za cesarstvo nesreča. Vera napeljuje človeka k pokorščini in spoštovanju do postav, k požrtvovalnosti za državo in vladarsko hišo, k med-sobni ljubezni državljauov; ona je velika moč, ki države jedini in krepi, če ravno ne take, pa vendar velike vrednosti je tudi ljubezen do naroda in maternega jezika. Češki Slovan ljubi svojo narodnost, in vidi le v Avstriji pravo brambo za njo; zato hoče ostati Avstrijanec iu Slovan. Bolj ko se v Avstriji spoštuje slovanska narodnost, bolj bo rastla zvestoba in ljubezen Slovanov do države. Če se pa v mladini zatre ljubezen do vere in narodnosti, potem postane ona brezznačajna in vsakim zvijačam pristopna. Beseda „ustava" je prazna in votla v primeri z besedama „vera in narod." Slovani so dali že dosti dokazov svojega avstrijskega domoljubja in ljubezni do svojega jezika. Oni so uajveč omogočili zvezo avstrijskih dežela z izvolitvijo Ferdinanda I-(1526); da se je odstranil ogerski usurpator, Janez Zapolya, so največ pripomogli češki vojaki (1527). Slovani so Avstrijo vedno krepko branili, tako proti Turkom , kakor proti pun-tarskim Madjarom. To smo videli tudi leta 1818. Kar se je zakrivilo početkom tridesetletne vojske, to so Slovani že davno popravili, če so prav tačas muogi svojemu pravnemu kralju nezvesti postali, naj se pomisli , da so bila med njimi tudi tačas že ponemčena mesta Brno, Olomuc itd. in da je tačas slavni Mo-ravan Karol pl. Zerotin odgovoril na vabilo in grožnje pozimskega kralja : „Kaje umrjem, kakor da bi zapustil svojim potomcem madež nezvestobe." In Zerotin ni bil edini tak Slovan. Od tega časa bili so Slovani vedno zvesti državljani. „Da Avstrije ni, morala bi se narediti," rekel je Palacky; naj se vlada tako, da se bodo Slovani radi teh besedi spominjali, Na Moravi se zdijo čitalnice iu sokolske družbe državi nevarne; hlapčevski ljudje šču-jejo oblast proti njim; učitelju in vradniku se šteje v zločin, biti ud takemu društvu. V mo-rav.vko mestice prišla je vest, da je Palacky umrl. Čitalnica je izobesila črno zastavo. Tistega dne je blagoslovilo veteransko društvo svojo zastavo, dar cesarski; nemški kazino pa je razprostrl v svojih prostorih črno-rudečo-zlato (nemško) zastavo. Okrajno glavarstvo zaukaže, da naj se slovanska črna zastava odstrani, da ne bi se po njej veterani motili v njih veselji. Č tablica uboga. Ukazano pa je tudi b lo, da naj se odpravi nemška trobojnica, ker spominja na leto 1848, ker govori o krvi trinogov in o zlati svobodi, in ker jo Slovani sovražijo. Pa nemški in ustavoverni kazinovci niso hoteli ubogati. Kdo je potem bolj lojalen ? Slovanski ,,sokolci" pojo : ,,Pridi k nam, o kralj, iu poglej, kaj hočemo; mi hočemo tvojo slavo in našo srečo. Mi le hočemo, kar nam gre, in potem mir med narodi; vsem enaki hočemo biti, pa nikomur hlapci, — potem stoji trdno tvoj prestol — glej v naše srce, — akoravno [krvavi vendar ni še zgubilo ljubezni in zve-Istobe do domovine. Naj bo tvoj sovražnik silen, ko nebo , mi ga bomo premagali iz ljubezni do tebe. Na nas se opri, in če se vsi prestoli razrušijo , tvoja moč se ne sme oslabiti." Take in enake besede čitamo v naši so-kolovski pesmi; ali se nahajajo pač tudi v priljubljeni „Wacht am Rhein?" Ne bilo bi Avstriji v škodo, gojiti avstrijsko-slovansko zavest. Namesto jemati jim šole, naj se jim še nove dajo. Slovane ponemčiti je že prepozno. Leta 1774 so sklenili: „die Regierung ininse darauf sehen, dass im Reiche nur eine Nation sei — vlada mora na to gledati, da bode v državi le en narod." Od tega je zdaj 100 let, pa namen ni dosežen. Zdaj pa so razmere vse drugačne. Naj se vlada prepriča kaj moravski Slovani hočejo, in naj nemšku-tarjem preveč ne verjame. Naj se jim dajo potrebne šole, da se bo reklo „Saj 'čc, bit' 'če Avstrija za vso." Politični pregled. V Ljubljani, 2G. junija. Avstrijske dežele. Jflinistcrftka kriza, kakor piše dunajski „Tagblatt," počiva do najvišjega potr-jenja pogodbe med Cislo in Translo, ki se utegne dovršiti še ta teden. Ministri ki mislijo odstopiti, ne gredo na odpust. Gotovo je, da izstopi baron Lasser, ki se poda v stalni pokoj. Tudi na Ogerskem se govori o premembah v ministerstvu , ki se bodo dovršile vsled novih volitev za državni zbor, če prej ne vsaj do prihodnje jeseni. Vnanje države. Kongres boje ugodno razpravlja svojo nalogo. Seje 24. t. m. se Gorčakov ni vdeležil. ker ga zopet nekoliko tlači protin. Angleški listi poročajo, da jo zagotovljena samostojnost Rumunije, Srbije in Črnogore, kakor tudi pra vica Avstrije do Bosne. Turki še vedno mislijo, da se bode zanje dobro obrnilo iu da se jim ne bode treba popolnoma umakniti iz Bulga-rije, zlasti ne iz Varne. Pa Rusi v tej zadevi ne bodo lahko odjenjali, in se pripravljajo na boj, če bi se Turki ne hoteli iz lepa vdati Že novica, da se ima Bulgarija skrčiti, napravila je med vojno rusko veliko nevoljo. Ruski car te dni neki pride v Berlin, da obišče cesarja Viljema , ki bode komaj do jeseni okreval toliko, da bode zopet mogel delovati, in da potrdi sklepe Gorčakovega na kongresu „Times" iz Berlina naznanjajo, da je kongres določil obrok 9 mesecev , v kterih se imajo ruske čete umakniti iz iztočne Rumelije in Bulgarije. Ravno ta list poroča iz Dunaja, da se med Rusi iu Turki pričakuje pogodba, vsled ktere bi se Rusi od Carigrada umaknili proti Odrinu, Turki pa bi spraznili Varno in Šumlo ter odšli v Rumelijo. — Bismark želi, da bi bil kougres že skoraj dovršen, ker mu ni ljubo, da bi ptuji državniki še dalje z lastnimi očmi gledali jako neugodne razmere na videz tolikanj ponosne Nemčje. ilciiiška vlada je podaljšala kupčijsko zvpzo z Avstrijo do konca tega leta. Iz Ostrova na Poznanskem se poroča, da je pri procesiji sv. Rt šnjega Telesa v Kališu nastal neki šun der proti judom in protestantom. Razsajalci so oropali shodnico judovsko in mnogo štucun ter ubili 13 ljudi. Je li to res in kaj je bil vzrok tej razkačenosti, bodemo še le pozvedeli iz natančnejih poročil. — Pravijo, da bodo skušali iz morja izvleči ladijo „Kurfurst<', ki se je unidan potopila, ker se ni rzzdrobila in jako ugodno leži na dnu morja. Španjska kraljica je nevarno za vročinsko boleznijo zbolela in je bila 24. t. m. previdena s sv. zakramenti, ktere ji je podelil patriarh indijski. Navzoč je bil kralj s kraljevo rodovi no. Izvirni dopisi. Isb IVKariliora, 25. junija. (Telegram.) Cerkvena svečanost pri razkritju Slomšekovega spominka sijajna, narodna od župana prepovedana. Navdušenost velika. (,,Vaterlandu" se razuu tega poroča, da je bil župan prepovedal tudi slavstveni govor (v cerkvi), da je pa preč. kanonik Košar vendar-le pridigoval prav primerno (m tactvoller Weise). Občni zbor čitalnice je bil prepovedan in čitalnica razrešena. Vredništvo.) Is. Vluriliora, 25. junija. (Svečanost pri razkritju Slomšekovega spomenika) se je včeraj tukaj dostojno, če tudi ne tako redno, kakor smo bili odločili, izvršila. Po brzojavu sem že naznanil, da je cerkvena svečanost bila sijajna, narodna pada je izostala vsled prepovedi mestnega župana. Vendar so se bili narodnjaki zvečer v gostil-nici zbrali iu s prijaznimi pogovori in navdušenimi napitnicami in pe,srnami si nadomestili prepovedano večerno veselico v čitalnici. Slomšekovih čestilcev je prišlo od juga in severa, od vzhoda in zapada v tako obilnem številu, da se tega nismo nadjali. Koroški rodoljubi , med njimi visoko častiti korar Ali -jančič, dekan Šiuet, Matija Majar, L. Einspieler, Fr. Rup, so prišli že v nedeljo zvečer. Zjutraj smo opazili ljubljauske pevce , iz Gradca dr. Muršeca, poslanca M. Hermana, dalje dr. Voš-njaka, dr. Kočevarja, lepo število duhovnikov domače škofije od blizu in daleč. V cerkvi smo videli tudi vse odlične narod njake iz Maribora in okolice in jako veliko radovednih inestjauov, tako da je bila cerkev čisto natlačena. Cerkev je bila slovesno okin-čana že zato, ker je bil god sv. Janeza Krst-uika, jiatroua stolne cerkve; obe slovesnosti ste se toraj ob enem obhajali tako, da je druga drugo poveličevala, kar so govornik v vvodu in sklepu pridige primerno omenili. Točno ob 10. uri, kakor je bilo napovedano, pridejo vis. čast. korar Košar na prižnico ter v mojsterskem govoru nemški in slovenski razložijo vzrok denešnje svečanosti in vzroke, zakaj srno Autonu Martiuu postavili ta častni spomenik, kise je med pridigo po dokončanem vvodu odkril. Te vzroke najdemo, so rekli, na napisih, ki se nahajajo v treh jezikih na spominku nemški: „Dem Griinder des Bischof-sitzes in Marburg"; latinski: ,,Autouio Martino Slomšek ecclesiae egregio episcopo pastoriijue optimo" ; in slovenski: „Narodnemu buditelju, pisatelju iu pesniku hvaležni Slovenci." V nemškem nagovoru so zlasti prvi napis obširno vtemeljili povdarjaje trud in žrtve , ktere so morali rajni Antonu Martin na se vzeti, da so orjaško delo preselitve škofijskega sedeža od St. Andraža na Koroškem v Maribor izvršili V slovenskem nagovoru so pa ravno tako slo venski napis obširneje razložili, pokazavši, kako so sloveusko ljudstvo budili v cerKvi, v šol in v svoiih spisih, vedno v smislu angeljskt pesmi: Slava Bogu na višini iu mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Po pridigi so imeli vis. čast. stolni prošt infulirano sv. mašo, pri kteri so pevci pel lepo latinsko uiašo strogo v duhu cerkvene glasbe , kakor jo zahtevajo cerkvene postave Zato se je pel na koncu „Te Deum" po ko ralu unisono in brez izpušenja besedi. Dopoldne je bila cerkvena svečanost končana, kakor sem že omenil sijajno brez kake najmanjše zmešnjave. Ljudje so se v gostih trumah valili proti čitalnici, kder je bil občni obed in malokdo še je vedel, kakšni Damoklov meč visi nad njimi. Ondi pa se je kakor ogenj razširila novica, da je mestni župan predsed-uiku čitalnice, ki je ob enem predsednik „od-bora za stavljenje Slomšekovega spominka," prepovedal obhajati popoldne občni zbor iu da je suspendiral delovanje čitalnice , ki je prekoračila meje svojega delovanja, torej ne sme zvečer tudi nikake veselice v čitalnici biti. Po tej novici so nekteri malo klaverni postali, drugi pa so prosili gostilničarja, da je zvečer naredil Soiree, kterega so se skoro vsi vdeležili. Ko so se oglasili godci in pevci, pozabili so skoro vsi prejšuo nezgodo in začele so se vrstiti napitnice, pesmi, godba; čitali so se telegrami, ki so kar zaporedoma od vseli strani naše domovine dohajali, prijatelji, ki se že dolgo niso videli, so se pozdravljali iu prijazno pogovarjali. Tudi radovednih mestjanov se je nabralo toliko, da bi bilo skoro prostora zmanjkalo. Vse je postalo židane volje. Ali vrhunec je veselje iu navdušenost dosegla, ko so godci zagodili potpourri samih Slomšekovih melodij iu se je začela: „Preljubo veselje, oj kde si doma." S kako navdušenostjo se je ta melodija spremljala, to ni mogoče povedati, ampak samo čutiti. Pozno ponoči so se posamezni razšli vsak svojim potom. Županova previdnost pa ni samo zabranila narodne svečanosti, ampak bila bi rada tudi cerkveno, sploh vso svečanost, kar lehko spre-vidite iz priložeuega pisma do prečastitega stolnega župnika. Pismo od župana lastnoročno podpisano je prišlo v farovž malo pred začetkom božje službe. Jaz sem Vam ga vestno prepisal in dodjal prestavo od besede do besede. Poja-nila ne potrebuje nikakega. Če se Vam zdi vredno in primerno pustite ga tukaj slediti, morebiti bi škoda bila , če bi se čisto zgubilo. Slavuemu stolnemu in mestnemu uradu v roke vis. čast. gospodu stolnemu in mestnemu Župniku Juriju MatjašiSu v Mariboru. Iz programa od odvetniškega koucipijenta Ivana Kačiča mi predloženega sem izvedel, da nameni o priložnosti razkritja Slomšekovega spomenika v stolni iu mestni farni cerkvi de-nes ob 10. dopoldne biti velika meša. To mi da priliko slavnemu stolnemu in mestnemu župnijskemu uradu naznaniti, da sem od Ivana Kačiča poslano naznanilo o društveni delavnosti glede Slomšekowga spomenika s programom vred odbil in pozvanje zbora prepovedal. Kar v programu napovedano veliko mešo zadeva, mi ni znano, ali so naznaujeni pozva-telji od cerkvene strani bili pooblaščeni to točko v programu navesti, ker meni o tem od slavnega stolnega in mestnega župnijskega urada čisto nobeno naznanilo ni došlo. Ker sem pa zapazil, da se hoče svečanosti zadevajoči Slomšekov spomenik brezobzirno izključljivo slovensko-narodno lice dati, dasi je vis. čast. Martin Slomšek bil knezoškoi Lavan-tinski ni nikakor ne narodni opravilnik (func-tioniir) io ker mi je v svojem poklicu kot predstojniku politične mestne gosposke na to gledati, da se. za krščansko katoliško pobožnost blagoslovljena hiša božja ne zlorabi za drajno po litičoih agitacij, zato opominjam slavni stolni in mestni župnijski urad na to paziti, da se v slučaju, če se omenjena velika meša služi, vsaka bodi kaka koli demonštracija v prostorih mestne farne cerkve opusti, da se pri razkritju Slomšekovega spomenika strogo drži ceremonij katoliškega obreda in da se sploh vsaka pridiga ali razgovor čisto opusti. Za nepogojno izpolnevanje te dolžne previdnosti in oziroma te svoje izrečne prepovedi izrečem na podlagi cesarske naredbe od'-'O. aprila 1854. Drž. zak. Nr. 06, gospoda stolnega in mestnega župnika Jurija Matijašiča za osebno odgovornega. Glede konečnega dovoljenja Slomšekovega spomenika v mestni farni cerkvi bodo se sklepi mestnega zastopa oziroma cerkvenega stavbar-skega odseka o svojem času naznanili. Mestni zastop v Mariboru 24. junija 1878. MeBtni župan: Dr. M. Re i se r m. p. Domače novice. V Ljubljani, 27. junija. (Občnega zbora „Narodne tiskarne") 23 t. m. seje vdeležilo prav malo udov. Bilanco za 1. 1S77 vzel je zbor na znanje in odboru dal absolutorium. Kupon se po predlogu dr. Zar-nilca tudi letos ne bode izplačal, ker bode treba kupiti še eno tiskovno mašino. V upravni o lbor so bili izvoljeni gg.: dr. Ahačič, dr. Derč, dr. Dominkuš, Fr. Ilren, Martin Jelovšek, Janko Kersnik, Matija Kočevar, Fr. Kolman, Matej Kreč, dr. Moše, dr. Munda , R. Naglič, V. Pfeifer, J. Tanšek, dr. Zaruik. (Dramatično društvo) bode imelo 11. julija ob '/,^7. uri zvečer v dvorani narodne čitalnice svoj občni zbor z navadnim dnevnim redom. (G. deželni predsednik, vitez Kali i na) se je 24. t. m. odpeljal v Krško, da ogleda ta-mošuji okraj. — Sojiruga njegova je prevzela zavetništvo tukajšnje ljudske kuhinje. (Za ranjkega cesarja Ferdinanda) bode jutri veleč, knez in škof v stolnici ob 10. uri imeli slovesno črno sv. mašo, h kteri so povabljeni vsi vradi. (Posvečevanje mašnikov) se bode v Ljubljani vršilo 24., 26. in 27. junija. Razne reči. — Cesar so darovali za občinske stavba občini Sebrelji v Istri 500 gld. občni Brestovia v Istri 300 gld. — Duhovske spremembe vKerški škofiji: Č. g. bar. Aichelburg je dobil dekanijsko faro Terg. — Dekanijski svetovalci so iz voljeni: Č. g. Aicbholzer A. za dekanijo Terg; č. g. Laznik Jožef, za dekanijo Sovodje in Č g. Leskovar Jožef, za dekanijo Pliberk. — Č. g. Wesiag Peter, kaplan v Čanjčah postal je ondi provizor. — Č. g. RakebJožif, postal je provizor v Selah. Umrli so čč. gg. Kasl Jož., fajmošter v Čanjčah 6. junija ; Kohne Jožef, kaplan v Šmartnu pri Belaku 8- junija; Pirš Matevž, fajmošter v pokoji 10. junija. R. I. P. V ljubljanski škofiji : Po odpovedi preč. g. Rusa postal je č. g. Andrej Drobnič, fajmošter in dekan v Šmarji. — Na Trati pri Poljanah so začeli zidati novo šolsko poslopje. — Iz Krope se nam 24. t. m. piše: Osnovalni odbor, od veleslavne c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dekretom od 29 majnika t. 1. št. 3341 potrjenega „Obertnijskega bralnega društva Sloge" v Kropi, vljudno vabi če-Ktito občinstvo k obilnemu pristopu iu ob enem naznanja, da bo dne 29. junija, t. j. v soboto na sv. Petra in Pavla dan popoludne ob uri imela ,.Sloga ' svoj prvi občni zbor. — Diurnist, ki je v zemljišni knjigi izveden, dobi službo pri okrajni sodniji v Za-tičini. — Uboj. V Ilrašah pri Smledniku so se fantje stepli in so ubili enega tovariša. — Lov v najem bodo 5. julija dajale za G let v Zatičini te - le občino: Bukoviea. Češnjico, Dedni dol, Draga, Velika Loka, Les-kovec , Luče , Videni (Iverka) , Iludo, Polica, Radoha Vas, Št. Vid in Velike Pece. Eksekutivne dražbe. 27. junija: 3. Tome iz Malega Gabra, 3. Komo iz Zatičiue, 2. Bregar iz Višnje , goro, 2 Maikoviu iz Velikega Č ernela, 2. Globokar iz Tre-beža, 1. Silil iz Podbukuju vsi v Zatičini. 3. Ber kopcc v Novem mestu. 28 junija: 3. Slabe iz Govcka, 3. Oigalo iz Zadloga, 3. Albreht iz Nove vasi, 3. Kemic iz Spodnje Kanomlje, 3. Leskovee iz Godoviea, 2. Ozbič iz Stare vasi, v Idriji. 3. Sustarie iz Sela pri Otoveti , 3. Rozman iz Gorenjih Kadenie, 3. Peršo iz Gorice, 3. Mole s Pred grada, 3 Bvauovec iz Črnomlja, 3. Strucelj iz Nakla, 3. Staudahar iz Ilrelina, 3. Malic iz Vinice, 3. Mihelič iz Gorenjih Radcnic. 1. Žagar iz Damelja. 1. Novak iz Jerneje vasi, 1. Klemenčič iz Črnomlja, 1. Spreizer iz Pogleda, 1. Brozovie iz Damelja 1. Kuzma iz Zorenc, l.Jukša iz Stranske vasi, 1. Storie iz Črnomlja, 1. Jerman iz Pre-lesja, 1. Marin iz Vertae, Spreizer iz Planine, vsi v Črnotnlji. 3. Jagodic iz Olševka, Maselnovo pravico iz Št. Jurja, oba v Kianji. '.i. Skmukavcc iz Bistrice , 3. Pogačar iz Zgoš, oba v Rudoliei. 3. Čuk iz Zapuž, 3. Pcgan iz Vipave, 3. Stokel iz Planine, vsi v Ipavi. 3. Pctkovšek iz Garča-revca, v Logatcu. 3. Jesih iz sv. Urlia v Litiji. 3. Potočnik od sv. Lenarta, 3. Vernik iz Stitre loku, 1. Laboinik iz Ilotovclj , vsi v Loki. 3. Knmpič iz Metlike, 3. Južna iz Dobravico , 2. Klemeneič iz Križevske vasi , vsi v Metliki. 1. Gregorčič iz Strelca, 1. Lampo iz Gorenje Orc-bovieo, 1. Seniea iz Rebra, 1. Slak iz Srednjega Globodola. 1. Toinažie iz Brezja, 1. Cujnik iz Zapuž, vsi v Novem mestu. 1. Skufca iz Visejeu v Žužemberku. Vabilo k naročevanju SLOVENCA". „SIovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ o on mesec 80 „ V administraciji sprejeman: Za celo loto.....8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt lota.....2 „ 10 „ „ on mesec.....— ,, 70 „ posamezne številke . . . — „ 7 ,, Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 „ - „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za celo leto.....G gl. — kr.; „ pol leta..... 3 „ — „ četrt leta 1 50 List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen) opravništvu, Stari trg, hiš. štev. 10. Loterijske številke 22. junija. Na Dunaju: 1, 30, 1">, 2, 15. V Gradcu: 2!>, 12, 82, 1, 1!). 1'eU'Krallčiie denarni- cen* 26. junija. Papirna renta 04.30 — Hreberna renta 66 40 -Zlata renta 74 .SO — lStiOletno državno posojilo 113 75 Hankin« akcije 849 — Kreditne akcije 245 30- Lomim 116 80 — 8rxliro 101.95,— Ces. kr. cekini 6.67.-80-frankov 9.^7, h Toplic. Javna zahvala. Gosp. Francu Wilhelm-u, lekarni-čarju v Ncunkirhen-u pri Dunaji. Od leta 1866 sem vbIi d hudega pohabijenja moral skoraj vedno sedoti in sem zlasti o mrzlej-ših tednih veliko trpel vsled prvotno bolezni iu njenih nasledkov. Wilhelm-ov protiprotinski proti-revmatični čaj za čiščenje krvi g. Franca VVil-helma, lekarničarja v Ncniikircheim pri Dunaji, mi j« pa šo vselej potolažil najhujše revmatične bolečine in trganje po udih iu vsled veduegft rub-Ijenja popolno odpiavil. Odkar rabim ta izvrstni čaj. zop.t rad jem, in sini čisto oproščen težav pri čiSčenji, prcbavljenji, bolcilja glavo, zgage, melanholije in celo nekega pt'nV hudega spuščaja. štejem ii b'