Štev. IO. jmK. ■M**' \ Gorici, dne 18. uimJh 1804. »Sloga11 i/.hnjft vsak prvi in tretji Četrtek meneča, ter veljft po pošti prejemana, ali na «lom pošiljiitiH »k n pa j 7i „ Goriškim Vestnikom" sil vse leto . . . jjlit. |,80 „ pol letu . . „ —.90 „ četrt „ ... » —.45 Zn tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Posamične številke po ti kr., dobivajo se v Stolni, Semeiiiški in Šolski ulici. Upruvništvo in uredništvo: MoreUijcva ulica, štev. 22. »Slog» jati — nesloga tlati. — toroj stožimo sel JL_ Sloga prinaša oznanila na četrti strani od katerih se plača za štiristopuo petit-vrsto po 7 kr., če se jedenkrat tiskajo; po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. Popisi pošiljajo se uredništvu; reklamacije in naročnina upravništvu. Nefrankovana pisma se zavrnejo. Rokopisi se ne vračajo. Fo volitvah v tipčijsh zbornico. Slovenci znajo 1« kričati, so še preneumni — rekel nam je po volitvah v kup- ! čijsko /.hotnico konservativen Lah, kateri nam je toliko pravičen, da mn je žal, ker smo tako sramotno propali, vsled česar so nas italijanski listi nenavadno smešili in zaničevali. Kaka politična modrost, doslednost in požrtovalnost vlada pri nas, pokazalo se je o poslednjih volitvah v kupčijsko zbornico. Glasilo političnega društva „Sloga“ pisarilo je ves čas od prejšnjih volitev na široko in dolgo, kako velevažiie, in odločilne, da so za nas te volitve; kolike vrednosti imajo za našo kupčijo in obrtnijo, ter je razupi- j vaio, da ž njimi kliko dosežemo Slovenci večino v deželnem zboru i. t. d. Neprenehoma opisovala je „Soča“, kako se od naše strani vse mogoče pripravlja za zmago; kako prt vidno zvišuje tajnik vse mučne korake i. t. d. Prepričani smo, <'u tajnik našega političnega društva ni razupival naših teženj, vsletl svoje nezrelosti, mari več radi svojega egoizma, da je s tem poveliča val sebe. Kdor ima zdrav razum, leliko spozna, da je zašlo uaše korifejstvo na popolnoma egoistične potove. Pisava Sloginega glasila in resnično delovanje za volitve v ku, čijsko zbornico dokazuj« la n. m ostudno koristMovje in „huni-bug“. Kolika navduševanja in prorokovanja donašala je Soča pred volilvijo v kupčijsko zbornico ter nas mamila, da mii"« bili iskreni, kakor Dunajčani pred vojsko leta 1866, ko so veselja poskakova i in kazali, kako bodo kar z metanjem klobukov pognali Pruse nazaj. A, kakor Dunajčanom, zgodilo se je tudi nam. Komandant političnega društva „Sloga“ je vodil nas pri volitvi v kupčijsko | zbornico prav tako, kakor je general fìe- | nedek komandiral vojsko pri KOniggiatzu. Doživeli smo goriški Slovenci pri poslednjih volitvah v kupčijsko zbornico poraz, kaker-šen je bila doživel« Avstrija v vojski leta 1866. i Tega poraza uzrok sta tajnik in glasilo političnega društva Sloga, ker Gabršček je opisoval pred volitvami v Soči brez kouca in kraja, kako neprestano, da on deluje za volitve in je s tem nasprotnike vzbujal, opozarjal, jim vse ovajal in izdajal svoje fantazije in načrte, da so se vedeli boljše pripravljat). Združili so se in shajali pi i posvetovanju; ustanovili odbor in določili agitacijo ter vse tako na tihem delovali, da Slovenci pred volitvijo tega niti zapazili nismo. Od naše strani pa je ostalo vse pri praznem Sočineni kričanji. Bilo ni nikakega združevanja, ne odbora, ne posvetovanja, ne agitacije. Niti toliko se ni storilo, da bi se bilo povprašalo volilce, katere kandidate si želijo. Tajnik političnega društva Sloge je držal vse mrtvo do zadnjega časa. Par dni pred volitvijo je še le poklical obhodnika H. v svojo .tiskarno, izštudiral in z svinčnikom zapisal, kandidate, da jih je razglasil po mestu. To samo. Mastno in zanemarjeno postopanje Gabrščekovo je bilo popolnoma onemogočilo deber vspeli volitve nam Slovencem. Kandidati so bili nejevoljni, da se jili je delo brez njih vednosti na listo, še bolj pa so bili nejevoljni volilci, ker se je Gabršček predrznil deniti na listo tudi par zelo znanih renegatov. Zato je le malo mestnih Slovencev šlo volit, in od tistih ki so šli, glasovalo je več njih za nasprotno listo, ker so jih nasprotniki lepo pridobili in prosili, a za naše še nobeden ni zmenil se ni. ftl'kalno je bilo čitati v Soči, kak<> je Gabršček po tolikem hrupu pred volitvijo, tak popolni nevspeh zagovarjal po volitvi. opi-sovaje po svoje, umil si je parkrat roki, kakor Pilat, potem pa je pustil občinstvo na pol pota z lažjo, da se zopet povrne, a z namenom, da se na to pozabi; Tako je malopridni Gabršček zabil žrebelj v rakev lužnih Slovencev tudi pri volitvah v kupčijsko zbornico, kakor smo zadnjič poročali, da ga je zabil pri mestnih volitvah; Njegove barve rodoljubi pa so tudi s takim zabijanjem žrebljev popolnoma zadovoljni. Ker so oni zadovoljni, gotovo si mislijo v svoji sebičnosti in megalomaniji, da morajo tudi vsi ostali Slovenci na Goriškem zadovoljni biti s zabijanjem rak ve. Honny soit qui mal y peuse. Jezuvit oče Martin Bavčar dikn Slovencev*) Vi tica iz domače zgodovine, hojo posvečuje g. A. Mozetiču, sedanjemu solkanskemu Stipanu, Fran Mestoselski. „Onme tempu», quoti vel officio, vel proximnruui saluti supererò t, in sancta cubiculi solitudine et silenti» in exsclvendis antiqnita- tuni ruderibus....totnm exi- gebat". Letniki jezuvitov. Zgodovina solkanske vasi je starejša od one goriškega mesta in je bas v prvih časih dokaj imenitna. Vsled njegove lege na severo izhodni strani, slabe ®/4 ure od Gorice, v podznožju Svete Gore in sicer tam, kjer prodira Soča v goriško dolino, sme *) Pok. prošt baron Codelli je trdil, da se je o. Bavčar v Solkanu rodil, in v teni zniislu je spisan ta sestavek. ge Solkan smatrati kot prijetna vrata v gorski svet in v soško dolino, ter daljši nego širši, ob cesarski cesti ležeč slovi mej nami Slovenci kot pravo narodno selo, koje je «a Gorico prvo predramilo se in se osve-docilo pred slovenskim svetom s čitalnico in kvasnimi veselicami in kazoče se pred sv' tom osebitò v kmetijskem, obrtnijskem iu rokodelskem oziru. Solkan, kojemu po sreči županijo po vrsti izvrstni možje, more služiti v izgled marsikateremu manjšemu mestu, bodi si glede snage ali reda bodi si glede hvalevrednega napredka, kar drži tje iz Gotice kaj prijetna cesta mej krasnimi palačami in drugimi hišami ter med vrti, poljem i in kipi. Ni čudo, ako Goričani in tujci, sošebno Tržačani, kaj radi pohajajo to lepo vaji, katera se odlikuje po mnogih meščanskih poslopjih in tvornicah ter toči ognjevito, zdravo vino in prodaja razno blago v mijogiìi krčmah in prodajalnicah. Novo zvonih) je izvrstno in narodna šola v Solkanu napreduje v očitno veselje.1) Solkanu je zagotovljena lepa prihodnost.2 3) Toda začnimo s predmetom, omenjenem v napisu teh črtic z večine ideino za opombami pokojnega knezoškofa Dell ab on a. Akoprem pišejo Neslovenci B a u z e r, bilo je možu, o kojem imamo govoriti, brez vsjike dvojbe ime Martin B a u č a r in že goii omenjeni letniki omenjajo, da je bil temu velezaslužnemu pisatelju: n a ti o nate solimi Comitatus G oritieusis. Ni prav dognano, kje se je rodil, ali obče sporočilo ga ima za Solkanca in tega se držimo i mi. Izvzimši grofa Rudolfa C o rosi inija, ki je spisal: Teutumen geneologicutn promo-vendete seriei Gomilam et rerum Gor itine, bil je-naš Bavčar najimeiiitniši pisatelj, ki nam je ^zapustil kot lep sad svojih preiskav o glaskih iu furlanskih starinah, ti le deli: „ iter tim noricarum et forojulen*iutHk iu „8y/-labus ducali um S R. 1. Goritiae Gomitoni*. Poslednje, delo, ki ni gol imenik, kakor meni Morelli, temveč je samostojen proizvod, je B. posvetil goriškim stanovom. O Bavčarjevih spisih se je sodilo različno.8 *) Dočim te imenuje zgodopisec Morelli točne in izvrstne sestavke in baron Codelli trdi o njih, da so dela nepresežna, bodi si zgodovinske kritike, bodi si krepkega sloga, n. pr. čita se pri Krajncu Linhartu, da so male vrednosti brez gotovega načrta in zveze, kar pa v obče gotovo ni res. Ako hočemo prav soditi o Bavčarju, moramo se ‘j ,astne omene je vreden gospod Tomaž J u g, nadučitelj in tajnik, ki votli izročeno mu šolo, kot pravi šolnik in narodnjak ter podpira solkanske župane z svojo marljivostjo in previdnostjo v neoporekljivo korist in v hvalo dobremu n&predkn. s) Toliko več pa, ako se izdela železnica, katero prav zdaj merijo, to je, iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico, od tu k Sv. Luciji. Gorica bi se morala zvezati z sv. Lucijo, kakor trdijo vsi iu sicer s železnico po soški dolini. 3) Nič novega pod solncem. Preglej vse literarne zgodovine in dobiš to čudno prikazen na mnogih me- stih in to, glede pisateljev, koje držimo dan danes za klasike; pol eoi ko je z istočasnimi zavedniki umrl i lijih za vid ter je zavladala neobzirna resnica na neknje „regljavee“. Sicer pa že tedaj (v Bavča- rjevih časih) dela primorskih piscev Kranjcem niso bila po godu. spominjati, da m se v časih (v zadnjih letih 16. in prvih 17. veka) nihče predrznil pisati zgodovino gor. grofije. Nekatere nedostatuosti (kakor pravi Dellabona), koje se nahajajo pri Bavčarji, nahajajo se tudi pri M egi-s er ji, pri koroškem zgodovinopiscu, pri S c h 6 n I e b n u in Valvazorju. Manjkalo je v onih dobah še prve podslombe za zgodovino naše dežele, zato ni bilo tudi povsem možno pisati z ono kritično zavednostjo, kakor dandanes. Vse drugače je to zdaj. Mi imamo na razpolago na tisoče virov : preiskav nemških in italijanskih pisateljev, pa tudi si leliko baš omenjene nedostatke predočujemo vselej, ko nam je do tega, da gremo piavim potom. Pisatelji onih časov so morali pregrebsti, dejal bi, zgodovinski sip predilo jim je bilo možno zgraditi zgodovinsko poslopje sebi in potomcem. Bavčar ima to neoporekljivo in bez dvojbe veliko zaslugo, zaradi katere sino mu dolžni najtoplejšo hvalo iu mimo tega, da je nam njegov um podal lepa dela neprecenljive zgodovinske vreduosti, bil tudi povod večjim znamenitim delom, katera so nam spopoligli glasoviti pl. Hube is in drugi sloveči pisatelji. Oče Martin Bavčar, sloveč jezuvit, je bil goreč duhovnik; trudil se je, kakor pravijo gori navedene latinske črtice, v njemu priljubljeni samoti na zgodovinskem polji, kot bistroglav in neumoren delavec dolgo let. Mnogo se je pisarilo o dozdevni izgubi Bavčarjevih rokopisov in o zaslugah očeta Frohlich-a, češ, da je on našel pot do njih, koj po'Bavčarjevi smrti, to je leta 1687. je napravil jezuvit o. Andrej K I i n e r krasen prepis njegovih del, koji je posvetil grofu Filipu K o b e n c 1 j u. Ta slavna obitelj je vedno hranila te liste in še drugi prepisi so se potem izgotovili. Zato je le čeučanje, Češ, da se je poizgubiloBavčarjevo delo. M. Bavčar se je naredil 11. nov. 1595. leta v goriški grofiji, kakor pišejo letniki jezuvitov, in to v Solkan u, j kakor pravi obče sporočilo in kakor nam je . to zapisano zapustil baron Codelli. I O njegovi smrti čitamo pa ie nastopno: E x | p 1 e u r i t i d e et c a t h a r i o s u f f o c a-t u s, p r i u s t a m e n sacra m e n t i s omnibus i n s t r u c t u s a n i m a m D eo r e d d i d i t". Ta pisatelj sme se v nekaterih obzirih prištevati tudi domačim slovenskim pi-, seem4 * * *); saj je razpravljal domače vesti iu , one tičoče se Furlanije, kjer je nekdaj vladal slovenski jezik. Vrhu tega je vreden člau v vrsti velezaslužnili domačih mož, kakor so : Jer. Atte m s, grof Žiga Attems, Fran B a s e 11 i, J. B o s i z i o, g r o f J. Filip Kobencelj, grof Rud. Coro-nini, Erazem D o r u b e r g, g r o f E-d 1 i n gr, Um g ri spačil, Pacassi itd. Naj bi služil ta mali spomenik v spomin velezaslužnega moža očeta Martina B a v č a r j a ! Slav! 4fGlej „4. brisa d e r h e n s 1 o v e n i s c h e n L i t e r a t u r g e s c h i c h t e“ vou Franz Zakrajšek: Programiu der kk. Staats-Oberrealsckule in G o r z im J. 1861. Pis. Podlistek. Potovanje v Rim. (Spisal V. Mihcev). V Rimu. Visoko nad altarjem sv. Petra dviga se v krogu Velikanska kuplja, katere viso-čina navpična znoja od tal do vrha 144 metrov. Nekoliko nad cerkveno streho v ku-plji je okrogel kor, odločen cerkvenim pevcem. Nekoliko nad tem je drug okrogel kor. Visoko v kaplji je napis v Oiceronovi govorici : /Ti s i P e t e r (s k a la), n a k oj o postavim cerkev svojo. Dam ti ključe nebeškega k r a 1 j e v s t v Te črke, dasi so nad jeden meter dolge, se vender s tal človeku zdè, kakor pismenke navadne velikosti. Krogla na vrhu kaplje zdi se človeku tudi s tal gori navadnim igralskim, a v tej prav leliko stoji do 40 oseb. Točno ob 9., ali po orijentalsko ob tretji uri zjutraj dà trombe glas znamenje, da prihaja sv. oče papa v cerkev. Papeževi vojaki se na sredi cerkve napravili špalir v »reihengliedu** na prostoru z deskami o-grajenem in okitenem z rudečo tkanino to je, damaskom in baržunom. Čuden se mi je ! zdel „conininndo“ papeževih vojakov na 1 nemškem jeziku, kar baje ni Lahom ne 1 ugaja. Ko prinesejo mladi kardinali sv. očeta na dragocenih nosilnicah v cerkev (sedia gestatoria), zaorilo je brez nehanja iz tisoč in tisoč grl, kakor bi se gore rušile in razsipale : „E v v i v a i 1 P a p a ! E v v i v a il Papa Re! Evviva il nostro S o-v r a n o!“ Tudi mnogo naših „živio“ se je slišalo. Pri tem prizoru videl sem pobožne Rimljanke jokati, kar je vsacega pretreslo. Sveti oče Papa z škofovsko mitro na glavi, se zdaj pomika v veličastnem sprevodu po cerkvi, kjer raz nosilnice svoje vernike smehljaje .blagoslavlja, zajeduo pozdravlja. Sv. oče je jako šibka oseba, častljiv starček, upaden, jako suh in nič živemu človeku podoben, pač pa, kakor bi bil iz voska. Na to se začne na z svežimi cvetlicami okitenem altarju sv. Petra pod kupijo pontifikalna sv. maša, katero je daroval Najvišenvu jubilant sv. oče Papa z asistenco kardinalov in več drugih svečenikov. Po zavrženi sv. maši je zapel sv. oče zahvalnim „Te Delim** in ž njim vred na tisoče vernikov srcem i glasom. Na koru pri cerkvenih vratih je čas sv. maše svinila godba papeževih vojakov in na koru v kuplji pa so peli izvrstni pevci tako harmonično in milo-glasno, da lepšega petja še nikoli nisem slišal. Po završitvi vsega, se je zopet vršil jed n ale sprevod po cerkvi, kakor pred mašo in jednako vpitje, jednako blagoslovljene kakor prej. Sv. oče vračajoč se, ui imel več škofovske mitre na glavi, pač pa dragoceno papeževo tiaro. Ko je sv. oče prešel iz cerkve v Vatikan, ponehal je viharni hrup, ponehali evviva klici in — razšli so se ver niki iz cerkve na razne strani. Jaz pa in moji tovariši smo ostali če nekoliko časa v cerkvi ter si ogledali razne znamenite stvari. Blizo altarja sv. Petra na desni strani sedi na mramorjeveui pristolu bronast kip sv. Petra, kateri je bil izlit iz pagauskega boga Jupitra. Ta dan je bil oblečen v dragoceno papeževo obleko, z dragoceno tiaro na glavi, polno biserov in dijauiantov in drugih žlahtnili kamnov. Samo prstan, kateri je imel la dan na roki, rekli so, da je vreden pol milijona gld. našega denarja. Po tein ko smo ogledali več znamenitostij po crkvi, vrnili smo se k našim sorojakom Vodopivcem. Istega dne popoldne obiskali smo slavno cerkev sv. Janeza Krstnika v Lateranu. Ta cerkev nosi imé starorimske plemenite družine Lateranov, katerih last je bilo nekdaj to zemljišče. Prvi kristijanski rimski cesar Konštantin, po tem ko je videl v strašni bitki na nebu znamenje križa, podaril je bil ono zemljišče papi Silvestru, kateri je na svoje stroške dal tam cerkev zidati. Po tem pa, po večkratnih hudih potresih porušena, dal jo je papa Inocenc X. v 17. stoletju vso predelati. Na prostornem trgu pied cerkvijo stoji 45 metrov visoki obelisk, kateri je dal cesar Kouštantin pripeljati iz Egipta. Krasno sprednje lice kitijo visoki stebri, vrh katerih se nahajajo podobe našega Zveličarja, sv. Janeza Krstnika, sv. Jaueza Evangelista in dvanajst cerkvenih očetov. V krasnem in prostornem atriju se nahaja podoba cesarja Konštantina. Stopivši v krasni hram božji, človek kar ostrmi. Štiri vrste mramornatih stebrov, dele cerkev v pet ladij. Tlak je uglajen sestoji iž svetlega granita, portirja in serpentina. Strop je umetno zrezlan in pozlačen. Na dvanajstih stebrih srednje ladije stoje podobe iz mozajika. Glavni žrtvenik, ki stoji pod baldahinom iz mramorja, kateri držijo štirje visoki stebri iz portirja. V baldahinu je shramba, od vseh stranij zagrnjena z rudečim zagrinjalom, kjer se hraniti glavi sv. Petra in Pavla v posebnih srebrnih in zlatih posodah. Ob straueh se uabajajo spovednice z napisi v raznih jezikih, pri kateri se nahajajo dolge šibe, s katerimi spovedniki rahlo udarjajo grešnike, v znamenje pokore. Jeduake spovednice sem videl tudi v drugih rimskih cerkvah. Nekaj dalje od te bazilike se nahajajo svete stop-nijee (scala sancta), katere smo tudi ogledali in po katerih ni dopuščenu z vso nogo stopiti, pač pa le po kolenih. (Dalje pride). Politični razgled. Motraitfe dežele. Nekmj m» MHtlmnciJo, — Zadnje dni no m sešli razni prijatelji Dalmacije pod predsedništvom graja Jlarrachn, da se dogovori o ustanovitvi družbe, ki bi gledala na to, da se povzdigne blagostanje te toli prizadete pro-vincije vsled one prenesrečne klavzule. Pravijo, da še bo ustanovila posebna družba, ki bo poskrbela, da se zgrade p Dalmaciji hoteli, železnice in drugega več, da se tako privabijo v deželo bogati tujci. HrtmH he Metel fa ri. — Madjar-»ki poslanci so povabili Hane hrvatskega sabora, naj ti obiščejo Dndimpešto. Zastopniki pravaSi so vabilo kratko malo Oilhili, akoprem jih je Czernkovjjjt rotil, naj se udeleže, a vsa njegova si/a je bila neuspešna. Meegneetmkee tbesrnicet net Oger-teke IH je zavrgla p » osivi debati postavo o civilnem zakona, katero je bila sklenila poslanska zbornica. Vnanje dežele. IStriugnl in Hretxilijee. — Mej tema dvema državama že dje Časa vlada ostro nasprotstro, da sta obe državi ustavili vsako diplomalično občevanje in odpoklicali svoje za- i stopnike. Mejnarodni rud»raki mkod zboruje letos v Perlina. Davi se z vprašanjem o osemurnem delavnika, o poilpiranju me}se-bojnim pri štrajkih, o delovanju žensk, o re-gnlovanju plač« in o drugem. Domai« m razno novico. t AlH JegHé. — Zopet je nam kruta smrt pobrala i/. vrste naših vrlih Slovencev možaka, ki je znal čislati pošteno narodno politiko. Po kratki a mučni bolezni umrl je dne ] 3. t. m. vodja tukajšnje deželne računarije in posestnik Andrei Jeglič. Jeglič se je ródi! 1. 1827. v vasi Podbrezje na Gorenjskem. V Gorici je posloval že peto leto preko svoja službena leta, kot blagajnik pri dež. odboru iu to jedino le za to, da bi mu nikdo ne očital, da je stopil v pokoj še krepak v letih. Kot uraduik je bil zvest svoji službi, a stopil je v službo domoviue, ker ni mogel zajedno služiti narodu i vladi. Na tem možu ni bilo ničesar spotakljivega, ni za las ne. Bil je zvest soprog, skrben in ljubezniv oče svoji družini iu vrl Slovenec v senci narodne trobojnice slovenske ; kot deželni uradnik pa, neumoren, r.epristransk in v vsakem zmislu vzgleden delavec. Bil je nadzornik pri tukajšnji za-stavljavnici in hranilnici, a tudi je imel glas pri kurateli tega zavoda. Tu je bil pok. na prostoru, ki se ne bode dal tako brzo nadomestiti, in tudi kot dež. poslanec, ne. Tega možaka naj posnemajo deželni uradniki in naj takó žive za deželo, v koji služijo, za narod, za soprogo in svoje otroke kakor je on. Jeglič ni služil strankam, kot politikar zvesto ie izviševal dolžnosti slovenskega sina in je bil v vsakem oziru vrl narodnjak. Bil je mnogo let blagajnik in odbornik „Sloge“ in sicer do časa, ko je goriški^ Ri-naldini spodrinil dr. Tonklija, ter našega Jegliča bacii il iz odboia. češ, da tudi on je Tonklijevec, kar pa ni J|ilo nikdar res Bil je zvest delavec ua narodnem polju, z drugim ni se pečal. Pripovedoval nam je napake jednega in druzega, ki se je bahal narodnjakom, a bil ni drugo nego stranluuy zdaj je bil v zunanji politiki naklonjen in glasoval za tro-zvezo, potem je postal radi prevzetnosti, sebičnosti in strasti sovražnik vseli, ki so hoteli kaj delati za milo domovino. Pripovedoval nam je tu dobre in slabe lastnosti učiteljic, učiteljev in profesorjev, ki so vzgojevali, ali prav za prav bi bili morali vzgojevati njega lepo in občudovanja vredno vrsto otročičev. Pravil nam je kako je i^jega nek profesor povabil ter mu rekel naj skrbi, da se bode dobro naučil ta in ta izrnej otrok, to in to točko, kojo mu bo stavil pri preskušnji. Profesor je bil celo vprašanja zapisal našemu Jegliču v njega «N o t e s", ali pri pre-skušnji ni prišlo dn tega vprašanja. Profe sor je prašal vse drugo, na kar je tudi sin Jegliča dobro odgovarjal. Profesor (Slovenec) je sina vi gel v predmetu, koji je imel dijak na prstih? Oez dva meseca predstavi se sin zopet skušnji in odgovarja v polno zadovoljnost in jezo profesorjevo. «Es freuet tnich. dass Si« tttchtig er-lernt haben diese Ferien". dostavi profesor, a sin Jegličev ni pogledal ni knjig. Tnko se godi naši po šolah mučeči se mladini 1 Jeglič je bil bolan le osem dnij in je umil previden z sv. zakramenti za umirajoče. Bd je, kakor smo rekli vzgleden narodnjak. zajedno iskren spoštovalec naše svete veie iu svetili cerkvenih propisov in mil duhovščini. Ostavljeni spoštovale! tega moža, navzemite se lastnostij tega uzoruega možaka, ter ga posnemajte v lastno korist in v ono mile nam domovine Slovenije, katera je bila njegov ideal iu tildi naš naj bode v proslavo in v slavo naše bodočnosti! Andreja Jeglič, na srečno svidenje nad oblaki. -- P. v m. Nike ■artfilke prav uljudno prosimo, naj nam blagovole oprostiti, da smo se zakasnili z izdajo našega lista za jeden dan. Krivo je temu povečanje našega lista, ki bo /a naprej izhajal v večji in lepši obliki.. P. n. naročnike prosimo, naj uas blagovole podpirati pri našem trudapoineni delu radovotjno, kakor jilt mi prostovoljno s povečano obliko lista. Upravništvo. 1’rorraijHiimSv (juro v spomin stoletnice zopetnega odpret ja hož. pola se je obnesla, kakor smo pričakovali, v vsakem oziru nepopisno sijajno. Nepregledna množina vernega naroda se je bila zbrala dne 7. t. m. in hitela prepevajo sv. lavretanske litanije in druge nabožne pesiti, da se pokloni kraljici nebes in zemlje, ki stoluje na Sv. Gori. Čelo iz laške Benečije prišli so verni Slovenci pod vodstvom treh duhovnih pastirjev, da počastijo dostojno Mater-Izvor vseh milostij 1/. najoddaljeiiejših krajev naše dežele prišlo je pobožno ljudstvo v procesijah klanjat se Neotnadeževani Devici. Red je bii tizoren, pii tej priliki spomnili smo se na Izveličarjeve besede: Kjer so zbrani v mojem duhu, v molitvi..............pri vsej ogromni množici sveta, ki se je til zbirala in je bila zbrana, zapaziti ni bilo ni najmanjše nevšečnosti, a kamoli prestopka. Čast in hvala takim rediteljem. In ti reditelji, kdo so bili? Preč. duhovščina sama. Finis coronat opus. Iu tudi se je naši pl eč. duhovščini, kar rečemo je čista resnica, že na prvi pogled bralo na obrazu, da se ona v srcu veseli z narodom zbranim okoli sebe da je zadovoljna z izidom svojega neumornega truda, ki ni mogel ostati brez dobrodejnega sadu. Na tisoče iu tisoče jih je bilo zbranih, glava pri glavi, prihajali so in odhajali — in vsi ti nepregledni, bili so jedna obitelj v blagodejnem obližju One, ki je za Bogom pi va. In to je zopetni pojav, kako veren, kako lidan, kako pobožen* kako nepokvarjen je še naš slov. narod — in tak narod naj bi zginil iz površja zemlje, kakor si zeli laško-židovska frainasonerija, o nikdar nel Ljudstva se je te slavnosti vdeležilo d 50.000, duhovnikov je bilo do 140, »tej temi 20 Lahov. Pridigovalo se je slovenite; in laški. Sklepčno sv. mašo bral je novo-imenovani škof na otoku Krku premiiost. ntsigr. Sterk. Kraji mimo katerih so preha- j jale procesije bili so lepo okinčuii s za,-stavami in drugim krasom, mej temi je bil j najlepše odet naš bližnji Solkan. Kakor smo doznali je naplavil naš rojak g. Jerkič, , fotograf v Gorici več fotografij predstavljajočih nam različne oddelke in tudi glavni oddelek procesije, pomikajoče se proti svetišču. To je bila dobra misel, ker marsikateri vdeleženec te slavnosti bo segel ra-dovoljno po sliki —spomenici, ki mu bode pričaia še v poznih letih, kako vesel je bil «nega dne, ko se je zdravega čutil na duši in telesu mej Marijo častečo in lepopisano množico, zdaj pa je on tako star in tako bolan — še enkrat vsaj bi šel na Sv. Goro — ali kako bi šel tje gori, ko ne more več premakniti ni uda, ali glej stika mu predočuje to, kar si želi na oči videti —-slika mrtva mu predočuje svit nekdanjih dnij. Popotnik. lepri nakit] novega — Ni še poteklo mnogo časa, odkar je nam nekdo stavil vprašanje, je li bi mi vedeli kdo je inžener „Congedli“ (sic) — a zdaj je nas zopet nekdo drugi vprašal, kdo bi bil „Jos. K l avagna", kojega oglas se šopiri v obreko-alnem in v zloglasnem listu «Soča" ; češ, , ;akor da bi mi morali vedeti za vsa po* j ;oljenja oglasov, nahajajočih se v istem li- J tu/ Nam se zdi. da inžener „CJonged !i“, :akor tudi „žgalnica žganja Krao«gnau, ite norela biti znak prevzetnosti, ki bi povzro-il srečo nekaternika, kojemtt se predbacuje, la je «slovenski žid“ ! Večini radovednežev itiporočamo Gabiščekov Schiinpfleksikon. Dani sel — Visoka tržaška vlada, ti Slovence in osebito goriške, prav nič domo ne vlada hoče potom policjotov doseči tvoj namen ter namerava narodu plemeni-ega napora zaprečiti pot do omike, po ko eni so drugi narodi mile nam Avstrije že lavno vdarili. Vlada je gospodarica, ki deli milosti n ukore udom lastne hiše in mej tetiv, ko »o Nemci in Lahi to stran, kakor Madjari ino stran Litve, že davno odložili veliko žlico juhe nismo mi Slovenci, niti pokusili )d dobrote politične čorbe. Ali morda ne plačujemo mi Slovenci naložene nant butare? Ali pa nismo pripravljeni preliti svojo kri vsak čas za milo našo domovino V Ko ‘izpolnjujemo svoje dolžnosti, biti bi morala gospodarica uprav toliko ,uIjlitina proti nam in namiziti ono okrepčilo duše — ut tudi želodca, koje vnuk dan ponuja bodisi nam prijaznim ali neprijaznim bratom : Lahom, Nemcem, Poljakom ia Madjaromt Kaj pa zahtevate? — je navadna* in-terkalara gospodarice tačas, ko sama razvidi, da nismo se še ni oteščali ! Slično vprašanje je pa prav oni lek, ki nam mora pomagati — ako ne takoj, kakor navadno ue pomaga nobeden lek pri dolgi bolezni; a vsakakur reakcija mora biti tu za jutrukovali bomo venderle tudi mi Slovenci, ker pravijo, tla se je jelo daniti.*) Visoka tržaška vlada je imela d. čka v naročju, kojega je vzgojila pravcatim policjotoin. Podarila mu je igrač, kolikor si jih je dečKo privoščil in dandanes pripušča odrašettemu policjotu veliko žlico, da se natrpa po volji skozi svoja velika usta! Temu odrašenemu dečku pa naši na rodnjaki, ne da bi se togot'li na deitašnje naše žalostno stališče, kimajo naši Slovenci naprednjaki „i n e r b a" — omikanci „s i ne virtù te“, pobirajoči drobtinice, ki padejo policjotu iz obširne žlice in se čutijo siti poleg mastne mesečne svoje plače, katera se jim še poviša vsake k v i n-kvenije", ne da bi se ozrli, kaj k temu poreče slovenski davkoplačevalec. Tem omikati ceni" iu «napredli i k o m" se ne sivè lasi ua glavi, radi teženj bratov sorojakov, zadosti,jim je vpo-rabiti čas, kateri visoka vlada dozvoli, da sme odrašetii, zdaj že «talentirani11 dečko za svoj zajutiek.... in vtčerjo rabiti ve-1 i k o žlico, s katero naj zajema. Kaj pa ko postane ta odrašetii dečko «contili" ali pa «grofic" ? — Ne, to ne bode on nikdar (oprostite veliki oporek ali kontrast v pisateljevih idejah), ker tudi Slovencem osebito goriškim je jelo daniti se! Visoki tržaški vladi, ki si je mislila, da nam sene bode danilo moramo biti mi goriški Slovenci • elider le hvaležni, kajti le trpinu je dovoljeno, ako ne prej vsaj tačas ko ga velikan odnši trpljenja — do tega mora priti — uživati veselje, koje nam prinaša svoboda — kmalu po danici ! Bodimo tedaj vst,rajni, ker Božja previdnost nam zagotavlja, da po trpljenju pride radost, kakor pride po slabem vremenu lepo. Tudi zgodovina iz življenja narodov nam to obeta. Policjoti naroda pa. kolikorkoli jih je že bilo ua svetu padli so v pozabljivost — je-diui grški Efijalt, Škarjot in Brankovič ostali so narodom «ad exemplum" človeškega prekletstva. Datii se — tedaj narod pozor! V MŠi tetki, V Mari «Seči" nahajajo se i a/glasi slav. z a s t a v 1 j a v n e g a in združene hranilnice, kar nam ni nevsečuo, ampak so ti prav za prav na pravem me o n; da se pa ti razglasi ne objavljajo i v listu, kateri se tiska v večjem števila in ga čita, osebito občinstvo, ki ima največ opraviti s tem navedenim zavodom in, kar je še važnejše z uradom, ki je s tem zavodom v dotiki, to — to, je nam | gordijski vozel, ki se ne da razvozlati Itili-kim potom. j fa\ tukajšnje gledališče (Teatio di Società) je najelo vodstvo nemške igralce, ki | te dni’predstavljajo ,Die Jungfrau voli Orleans" in druge igre.,, Kakšen bode izid, nam ni mogoče naprej izreči, a soditi smemo, ko se, laške igre. ponesrečijo so «modri" labi v Gorici vedno pri roki, da rešijo laško čast; z nemškimi igrami pa ni tako, te se vse ponesiečijo, ter modrinjaki trde, da niso laške, ampak nemške igre so krive, če gledališče ne nosi. Tedaj nemške predstave so narok glediščne ga deficita. Treba je biti modrim ‘tudi našim u rednikom in osebito profesorjem slovenske narodnosti, da ne rešujejo č a s t, onih laških modrijanov: lastnikov goriškega gledališča. Radedaril doneski za šolske Stogine zavode v Gorici, koje smo objavili v zadnji štev. Sloge znašajo...........gld. 593.37, ako še tem dodamo v zadnji Soči objavljeni znesek........ ,* 79.AO imamo lepo vsoto gld. 665.47; kar služi našim požrtovaliiim rojakom v čast in narodovi mladini v našem mestu v prid. «Ni so no bojimo", rekel je nekdo v dvorani pri zlati zvezdi; istotako mirno porečemo i mi, ker istiiiito se ne bojimo nobenega, kakor jedino le Boga, ki je nad nami, ki drži v rokah vajete vseli narodov zemlje. Da bi pa mi se bali obrekovalca v vmazanem listu, v listu ki ne živi za drugo, kakor jedino za to, da opravlja dolžnosti, na koje dolžnosti je, navezan, zaradi pridobljene «k o u cesi j e", glede tiskarne ; da bi se mi bali, ponovimo, to ni in ne bode nikdar res. Ta list, ki se baha, da je spravil v „k o u c e s i j o nira n o G e s c It ti f t s-m a n n s * k o v a č ;i i c o“ 1 a ž in laški list «Rinnovamento", hoče vstreči svojemu «apetitu" s tem, da je iztekel zajedno tudi nekoliko žaljivih besed o nas in sicer z nastopnimi: «vsakdo ve ........ . . . mej tem, ko so istilliti uzroki, radi katerih se je «Rinil." preselil od nas v njegovo kovačnico Čitateljfim našega lista in našim prijateljem sploh popolnoma jasni. „Gescliltftsmanii“ pa, zdaj tudi lajni k «Rinnovamenta", naj zve za nzroke pre- *) Naj bodo o. kr. uvodniki vladni, a nikakor nai ho no družijo h zidajtoami naroda. Uvodniki južno železnice piv naj blagovole biti z nami in istotako deželni uredniki, kajti ponosa ni in zaslug tudi no, ako nasprotujejo narodnemu napredku in i navoju. Doitnyek uredništva. menihe laškega lista, da bode mirnejše spaval. I. Tiskar Ant. m. Obizzi se je zapletel popolnoma po nedolžno v obsodbo, koji ni več pota rešitve in, ki se mora izvršiti z kaznijo........kajti visoko sodišče kasa- cijsko je njega obsodilo, radi grehov « l'inno vamen ta" lin......... II. Tiskarja Ant. m. Obizzija hotel je urednik «Rinil." prisiliti, da pleča globi* v znesku 86.— gl., radi nekolekovam ga „Rin-novamenta", ki je izšel ua velik.» soboto, potem ko je on, kot tiskar se, potil po mestnih ulicah za denarničaijem tukajšnjega naddavkaiskega tirada, da izprosi od njega da sme izdati list nekolekovan, ker je bil urad zaprt, ko bi bil drugače moral kuhati se «Rimi." v tiskarni preko velikonočnih praznikov. III. Lastnik lista «Rinnovamento" je hotel navezati na vrat tiskarju Ant. m. Obizziju dolžnost molčanja v listu «Sloga" ter ga prisiliti do spoštovanja oseb, ki spoštovanja niso vredne, iu IV. Tiskar Ant. m. Obizzi ima zdaj radi prestopkov urednika «Riunovamenta" ua dverih drugo pravdo, ki bode ostrejša od til navedene v prvi točki. Da ne navajamo drugih uzrokov, ki segajo v osebnosti sedanjega tajnika «Rili-novamenta" in «Geschaftsmanna" g. Gabr-ščeka, zadostno nam je, da se zadovoljujemo z uzroki, katere smo naveli v dokaz preselitve; če bi pa slučaj ali pa potreba nanesla, pripravljeni smo jili navesti še drugih petdeset uzrokov, da se sčistijo pojmi o tem politič. transportu «Riniiovnmeiitovih" šil in kopit. In tako se lahko i reši vprašanje o zagonetki vloge Gabi ščekove v celi tej aferi iu ki vzgleda kot „ein rotlier Faden in Press-prozesse d e s «Rinnovamento"? Gabršček! l*ozor v cerkvi. — V benediktinski cerkvi v Celovcu je spreten tat odnesel iz skrinjice Matere Božje zlateniiio v vrednosti okoli 200 gld. Pred nekimi tedni je tudi v vasi goriške okolice nepoznanec bil se vrinil v cerkev, «la česa odnese. Bog si ga vedi v kakšen namen hotel je odnesti blago* goslovljene partikule?! Znano je, da bližnji Trst mrgoli tatov. Trž. uzuioviči ne spadajo v obče rečeno, v ono vrsto «visoke glasirane tatinske gospode", koja in a svoj stan v Beču. Tej vrsti tatov pravi Lah: «i ladri dai guanti gialli", ali ua domačem jeziku povedano: «tatovi v žultih rokavicah". Tržaški tat je z malini zadovoljen, le da dobi za par litrov «hudega talijana", da mu stori peti. On ne izbira. Kar pride pod roko, vse mu prav sloji : Bilo staro železo, ali zamazana cunja, bila zlata z demanti obsuta ura, ali pa venec suhih smokev — je njemu jeduo isto. Hitro zgine z «mrtvim", kakor tam pravijo in žari se do bližnjega kupca, ki je le njemu poznan, da mu proda «nedolžnega" za ceno visoko zdolaj pod polov i< o; če skupi obilo, vrže se na «talijana", če malo, bajdi na jeruš", da se le dobro opije iu poje — in ti so takozvaui: „i negri" (črni). Trž. tatovi so mali podjetniki. Dunajski pa so veliki; v Trstu gre, če drugega ni tudi za par krajcarjev, na Dunaju pa gre za tisoče iu milijone. Dunajski tatovi selijo se, trž. pa ne, ti ne gredo izpod zvona sv. Justa. Kdo je okral c. kr. pošto v Trstu? Najbrž da to ni bilo delo domačih tatov, pač pa gotovo dunajske internacljonale, kakor se sumi. Kako to, da je toliko tatov v Trstu"? Trst je bil nekdaj prosta luka". Kdor je prišel v Trst, bil je prost kazni za «prestopke" ali pa tudi za «zlodejstva", ki jih je naredil v domovini svoji. Trst, je potem' takem bil «zbirališče cveta lumpov" cele Evrope, osobito pa Italije iu Vzhoda. Največ pa je bilo tatov, morskih roparjev iu ubijalcev, ni čudo torej, da so potomci še danes «po tako malo" nagnjeni do tatvine, ko po njih žilah še pretaka se po koja če-stica krvi, nekdanjih uzmovicev. Kri ni voda. Mej trž. tatovi, ki so bili i jako babje-verni, veljalo je geslo, da kdor ukrade «pai* tikulo" ali pa sv. hostijo, da jo nosi pri sebi na srci, ta je srečen pri svojem poslu, in celo nevidljiv redarjem. Kaj je sodnija dognala, ne vemo — kakor tudi nam ni znano, je li bil ta brez-božneš kaznovan, ker sumi se, da ui zločinec pri zdravi pameti. Šolskim nadzornikom na Goriškem so imenovani za šestletno dobo ti ^e gg.: gimn. profesor Jos. Culot za mesto, g. M. Sinkovič učitelj v Trstu za sežanski okraj, g* prof. Fr. Vodopivec za goriški okraj m slov. ljud, šole v gradiščanskem okrivil m konečno g. vodja Fr. Dominko za tolminski okraj. , .. Minister Mtulo|sky jo sedanji nauči t minister, ki se ni i« toliko nauči da b svoji lastni krvi - Slovanom A vati »jakim — kaj pomagal. Mi smo prvi, potem «Slovenski Narod" in sedaj je tudi «Mir , v svolili člankih izjavil se, da obžaluje, ua je ta 'mož prišel ua krmilo v šolskih zadevah v mili nam Avstriji. Madejsky se klanja Plenerjevi sapi -on govori popolnoma v duhu nemških e-,-alcev in glej osmo čudo! «Soča" je prinesla članek v koje m j« častila Madejskeja ter skvarila one č r k e, koje si je osvojila, za to da ne kvarijo vid slovenskega očesa! I Mi zagotovljamo našim čitateljem, da je ta Sočiti članek mnogo bolj pokvaril vid slo- venskega očesa, nego članki „Mnrbiii'gei'ieew j in „l)euische Waolite", ki so povzdigovali in še povzdigujejo avstrijsko lojalnost iihiič-nega ministra Madejskeja. Ubugi, po „Snči" zaslepljen goriški Slovenec; ali se bodeš dal še mnogo časa slepili z novimi Mami „G«scliilftsmaunu<', ki ne škodujejo očesu ? Mi se ne čudimo prav nič, ako Foreggar, Heilsberg, Hofmann, Slilrglili, Mone i. t. d. ue marajo videti Slovenca ni živega, a čuditi se moramo, da hoče dr. (i....... z svojim glasilom potom črk, ki ne kvarijo človeško oko politično moriti sobrate svoje, Slovence na Goriškem. Iskren Itlladilioljllb in pisatelj mladinskih spisov č. o. Fiorellini H rovai vikar frančiškanskega samostana v Novem Mestu, umrl je 3. t. m. v 47. letu svoje starosti. Pokojnik je bil tildi vodja tamošuje ljudske solu. V m. n. p ! Vipavska železnini*) — Gibanje v vipavski dolini z sadjem spominja nas na naše deželne poslance, ki so se tako lalikomišljeno pridružili in pritrdili dovoljenju podpore za laško železnico, ki bo skoro drdrala po Furlaniji, mej tem ko morajo naši Vipavci še vedno požirati cestni prali in močiti si cvirnato jopico. Trgovinsko minisi.erstvo je sicer dalo generalnemu vodstvu avstrijskih železnic nalog, da izvrši tehniške študije in poizve za primerne prostore novih prog. mej kojimi tudi za ono po bohinjski in ročinjski dolini in mimo Sv. Lucije do Gorice; čemur tudi Bog poinozi ; a o naši, že davno obljubljeni, merjeni iu izštudirani železnici ni dulia ni sluha. Ubogi Vipavec, p«»leg tolikih davkov, ki plačuješ, kje ti je naklonjenost naše vlade, do tvoje gmotne in duševne podpore ? Jed«« k« hočemo navesti — Čitaii smo „oglas“, koji je izdal nek c. k. ured na naše vinogradnike in viuorejce, v nekem tukajšnjem listu, ki se v Brdih iu na Vipavskem, torej prav tam, kjer se imajo proglasiti za vinogradnike prekoristne vpeljave, ne čila. Vprašanje naše je kratko: Je-li si misli ta slavua gospoda, da ta list ima biti oigan neimenovanega ureda, zato ker je vlad. n? — in se zategadelj naš list moia prezirati, ker vladi nasprotuje? Mi jej moramo očitati vsakdanje krivice, ki se nam godijo in, kejim je ona podvržena že kot stara grešnica?! Naš list se odpošilja v mu -gib iztiskili v Brda iu na Vipavsko, v večjem številu, nego list, ki kima vladi. Tako je! Sev« postava o razprodaji. -- Vsled nekaterih sleparskih razprodaj, ki so se vršile v zadnjih letih iu tudi za to, da ne bi, oso-bito židje razprodajali svoje blago, kakor so dušit j prosto svojevoljno, hoče vlada priti do pripomočka tem potom, da se sklene postava, po kateri bode treba za dovoljenje vsake razprodaje nekaj plačati in sicer, Tla Dunaju od 10 — 100 gld., v drugih večjih mestih od 5 — 50 gld. iu v manjših krajih pa od 2 — 30 gld. — Tudi to je prav! Meniška resarira se je iz Opatije vrnila v Beroiiu. Zidarskega novega dela, kakor se vidi letos ne hode v Gorici. — Slabo in vedno slabše je za a v s t r i j s k o Nico. V Opatij i ui tako. Tam se zidajo vile zaporedoma v dokaz lepe bodočnosti taistega mesteca ; tu pri nas pa propada oči vidno vse. Ubogi goriški slovenski trgovci iu obrtniki! vam iu nam ne zadostuje ta rakovi pot, temveč pridružiti se je moral i še „rak konsumnega slov. trgov, društva1*, naporni-nanemu raku je kriv hudobni „Geschat'ts-mann !" Zadnji, naj se obrne v Ljubljano, kjer se vedno lepše razcveteli domača obrt in trgovina iu to, vsled složnosti; a tu vse umira radi nesloge, kojo je provzročil, bivši star potem nov in zdaj zopet s/ur nSočan“. Tudi na Bledu se gradijo nove krasne vile m scer, je dr. Ferjančič, drž. poslanec ki zdaj zida lepo vilo, kateri je nadel ime nMirni dol“. Olii Hrvnli«, ki so bili povodom lanske Gunduličeve slavnosti v Zadru zatoženi in obdolženi, bili so, kakor pravi „Nar. list", brez izjeme oproščeni. Vrli drž. poslanci gg. dr. Ferjančič, Klun in tovariši se jako zanimajo za slovenske Ijud. šole na Koroškem in za slovenščino, kot občevalni jezik koroških Slovencev s tamkajšnjimi okrajnimi glavarstvi. Interpelacije vrste se za interpelacijami in nadejati se je, da bodo bratom Korošcem vender le, kaj zboljšali njih jako žalostni šolski položaj ter, da bodo U dosegli enako pravnostim pravice z Nemci. Bog jim poinozi! Politična hudodelstvu v Istri še vedno ne ponehajo. Kakor se nam poroča, zaprli *) Nas veseli dostaviti, tla je žoleznični odsek odobril v soji 9. t, m. zgrudim krajevnih železnic na (Jonskem in v Istri .. torej nojbrž tiull naše Vipav-sko. bineino upati? Lah pravi: „so sono roso fioriranno". Ako je grm rožnat, mora ovest!. Tečejo naj dnevi, Tečejo naj leta, Vse so nam poboljša, Vsaj se nam obetal Pravijo nam, da smo siromaki, Ni na svetu naroda, da bi bil tako bogat z obeti, kakor jo naš mili slovenski narod. V našem muzeju nahaja se vsakovrstnih nasinin obetov, kakor ho: ministerski, mn gi s tratni, deželno-zborski, odsokovnl, slogiui, so-čtiil in brez števila drugih. mm so v Bujah v«č Italijanov, zaradi žaljenja Veličanstva in drugih političnih izgredov. In vender le so Italijani na Primorskem še 1 vedno Benjamini sedanje vlade! Sreča narodov |« odvisna od vlnde. — Madjuri po svojih delili urno bili vredni tega, kur imajo dandanes, do tega je njim Avstrija pomagala; zato da je ona ohranila v tej polovici nemški komando, ter tako razdvo* j jila Slovane na dva taluna, ki sta zdaj j teptana do tal — v zemljo. Ta preobrat je pa Madjarom tako pomagal, da so njim že lansko leto večja podjetja na Ogerskem in sicer, 117 večjih, ne vzimši v poštevanje, kakih tisoč drugih malih, vrgla nič umuje nego 5» »78,000 gld. Ošaben Madjar postane še ošabnejši, ako mu bodeta trgovina in obrt tako napredovala, kakor doslej. Koliko pa nosi Oglom /istem pok. min, Baroša, ki se je vpeljal na vseli ogr. drž. železnicah? Pri nas pa južna žel., kar odira občinstvo na meh -- in s kako postrežbo? Klanjamo s«! -- V zadnji štev. .Sloge11 smo očitali, ali prav za prav grajali postopanje c. k. glavarstva, k oje ima v oddelku tekničiiem osebje, ki ni zmožno jezika prebivalcev skoraj čisto slovenske pokrajine In to je tudi resnično iu zasluži ostro grajo. Te dni n.un je zanesljiva oseba sporočila, da je t« naša notica napravila pravi j hrup v prizadeli palači in je zajedno po- j magala, da se slovenščin« nezmožni gg. in- | žtnerji na imenovanem oddelku odprave iu z drugimi in boljšimi močmi uadomeste. Tako je prav in nas jako veseli to poročati nasini čitateljein. j C. k. mest,, od red jena sodnija pa, ni tako pravična, da nam postuline, ona še vedno dopisuje čisto slovenskim županstvom v blaženi iaščini. Imamo pred očmi akte < štev. 327. 301, 572 itd., ki so bili odposlani \ iz Gol ice, dne 12. t. m. pod naslovom „Alla Lodevole Podestaria di Ternovo. To je vender že malo odveč postopanje strastno tega ureda, naj se pomisli, da „o r g a n e t j e“ tržaške vlade prinašajo novosti, ki bi sicer Slovencem na Goriškem ugajale, ako bi Lile resnične, ali so popolnoma izmišljene iu. v obče take baze novostij prinašajo: „Soča", j „0on ieie“ in drugi listi jediuo za to, da bi j hladili potom časnikarstva že zavrelo kri slovenskega goriškega prebivalstva, j Tetka „Soča“, ne zakrivaj rane na ; slovenskem telesu, pač pa jih svetu odkrivaj, da bode možno jili leciti, ker drugače in , po vsej pravici nam porečejo potomci : svo-I jega stanja „b i I i s o si sami kri v i" ! i Tetka aiiielHosl je gotovo izšolati konja, ! kakor ure z nwgy šteti in drugega več. vse j to smo imeli priliko v Gorici videti pred leti v nekem cirkusi, ali pa tudi opico go-, diti na gosli; te dni pa seje predstavila I občinstvu v nekem pariškem cirkusu v glasbi izšolana sedmerica ali septet, sestoječ iz vodje, ki je človek in glasbenik, a ostala . šestorica je obstoječa iz pasjih udov, ki so še precej dobro izšolani V Parizu je povzročil nastop septeta veliko klepetanja in istituto je, da je veliko čudo videt« psa. ki svira na škant, na boben, trobi iu tlesku ob pokrovači! No, na svetu se bode videlo še mnogo kaj, ker je dandanes jako težavno si prislužiti kruli. Koroški Slovnici se gibljejo. — Letošnji občil i zbor katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem vršil se je dne 25. aprila, to je na dan slavnostne otvoritve novega doma družbe sv. Mohorja v Celovci. Udeležilo se je zborovanja nad 150 članov, kar dokazuje zadostno, da diuštvo oživlja pravi slovenski duh, da koroški Slovenec napreduje in da ume kaj je sloga. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. G. E i n s p i e l e r in vse točke na dnevnem redu so se mršile v lepem v-; sporedu. Koroški Slovenci žive v najlepšem spo razimiljenju in ne poznajo v političnih vprašanjih nekakeršiie osebnosti. Njih duh je duh naroda. Tako je prav; ker le tem potom se pride do božjega blagoslova pri narodnem vspeliu. Slovenci družili pokrajin, posnemajte vrle Slovence na Koroškem ! Prvi iiiajnik ni provzročil letos posebne nasledite. V Trstu bilo je mirno. Le okolo 200 delavcev je bilo opustilo delo. — V Gradcu pa je bila še precejšnja raluika mej delavci in redarji. Ranjenih je bilo več delavcev, a tudi deset redarjev. -- V Pragi je bilo pa še hujše; nek orožnik je zbodel češkega delavca tako, da jo drugi dan umrl. — V NVašingtonu v sev. Ameriki so redarji streljali na delavce, ker so hoteli z silo stopiti v Kapitolje. Mil Trnovem pri Gorici in v Kobaridu se pridno nasajajo drevesca in sicer, na Trnovem gozdarska (1 18.000), v Kobaridu pa sadna (2,000). V Sežani se snuje požarna hramba. Mesreča v Sv. Križu v Tržašriiii. — Starega m skoraj oslepelega velikoposestni-ka, najboljega kriškega vinogradnika dobili so te dni ubitega v kumenolomii, ki se imenuje po laško „cava romana" pod Nnbreži-noni. Mož je šel sam po poslu od hiše, da poseli nekega, stanujočega blizu „rimskega kameuoloma", zgreši pot in se prekucne v 17 metrov globoki rov, kjer obleži mrtev. Še le po nekolikih dueli dobe mrtveca, in to po naklučju, ker so doma mislili, da je stari odšel v Trst. Prepeljejo ga v Sv. Križ, kjer ga pokopljejo na ondašujem mirodvoru. Lega Nazionale se kliče društvo, kateremu je glavni namen slovenske otroke tržaške okolice poitalijančiti. Na polu pota pri „kolonah" p d. rečeno, iih meji mej selom» Nabrežju iu Sv. Križ sezidalo je to zloglasno ital. šolsko društvo lepo vilo, kateri pravijo šola; najeli so si učitelja iz Trideiita, da poučuje deco slov. zaslepljenih starišev. Pred otvoritvijo te šole, kričali so po oud'itiiih bližnjih vaseh, za to podplačani „breki", da bi več otrok nalovili, da se bo v tej šoli poučevalo v vseli treh jezikih, kakor v italijanščini, v slovenščini in v nemščini. Vodstvo v Trstu ne pozna * koristi slov. jezika na slov. tleh, neče vedeti, da je tako ravnanje protinaravno, ono je slepo in hoče z silo probiti itepredorljivo steno. A kdor poskuša, ta ve, kaj se pravi tujerodne otroke poučevati v tujem njim nepristopnem jeziku. Težavno pot je nastopil učitelj Tridentinec, in kakor je nam pravil veredostojen mož, on sam jako obžaluje, da ni prav čisto nič vešč slovenščini, mej tem ko legasi v Trstu resnico prezirajo in butajo z glavo ob pedagogična načela. Vseli otrok doslej vpisanih v to šolo j« 42, od teh je 16 laških otrok iz sv. Križa in 4 otroci laških starišev iz Nabrežina, ostali so vsi slov. krvi. Nekateri starisi, ki služijo pri magistratu ali pa pri ital. gospodi, katera ima v najemu kamenoloine, so terorizirani, boje se zgubiti kruhek in, da se ue zamerijo ni Slovencem, kot Slovenci, ako imajo po več otrok, vpisali so po jeduega ali tudi po dva v novo šolo, kjer seje njim obetalo, da dobe celo obed in obleko, vsi otroci, katerih starisi so nepreuiožni. Sola j« lepa, pa je tudi slepa, rekel bi našinec. In gospoda pri Legi je presneto malo »humanitarna", ko je šla tam na pustem prostoru, daleč od obeli vasij šolo zidati. Šolsko poslopje se nahaja ob cesti v Nabrežin, na mestu, kjer »burja svoje mia de ima", kakor pravijo okoličani in bode imel g. učit. po zimi dovelj časa študirati toplomer v praznili prostorih. Kar ue naredi n tun na glava, bo naredila „ neumna" narava. Quod est in votis Slovenaiuin omnium. Veliki ptiar v Trsi«. — Zadnje dni je pogorelo več skladišč, nahajajočih se v ulicah Coroneo in Fabio Severo v Trstu. V teli zalogah nahajalo se je mnogo lesa, kakor: žaganic, tramov, remeljnov itd. Gospodarji tem zalogam so bili bratA Invaditi iu pa naš rojak Mankoč. Škoda se ceni na mnogo tisoč goldinarjev. Zavarovane šobile /a 120.000 gl. Mankočev» je bila pri Sla-viji zavarovana za 30.000 gl. Sreča je. bila, da ni bilo isti večer običajnega trž. vetra, ker radi Velike toplote s„ bile že počele okoli ognja dvigajoče se hiše goreti. Vender se je kilo posrečilo vatrogascem, vojakom • iu drugim ukrotiti ogenj. OJ II prešmratAM nesreča« ljube»!! — Dne IG. t. m. ubil se je iz revolverja v Trstu, Viktor Cavesso nekedanji urednik BIndipei(denteja“ in sedanji sodnijski reporter lista „11 Mattino". Cavesso po poklicu je bil urar. A za zadnje mož se ni dosti brigal, rajši se je pečal s politiko. Samomorilec je bil jako inteligentna oseba, čeprav ni šole pohajal leta in leta, bil je skoraj samouk. Uzrok njegove rane smrti je baje bila ljubica, katero je vedno zasledoval iu nadlegoval z svojimi ponudbami, ali ona „tr(losrčna“ ni marala zanj iu mu dala krat-kmnalo ,.košarico" v slovo. Kdo bi si bil mislil, da je »nesrečna ljubezen", tudi neka „bolezen", ki je v stanu človeka še tako pametnega pripraviti v veliko nesrečo. tirozMl požar je bil v novem Sandecu v Galiciji. Zgoreli sta dve cerkvi, samostan, gimnazija iu 145 hiš. Radovedni smo ali ali pride sedanja vlada na pomoč tem nesrečnežem iu v slučaju, ako vlada to stori in je dolžna storiti, ali ne bodo tudi naši davki pomagali do pomoči? Strahovit potres je bil na Grškem in povzročil smrt okoli 280 ljudem, a okoli 500 itilo jih je ranjenih. Hiše je podiral kakor, da bi bile papirnate. Bog nas obvari enakih nesreč! Katoliško bralno društvo so ustanovili pri sv. Antonu v slov. Goricah na sp.^Staje-rskeni. Slovensko delavsko društvo se je ustanovilo v Mariboru. Bog je blagoslovi. Naše posojilnice. Posojilnica na Suhi je imela lani -16. gl 430. prometa, 48 gl. čistega dobička in 89 udov. Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku je imela v 1. 1893. 99.044 gl. 94 kr. denarnega prometa. Hranilne vloge so znašale 35.938 gl. 72 kr. Dana posojila pa 24'110 gl. Rezervni zalog znaša 1647 gl. 97 kr. Ustanovil se je pa še potrebni rezervni zaklad za slučajne izgubo, kateremu se je letos odločilo 268 gl. 49 kr. Posojilnica a Gornjem gradu je imela 1. 1893. denarnega prometa 88,200 gl. 50 kr. in čistega dobička pa 853 gld. 36 kr. Posojilnica v Sinči vasi na Koroškem je imela lani prometa 57.000 gl., čistega dobička 592 gl. iu je štela 365 članov. DOM 1 SVISI M94 Mr. IS. ieaiao je Rliedediat sadržajem : Stivo : 1. Informator, veleučeaom gospodinu dru Gjuri Arnoldu prikoiao Vjenc. Novak, («aita-vak). — 2. Bijeta gospa sa Trsat grada. Historički roman, talijanski napisao Potar Degan. Preveo A. Mandel-bademič. (Nastavak): — 8. I Niiva i Vnkv-•ava. ličtoa Tz seoskoga života n itiinoj Hercegovini. Napisali Osman-Aiit. — 4. Gaje je milijonar? Kriminalni roman Eugena Chavettea. Preveo A. Svi-lanló (Nastavak). — 5 Predobar anprug I* engle-skogft preveli. Dragica Š-r-d. - 8. Njega dnievuog zdravi j a. Napisao dr. Otto Dornblick, Preveo dr. A. G d. - T. Opisi slika, -• MM»: Safvet beg Redke-pašid Bašagid. - 2. Militata beg Fadil-Paiid Sefiro-vid, bivši načelnik grada Sarajeva. — 3. Gazi Husrev begova džamija ti Sarajevu. -- 4. f Anton pl. Va-kanovid, bivli namjestnik. -- R. Nova džamija u Do-|jnoj Tuzli. - 6. Košut na odru ialožen u narodnom muzeju u Pešti. -- 7. Njemadki car i carica u Opatiji : Slika Opatije. -- 8. Naš kralj Franjo Josip I. u posjetih kod njemadkoga cara u Opatiji. — 9. Pro-laz Košntova sprovoda kroz Andrassyevu ulicu u Pešti. — 10. Prof. Brown Sequard. -- 11. Rasyjeta razvalina rimskog Fora n čast liečnikonu koji sa došli na kongresa u Rim. — 12- Vila Angiolina n O* patiji, gdje su djena njemadkoga cara stanovala. — 13. Vila Amalija u Opatiji, gdje je njemačka carica stanovala. - 14. Stepnens, podravnatelj zvierinjaka u Cincinatiju u malo da nije uastradao od zmije. — 15. Najnoviji ženski šport na biciklu u Parizu. — 16. Moda. -- Listek: 1. Osebne viesti. 2. Kronika. 3. Umrli i nesreče. 4. Književnost i nmjetnest. 5. Kazalište i glasba. 6. Vojničke viesti. 7. Naravoslovne viesti. 8. Zdravstvo. 9. Trgovina i promet. 10. Poljodjelstvo i kučanstvo. tl. Svaštice. — Glena je „Dom i Scetuu for. 6.- na godimi, a predplata se šilje poštanskoin napntnicorn u knjižari Lav. Hartmana (Kugli i D e n t s c h) u Zagrebu Iliča b r. 2. Ustnica srsMsIMvs In spravnMtva. — c. k. v B. — Oprostite, ako smo se Vam zamerili. Bodemo popravili in smo popoluoma nedolžni, glede nekega tihotapca. Bog Vas živi! — Reicbspost na Duuajit. — Prosimo odgovor na naš list. Ali ga ne zaslužimo? Ali je res »Uu-dank ist der \Velt Lohu“ ? Št. 1980/94 V Gorici dne 30. aprile 1894. Razglas. Dne 31. oktobra 1893 dokoučal se je razdolžitveni načrt in nehalo je izžrebanji obligacij goriškega zemljiščno — odveznega zaloga. Naznanja se torej vsem tistim, hateri posedujejo tu spodaj razkasane obligacije s kuponi, da se lahko oglasijo pri tukajšnji deželni blagajnici v namen, da jim za nje izplača ilotične zneske s 5 odstotno premijo: Štev. 83 po 50 gl. izžrebana 30/4 1886; št. 234 po 50 gl. izžreb. 30/4 1886; štev. 233 po 50 gl- izžreb. 31/10 1888; št. 702 po 100 izžreb. 30/4 1890; it. 223 po 50 g. št. 899 po 100 izžrebane 31/10 1861; št. 226 po 50 gl. izžreb. 30/4 1892; št. 1030 po 100 gl. izžreb. 31/10 1892; št. 93 po 100, št. 1018 po 100, št. 1031 po 100 gl. št. 71 po 5000 gl. izžrebane 29/4 1893. potem pa še obligaciji črka A št. 152 po 60 gl. izžreb. 31/10 1888, št. 291 po 50 gl. izžreb. 31/10 1886; št. 239 po 170 gl. izžreb. 31/10 1892. št. 139 po 110 gl. št, 218 po 100 gl. št. 276 po 80 gl. štev. 363 po 360 gl. izžrebane dne 29/4 1893. Deželni odbor za deželnega glavarja D. Verzegnassi. St. 8016/M. V Gorici «Ine 1. m.* j a 1894 Razglas! Dim 1. maj» t. I. ob 10. uri predpoldne je bilo v deželni hiši sedmo srečkanje deželnih obligacij izdanih leta T888. Izždrebale so se naslednje: Vrsta A At. 117 za 1000 gld. *» » « c 600 * » n rt 68 rt 100 „ » „ „ 62 „ 100 * Vrsta B št. 43 za 1000 gld. Deželna denarnica izplača te obligacije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kteri še ne iztekò 1. avgusta t. 1. Deželni odbor za deželnega glavarja Dr. Verzegnassi. Hov vozni žoioznični rod, ki je stopil v veljavo dne 1. maja. |i Železničui urnik črta Trst-Gorica-Vidrin •jut. | lij ut. | pop. | pop. | pop. Trat odhod 8.25 9.- 4.—I 8.-1 8.45 Grl jan n 8.42 9.21 4.20 -.-1 0.11 Nabrežiu m 9.10 10.- 4.55 8.37 9.56 Bivij-Devin n • | . — 5.01!-.-'-.- Tržič n 9.32' 10.30 5.22 8.58 10 33 Ronke 9.39 10.39 5.30 9.05 10.45 Zagrad 9.47 10.51; 5.40, 9.14 11.01 Zdravičina-Gradišče _ -.— 10.57 5.46 9 19 11.10 Rnbija-Soroduje n 11.07 5.54 9.27 11 24 Gorica dohod 10.03 11.18 6.03 9.35 11.40 Krmiu odhod 10.07 11.28 6.13 9.40 1152 odhod 10.20 J 1.46 7.16 9.55 12.30 i 1 * i 1 irta Videm-fiarlea-Trat ljut. ajiit. ejut. pop. ! pop- Krmin odhod 4.-1 6.55 846 4.40 6.30 Gorica prihod 4.23 7.09 9.02 4.56 6.46 odhod 4.53 7.15 9.21 5 15 7.05 Rubija Sovodnje n 5.06 7.23 9.31 5.25 Zdravščina-Gradiiče r 5.17 7.30 9.40 5.34 Zagraj rt 5.2« 7.35 9 47 5.40 7 22 Ronke n 5.40 7.43 9.56 5.49 7.30 Tržič 5.53 7.50 10.06 5 59 7.39 Bivij-Devin a 10.31 . Nabrežiu rt 6.531 8 21 11.43 7- 8.24 Grl jan n 7.12 • 11.01 7.18 8.36 Trst n 7.30 8.5011.18 7.36 8 47 ANDREJ ČERMELJ ■a Irga Krni M. !• ima prodajalnico jest vilnega blaga, postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite ! krčmar „AJIa Colomba44 ob velike.) vojašnici, na desnem voglu v ulico Morelli, toči do inača vina in ima Domač o Kuhinjo. Cene prav zuierue. +■ l Zaloga Irtoifteu piva ▲ pod vodstvom Joška Rovana v Raba* x tišči št. 18, prodaja pivo v sodčkih T in steklenicah. Ne boji se konkurence T ne glede cen in ne glede dobrote 4 piva. Steklenice so napolnjene že v 4 pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi À ^ le dobro uležano pivo. X Cej Ivan 9> r Ant. Fon s Zaradi spremembe prodajalne ! Ì RnK|>rodi\ja *1 m sponlaUeia ii letnega blaga M m >■ >■ ««ahi «lan IS °/0 P«d o«n« 1 m -9 M Ker zameni svojo trgovino z dru- «g I gim podjetjem razprodava vsake 1 vrste blago in izdelane obleke za • n 25% pod ceno. «e n ■a Kdor želi kupiti dobro blago po II H zelo nizki ceni, naj polliti, dokler je m • zaloga velika in blago na izbiro. I 0 kupljenem blagu dobi usakdo ■a m potrdilo, katero lahko izroči po svo- g P jem srcu, kateremukoli društvu z do- % BC brodelnim namenom. i ^5 m k Martin Poveraj izplača potem društvom še l % dotične svote v dru • stvene namene. m • È Zaradi spremembe prodajalne! 5 ^ klobučar iu gostilničar v Semoniški ulici 1^ ji ima bogato zalogo raznovrstnih klobu-ji kov in toči v svoji krčmi pristna do- ^ ji iiiača vina ter postreže tudi z "jako ^ ji ukusnimi jedili. Postrežba in celie jako ^ ji solidue. I Ivan Howauski Čevljar v Gledališki allei M. IS priporoči se in zagotovlja jako solidno postrežbo. Cene so jjiko nizke primeroma po blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom, ki je za malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje. &. Franc Povšič mizar na Šen tpeter.sk i cesti št. 9, se priporoči s slavnemu občinstvu za razna mizarska dela Novič Franc krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. Peter Drašcek v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno š*actmo jestvin ter poleg tega prodaja tudi lažno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaja tudi naš list). Gostilna „Kikeriki“ L | v Nunski ulici, lastnina Štefana ! Kofola, toči jako izvrstna doma-* J vina. Dobe se tildi vsak čas ■•mi n m im it gf0rke ju mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in primerna. PAVU» EDVARD prej Karolina Riessnar In sin v Nunski ulici št. 10. V zalogi ima razne umetne cvetice, n a gr 1 ne v ence, mrttvaške obleke za ot roke, ruk v« (tinge), trakove, voščene sveče itd P'streže vedno po mogočih cenah. Ivan Dekleva veletržec z vinom f v Gorici f ima v svojih založnicah vedno na iz ^ biro vsakovrstna domača vina, bela in ▲ črna istrijanskater bela dalmatinska. 7 — Prodaja na debelo. — ▼ Anton Budin kamnoseški mojster v Mirnem. Sprejema in zagotovlja kamenotesarska dela do dolgosti 5 metrov, za katero koli stavbo po primernih cenah. Postreže točno in lično. Ima svoj kamenolom. Mm krčmar pri »Albergi til« città dl Trieste44 p. d. pri BOŠKINU v Tržiču (Mon falcone), toči vsakovrstna črna in bela vina po jako nizkih cenali. Ima na prodaj tudi vina v buteljah. Drži i kuhinjo vedno preskrbljeno z dravimi jedili. Ima sobe za prenočitev. Priporoči se Slovencem s Krasa, ki zahajajo po poslu v Tržič. Saunig & Dekleva r N tirnici ulici š. 16. Edina Blovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge »trnje. Prodajata iu izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato pod* pi raj m njal gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena Vlilmocntt _____ Izdajatelj iu odgovorni urednik Ant. m. Obizzi Černigoj Jožef edini slovenski stolar v Gorici, v u-.lici Morelli št. 31 priporoči se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boji nikake konkurence. Anton Obidič čev.jar v Semiuiški ulici št. 4. se propo-rofii Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. w N N r K N N VI5UT8ICK priporoča »PRVA SLOV. TISKARNA" V «i«IKIČI. iiiiximaixxia JOSIP HVALA N N N M N N * VIA PONTE NUOVO ŠT. 13. ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe. Peter Birsa „Corte Caraveggia44 toči .izvrstna domača vina, kakor njegov oče v KitVnbergu iit postreže sè hrano. Ima tudi hlev za živino. IkAAAAAAAi G. Likar 4 » Semeniči, i ulici h. čl. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovuije in žu panije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najuižjih cenah. Karol Draščok pek na bregu Koma št. 4 ima vsak dan dvakrat svež kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in vedno zdrava jed. Kdor hoče pošlje mu ga tudi v stanovanje. Andrej Makuc v Rabatišču št. 20 voditelj iztlelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesih, ki je jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor se en krat prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesilia napravljenega z raznimi esencami. Cene jako zmerne. Kupuj« «Satena vina. JAKOP NARDIN prevošček pod Kom Inn jev ieo št. 2 v Villa Wiendsbach ima vozova št. 14 in 93; priporoči se slavnemu občinstvu. Sprejema tudi vo- j žnje na deželo za primernoyseno. II v Gosposki ulici v hiši