Naprava novih travnikov. Za povzdigo živinoreje je potrebno uporabiti vse pripravne lege za travnike. Najboljši travnik se napravi iz vlažnih njiv, ki jih obsejemo s primemo mešanico trav in detelj. Stari travnik se prenovi tako, da se dobro preorje, zagnoji in očisti plevela. Nato se vsejejo poljski sadeži, zlasti okapavine in vsako leto gnoji s hlevskim gnojem. Sele čez par let se travnik na novo obseje. Novi travniki morejo^biti stalni ali začasni travniki, ki jih čez šest let zopet preorjemo v njive. Pri napravi novih travnikov, bodisi stalnih a!i začasnih, je glavna stvar, da sejemo primerno zmes žlahtnih trav in detelj. Na travnikih nahajamo veliko množino najrailičnejših trav, ki jih razdelimo v visoke in nizke. Ako hočemo imeti gosto rušo, moramo sejati visoke in nizke trave, pomešane med seboj. Po trajnosti razdelimo trave v večletne ali trajne, dveletne ali samo enoletne trave. Vseh trav ne moremo lahko poznati. Dovolj je, ako se seznanimo vsaj s travami, ki so najbolj razširjene in nam dajejo naj- boljšo krmo in najbogatejše košnje. Ena najboljših trav je gotovo visoka ali francoska pahovka (Avena elatin), ki je najvišja trava v naših krajih. Poma se jo po klasju, ki je slično ovsenemu. Razloček je samo ta, da j« nekoliko drobnejše. FrantX)ska pahovka raste pov-sod, le v premokrih legah ne uspeva. ViAeko podnebje ji najbolj ugaja. Raste hitro, se zgodaj razvije, da je pa le po dve košnji. Korenine razvije globoko v zemljo ter se vsled tega suši dobro upira. Je večletna trava in pripravna za večletne mešanice ii\ stalne travnike. Francoska pahovka zori zgodaj in seme se rado otresa pri sušenju. Daje veliko dobre krme. Pasja trava (Dactylis glomerata) je enako trajna visoka trava, ki raste najbolje na vlažni ilovnati zemlji. V dobri zemlji daje po tri košnje. Prq>oroča se, za ve^letae mešanice in stalne travnike. Pasja trava daje bogate in dobre košnje. Laška ljuljka (Lolium italicum) je svisoka in hitro rastoča trava, ki daje v srednje težki zemlji in oi> dovoljni vlagi po 3 do 4 dobre košnje. Dobra je ia dve- in triletne mešanice. Angleška ljulka (Lolium perenne) spada med visoke trave, se močno obraste i-n tvori gosto rušo, zato se jemIje za goste trate po parkih, vrtovih in drugih olepševalnih nasadih. Traja več let in se seje zategadelj la večletne mešanice. Angleška ljuljka raste najbolje v ilovnati in vlaini zemlji. Zlati oves ali zlata pahovka (Avena flavescena) je visoka in tipežna trava, podcbna francoski pahovki, od katere se razlikuje v tem, da ima drobnejše in svetlejše U»tje. Uspeva dobro v srednje teiki zemlji in bolj suhih legah. Zlati oves je dober za napravo stalnih in začasnih travnikov, ker daje izvretno krmo in dobre košnje tudi. v otavi. Travniška bilnica (Festuca pratensis) spada k najboljšim travam in dela gosto rušo in izvrstno seno. Uspeva najbolje v srednje težki ilovnati zemlji, ki je zadosti vlažna. V prvem času raste počasi ter se razvije še le v tretjem letu do svoje popolnosti in traja nato dalje časa. Mačji rep ali tiir.ote^ca (Phleum pratense) je trpežna, visoka trava, ki raste najbujnejše na vlažni in težki zemlji. Daje mnogo dobre, četudi debele krme. Mačji rep raste počasi ter se priporoča za dve- in večletne mešanice. Lisičji rep (Alopocurus pratensis) je izvrstna, visoka, večletna in prav zgodnja trava, ki je primema za najvlažnejše lege. Za lisičji rep niso suhe lege, ker ima plitve korenine. Pasji rep ali grebenčice (Cynosurus cristatus) je nizka in trpežna trava ter dela gosto trato in dobro lcnno. Razvija se v mladosti počasi in raste dobro v težki zemlji in vlažnih legah. Trovniška latovka (Poa pratenste) je nizka, trajna trava in daje dobro in zgodnjo krmo. V pretežki zomlji ne uspeva dcbro ter se pozna po tankih bilkah in drobnih latovih. Navadna lato^a (Poa trivialis) je podobna travniški latovki. Radikuje se od nje edino v tem, da je nekoliko višja. Raste povsod po vlažnih legah Ln daje samo po eno dobro košnjo. Šopulja (Agrostis stolonifera) je trajna in razka trava, ki dela gosto rušo. Šopulje je več vTSt, ki se odlikujejo s tem, da napravljajo dolgo lat, pob\o drobnih klaskov. Dobra je za vlažne in rookre lege in raste rada po njivah kot nadležni njivski plevel. Ovčja bilnica (Festuca ovina) je nizka in trajna trava, ki raste povsod po pustih in suhih mestih. Kljubuje najhujši suši ter je vsled tega dobra za slabe m sube lege. Dobra je zaovčjo pašo, ker ima kratko in debelim ičetinam podobno listje. Ovčja bib\ica se priporoča za lege, kjer dmga trava ne uspeva. Trda bilnica (Festuca durinBcula) je orvčji bitooci pošobna, nizka trava, ki )e primerna ea viažne lege, Podobna p je rdeča bikiica (Festuca rubre), ki j« za travnake več vredna, kot ovčja biinica. Spodaj ima rdečkaste Trstikasta bilnka (Festuca amudinacea) je visoka in trajne trava, ki sicer ne daje dobre knroe, vendar pa je radi bogatih košenj dobra za vlažne lege. Medena trava (Holcus lanatus) je visoka trava, ki raste najraje na vlažnih in mokrih trBvnikih ter daje bogate košnje, čeprav manj vredivo krmo. Razen trav se na travnikih nahajajo razne detelje in žeKšča. Detelje zboljšujejo krmski pridelek in pomagajo travam do boljše rasti. Zato jih sejemo skupno s travami, •ia dobirtvo dobro rušo. Najbolj se ceni domača d&telja, ki raste divja po naših travnikih. Samorastte travniška detelja je za napravo travnikov več VTedna, kot njivska 4omača detelja, ker je večletna in proti mrazu popolnoma neobčutna. Njeno seme je drago in se težko dobi. Švedska detelja je primema za mokre lege m preoaša najhujši mraz brez škode. Lucerna ali nemSka detelja je le v gotovih slučajih fta mestu za mešanje s travo. V poštev pride zlasti v južaih krajih, kjer domača detelja ne uspeva. Esparzeta je pripravna za kamenite in suhe lege. Nokota je dobra za travnike na suhih in revnih tleh. V mokrih tleh raste močvirna in kosmata nokota. Bela detelja je najboljša za pašnike. Samorestla bela detelja je trajna, druga pa hitro izginja u travnika. Proti suši je odpoma in raste še prav dobro na peščenih tleh tn suhih legah. Hmeljna lucerna je dobra za suhe in slabe travnike fn izvrstna za pašnike. Uspeva najbolje v gorkem in vlažnem podnebju. Zajčja detelja ali ranjek uspeve celo na golem kamenju in je radi tega priporočljiva za lapoma, apnena in peščena tla in suhe puste lege. Razen že navedenih detelj se dobe na travnikih še trazne druge detelje in grašice. Omenijo naj se ptičja srrašica, travniški grahor ali travniški čistnik. Na travniklh najdemo tudi veliko število manj vredmih zelišč, kakor kumina, rman, trpctec, mleč, baberna tica ali strašnice, kampanelico, grintavec itd. Navedena celišča ne pomenijo mnogo, čeprav so nekateia zdravilna. Vsa druga zelišča prištevamo k plevelu, ker izsesavajo po nepotrebnem travniška tlo in izpodrivajo koristne frave in detelje. Travniška semena je kupovati čista in nepomešana. V mešanem seme-nu se nahajajo dostikr&t celo plevelna semena. Semena navadn-o niso nikdar popolnoma čista; eato jih semenski trgovci oznaoujejo z ozirom na čistost in kaljivost v odstotkih. Ako vpoštevamo oboje na ta način, da množimo čistost s kaljivnostjo, dobljeni zmnožek pa delimo s 100, tedaj izvemo, kakšna je rabljivost dotičnega semena. Ako znaša n. pr. čistost semena 80 odstotkov, kaljivost pa Q0 odstotkov, znaša rabljivost 80 krat 90 : 100, torej 72 odstotkov. Če se hočemo prepričati, ali je :eme res čisto in kaljivo, ga moramo poslati na kmetijsko kemično preizkuševališče v Maribor ali v Ljubljano. Začasne travnike kosimo po šest let, nato pa jih zopet preorjemo in predelamo v njive. Začasni travniki dajejo izvrstno krmo in bogatejše košnje, nego stalni travTuki in to radi tega, ker jih napravljamo na obdelani in gnojeni zemlji. Za napravo začasnih travnikov je treba prhnernih detelj in trav. Trav se mora sejati več, kakor detulj. Deteljnega semena se vzame navadno ena tretjina, torej približno 33 odstctkov, dmge dve tretjini pa primernega travnega semena. Izmed trav je sejati pcmajveč takšne, ki trajajo po 4 do 6 let, kakor pasjo travo, lisičji rep, francosko pahovko itd. Te trave se razvijajo pozno in dajejo šele v drugem letu popcln pridelek. Zategadelj je primešati tudi takšne trave, ki že v prvem letu dajejo dobre košnje, kakor laško Ijuljko in angleško ljuljko. Ker imenovane trave kmalu zginevajo, jih je sejati v mcnjši meri, k večjemu 5 do 10 odstotkov. Ako bi teh trav ne sejali, bi imeli ¦sprva gosto, pozneje pa redko rušo. Prav tako izbiramo primerne detelje, ki morajo biti po večini večletr.e. Če sejemo tretjino vseh detelj, se naj vzame polovica dveletn:h in polovica večletnih. To se ravna po podnebju in po legah. Večletne mešanice se morajo sejati gosteje in se mora za takšno setev vzeti pclovico več semena, kakor zo čisto setev. Za oral je treba približno 10 kg deteljnega in 40 kg travnega semena. Ivan Stampar, ekonom graščine Ormož.