Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET ZIMA/VINTER ISSN-2000-2173 Št./Nr 73 Letnik/Årgång 19 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET December 2020, Št./Nr 73, Letnik/Årgång 19 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovnica/omslag: Zvone Podvinski Zadnja stran/sista sidan: Danni Stražar Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHÅLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD ______________________________________ 3 PREDSEDNIK IMA BESEDO_________________________________________________ 5 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG ...................................................................... 8 SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORG...........................................................11SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................13 ORFEUM - LANDSKRONA .......................................................................... 15 PLANIKA - MALMÖ .................................................................................... 16 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM...........................................................20 SKM ........................................................................................................... 23 NEKAJ ZA OTROKE - NÅGOT FÖR VÅRA MINSTA ___________________________ 25 RECEPTI - RECEPT _______________________________________________________ 28 V SPOMIN - IN MEMORIAM _______________________________________________ 31 PISMA BRALCEV __________________________________________________________ 35 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 1. marca 2021! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 1 mars 2021, adressen ovan! 2 UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Med lekturo besedil za to številko glasila sem razmišljala, kaj napisati, da ne bom zvenela pretirano optimisticna (ali pesimisticna). Brez dvoma je leto 2020 krepko zaznamovala pandemija Covid-19. Na slabše je spremenila življenje ogromno ljudi (pri tem imam v mislih tiste, ki so izgubili službe, ali starejše ljudi in tiste v rizicnih skupinah, ki so bili nenadoma pahnjeni v še vecjo samoto). Kljub temu še vedno ne morem mimo tega, da ni bilo vse le slabše – zagotovo pa je bilo drugace. Ce iskreno povem, sem si zadnje case precejkrat zaželela, da vcasih ne bi imela dostopa do vseh virov informacij na spletu. Ceprav sem prepricana, da clovek z zdravo mero pameti lahko selektivno izbira novice, ki so zares relevantne in obenem ustrezno argumentirane, se mi vcasih dozdeva, da ljudje na to pozabljajo in hitro zacnejo slepo verjeti temu in onemu. Trenutna pandemija je pokazala na kar precejšnje pomanjkanje empatije in zavedanja, da moramo vsi stopiti skupaj in pac preprosto to obdobje preživeti. Nic koliko frustracij ljudi se odraža v raznih zarotah teorij, v agresivnem pisanju na Facebooku o razlicnih temah (to me pravzaprav najbolj zaboli in obenem mi ni jasno, ali ljudje ne razumejo, da so zlobni in nizkotni komentarji nekaj, kar je splošno dostopno, ce to objaviš na kateri koli platformi družabnih medijev). Torej, ce mene vprašate, je letos predvsem nekoliko zatajilo cloveštvo in socutje do drugih, obcutek »vsi za enega, eden za vse«, predvsem pa spoštovanje drug do drugega in do drugace mislecih. Vendar ne želim posploševati, saj mi je jasno, da clovek na spletu opazi tisto, kar se mu najveckrat pojavi pred ocmi, poznam namrec tudi kup cudovitih zgodb o tem, kako si ljudje znajo pomagati v teh casih. In prav te zgodbe potrjujejo mojo vero v ljudi – da smo v svojem bistvu dobri. Dovolite, da se vrnem k svojemu vecnemu optimizmu: naj bo ta pandemija priložnost, da se lotite cesa, za kar sicer nimate casa. Izkoristite tudi prednosti spleta in prosto dostopnih izobraževanj, obenem pa naj vas sodobna tehnologija povezuje s tistimi, ki jih sicer ne morete srecati. In ko bo pandemije konec (ker vse hudo enkrat mine), bomo morda toliko bolj cenili obisk pri prijateljih, dobro kavo ali caj v najljubši kavarni ... drobne prijetne stvari, ki nam lepšajo življenje. Do takrat pa jo spijte virtualno in se posladkajte s cim dobrim. V imenu obeh (Suzane in mene) vam želim, naj bodo prazniki cim lepši, ceprav bodo drugacni, obenem pa lep zacetek novega leta 2021! //Danni 3 Under textgranskningen inför detta nummer satt jag och funderade på vad jag ska skriva för att inte låta överdrivet optimistisk (eller pessimistisk). Utan tvekan har år 2020 starkt präglats av Covid-19. Panedmin har tyvärr gjort en negativ åverkan på många människors liv (jag tänker främst på dem som förlorat sina jobb, äldre människor och de som är i riskgrupper som tvingats in i en kanske ännu större ensamhet). Men jag kan fortfarande inte sluta tänka att allt faktiskt inte har lett till det sämre – bara annorlunda. Om jag är ärlig, har jag under den senare tiden ofta önskat att jag inte skulle ha haft tillgång till all digital information. Även om jag själv är övertygad om att människor med sunt förnuft kan välja ut relevant information men det känns ibland som att vi glömmer av oss och istället börjar tro på både det ena och det andra. Den pågående pandemin har påvisat en avsevärd brist på empati och medvetenhet om att vi alla behöver hjälpas åt tillsammans för helt enkelt överleva denna period. Oavsett hur mycket frustrationer som återspeglas i olika konspirationsteorier, i människors aggressiva sätt att uttrycka sig på Facebook om olika ämnen (detta gör mig faktiskt mest upprörd och samtidigt förstår jag inte om människor inte förstår att elaka kommentarer är något som är tillgängligt för alla om de publiceras på sociala medier). Så om du frågar mig, detta år är ett misslyckande för mänskligheten och för medkänslan för andra, känslan av »en för alla, alla för en« och framför allt respekten för varandra och för dem som tänker lite annorlunda. Men jag vill inte generalisera, för jag vet att man på nätet reagerar på det som ofta dyker upp i flödena, för samtidigt känner jag också till många underbara historier om människor som vet hur man kan hjälpa varandra i dessa tider. Och det är dessa berättelser som bekräftar min tro på människan - att vi i grunden är goda. Om jag nu återgår till min eviga optimism: låt denna pandemi vara en möjlighet att ta itu med något du annars inte har tid för. Dra även nytta av webben och intressanta gratisutbildningar och använd dig av den moderna tekniken för att »träffas« ändå med vänner och bekanta. Och när pandemin är över (allt dåligt får ett slut), kommer vi säkert att uppskatta besök hos vänner ännu mer, det där goda kaffet på vårt favoritcafé... små trevliga saker som förgyller våra liv. Fram till dess, drick det där kaffet digitalt och unna er något sött! Å båda vägnar (Suzanas och mina) önskar jag er en fin, rofylld jul även om det i år blir en annorlunda sådan och samtidigt en bra start på det nya året 2021! //Danni PREDSEDNIK IMA BESEDO November 2020 V imenu Slovenske zveze vas vse skupaj lepo pozdravljam in vam zaželim vse najlepše, predvsem zdravja v teh težkih casih, v katerih se vsak po svoje trudimo, da nam dnevi in to obdobje ne poslabšajo življenja. Poskrbimo, da ohranimo medsebojne stike, kar je še toliko bolj pomembno zdaj, ko je toliko vseh prepovedi prostega gibanja. Ko boste to brali, bo tu že december in nam bo na vrata trkala zima. December je cas, ki se ga veselimo vsi, še najbolj pa naši otroci, vnuki, prijatelji, znanci in ljudje, ki se jih še posebej radi spomnimo v veselih decembrskih trenutkih. Ta veseli mesec, kot ga imenujemo, je obdobje obdarovanja in spoštovanja, namenjen druženju, obenem pa je zakljucek leta, ki seveda letos ne kaže nicesar dobrega. Še vedno so razmere glede trenutne pandemije zelo resne in vse to nas skrbi in nam otežuje druženja. Seveda je treba spoštovati in upoštevati vsa navodila pristojnih služb. Rad bi dodal nekaj besed o delovanju Slovenske zveze na Švedskem. Bolj ali manj društva samevajo v tem casu koronavirusa in tako je tudi v Slovenski zvezi. Spodbudno je, da ucenje slovenskega jezika za otroke, ki ga izvaja Danni, uspešno deluje tudi na daljavo, kar je zelo pohvalno. V tem letu nam ni bilo dano, da bi se srecevali in da bi društva delovala na vseh podrocjih kulturnih dejavnosti. Vsa nacrtovana dejavnosti so se nekako zaustavile ali bodo prestavljene na naslednje leto. Da omenim samo nekaj od teh aktivnosti: nacrtovano je bilo binkoštno srecanje v Vadsteni, vseslovensko srecanje skupaj s 50. obletnico delovanja društva »Simon Gregorcic«, srecanje vseh generacij in seveda še in še. Vse te lepe dejavnosti imamo za zdaj le še v spominu iz prejšnjih let, kar pa je zelo zaskrbljujoce, kajti težko bo vse te obicaje postavljati nazaj na ustaljene tire, še posebej ce se ta pandemija ne zaustavi v cim krajšem casu. Le nekaj dni je še do Božica in novega leta, drug drugemu zaželimo veliko srece, zdravja in veselja. Nov leto naj zaživi brez solza in skrbi, da bomo živeli kot prijatelji. Le prijateljstvo je tisto, kar šteje in nima ne cene in ne meja. Vesele praznike želim vsem društvom, vsem bralcem Glasila, Slovenskemu veleposlaništvu v Kopenhagnu in dušnemu pastirju Zvonetu Podvinskemu, urednicama tega slovenskega casopisa Slovensko glasilo, obenem pa enake želje pošiljam vsem znancem prijateljem, vsem, s katerimi imamo kakršne koli stike in povezave tukaj v deželi, kjer živimo, in doma v Sloveniji. 5 V mislih imejmo tudi vse bolnike in osamljene, ki preživljajo svoje dni v domovih za ostarele ljudi. Naj vošcilo tudi njim prinese upanje in zdravje. Spoštovani clani Slovenske zveze, želim vam lep Božic. Rad vam bi zaželel, da bi vstopili v novo leto brez skrbi, a tega skorajda ni mogoce izreci. Naj vam kljub temu ti lepi prazniki, ki so pred nami, polepšajo vsak trenutek. Srecno in uspešno v novo leto. Porocilo predsednika o jesenskem sestanku SZ Delo Slovenske zveze v tem letu ni nic kaj pohvalno. Kot vsi vemo, se je zaradi pandemije ustavilo na vseh podrocjih. Ni nam uspelo izpeljati nacrtovanih projektov za to leto, vendar so bile izvedene vse potrebne administrativne stvari, ki so prav tako zelo pomembne za delo Slovenske zveze in društev. Tudi jesenska konferenca UO SZ je bila izpeljana digital- no, clani odbora smo se pogovarjali o pomembnosti delovanja zveze za naprej, v upanju, da se pandemija cim prej umiri in da se pocasi vrnemo nazaj v redno delovanje društev in zveze, kot smo pac vajeni. Pohvalno je, da Danni Stražar uspešno izobražuje najmlajše otroke slovenskega jezika. Ucenje poteka dobro preko aplikacije Zoom ali v živo, ko je to mogoce. Delo Slovenske zveze je v polnem teku, ceprav nimamo kakšnih vecjih aktivnosti in nobenih srecanj. Treba je nacrtovati za naprej, da bomo lahko uspešno vodili in delovali v Slovenski zvezi in v lokalnih slovenskih društvih. Konec letošnjega leta moram pripraviti financno dokumentacijo in porocilo o pridobljenih projektih v tekocem letu, zadnji rok za oddajo je konec januarja. Spoštovani clani društev in Slovenske zveze, želim vas obvestiti, da bo naslednje leto vseslovensko srecanje in obenem 50. obletnica društva »Simon Gregorcic« Köping 2. oktobra 2021, Vse podrobnosti glede tega srecanja bomo pojasnili v naslednjem letu. Alojz Macuh Predsednik Slovenske zveze Opomba ur.: vošcilo predsednika SZ na naslednji strani objavljamo v originalu. Vsako leto nam vedno se mudi, ustavite cas vsaj za praznicne dni. Naj se staro leto od vas poslovi in s seboj odnese vse vaše skrbi. V praznicnem šopku želja vam pošiljam miru in prijateljstva, zdravja in srcnosti ter poguma. Naj novoletni dan odžene vse skrbi stran, široko se nasmej in v prihodnost poglej. /Predsednik SZ, Alojz Macuh LEPE BOŽICNE PRAZNIKE IN SRECNO NOVO LETO 2021 sako leto nam vedno se mudi, ustavite cas vsaj za praznicne dni. Naj se staro leto od vas poslovi in s seboj odnese vse vaše skrbi. V praznicnem šopku želja vam pošiljam miru in prijateljstva, zdravja in srcnosti ter poguma. Naj novoletni dan odžene vse skrbi stran, široko se nasmej in v prihodnost poglej. /Predsednik SZ, Alojz Macuh LEPE BOŽICNE PRAZNIKE IN SRECNO NOVO LETO 2021 7 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Ni kaj dosti veselih novic, saj je korona razširjena po vsem svetu in pobira žrtve. Spomladi so se ljudje držali navodil in naredili, kar je potrebno. Cez poletje je bilo življenje lažje, skorajda normalno. Ljudje so potovali in pozabili na priporocila, sedaj pa je svet zajel drugi val korone. Milijone ljudi je okuženih, tisoce mrtvih, nikjer ni videti konca. Ponovno so tu prepovedi, ki na nekatere vplivajo negativno, v Sloveniji so recimo protestirali proti policijski uri. Ce bi se ljudje držali navodil, po mojem tega ne bi bilo treba. Vsa zdrava pamet, kako ravnati, je pozabljena, ljudje se zbirajo po trgih, se objemajo, veliko je bilo mladih (in tudi drugih) v restavracijah in plesišcih. Nihce ne pomisli, da se to morda ne bo nikdar koncalo. Kot je videti, jim je malo mar za njihovo zdravje. Tudi nekaj svetlih trenutkov je bilo to jesen, ko sem po Facebooku gledala slike, koliko jurckov in lisick je obogatilo gozd. Tukaj sicer ni doloceno, koliko lahko odneseš iz gozda, v Sloveniji pa sta dovoljena dva kilograma. Užitek je bilo gledati te fotografije, saj gobe pozimi prav pridejo zamrznjene ali posušene. Sama sem jih tudi nekaj dobila, za kar se zahvaljujem Lojzu, Marjani in seveda gospodu Zvonku, ki mi jih je pripeljal na dom. Hvala za vašo dobroto, prijatelji. Nekaj jesenskih utrinkov, ki jih je ujela Marjana Ratajc, dodajam tudi v ta prispevek. Ni srecanj, vendar nam maše po Facebooku, tudi iz Slovenije, sedaj polepšajo dan. Tehnika je res napredovala. Srcno upam, da nihce od vas ni zbolel in se boril, ali se še bori, za življenje. Vse delo v društvu pociva in caka, da se bo korona umaknila. Slišimo se po telefonu, srecanj pa še nimamo. * * * Za dan vseh svetih, 1. novembra, smo obiskali grobove svojih dragih in prijateljev. Prižgali smo sveco, zmolili in s tem pokazali, da niso pozabljeni. Naj pocivajo v miru in vecna luc naj jim sveti. Sedaj je res hudo za tiste, ki slavijo rojstne dneve in so praznovanja dovoljena le v krogu svojih najbližjih. Drugo leto imamo nekaj slavljencev na zacetku leta: Februar Jože Zupancic, 50 let Katarina Zupancic, 50 let Marec Ann-Christin Tomažic, 50 let Prejmite naše iskrene cestitke ob srecanju z Abrahamom! Minevajo meseci, minevajo leta, nihce ne ve, kaj naslednje obeta. Clovek spozna mnogo ljudi, a nihce kot Abraham opevan ni. Ob snidenju z njim naj veselje in radost odpihneta vse skrbi. Ko boste dobili v roke to zadnje Slovensko glasilo za letos, bodo pisane lucke in svecke že naznanjale, da bosta kmalu Božic in Novo leto. Upamo, da bo naslednje leto lepše kot letošnje. Vsem clanom, vsem pridnim pomocnikom in naši mladini želimo Blagoslovljene Božicne praznike z dobro potico, mirno družinsko praznovanje in zdravja, miru v svetu ter blagoslova v letu 2021. Hvala tudi vsem, ki ste prispevali s prostovoljnim delom in zadovoljstvom, da živimo v sreci in blaginji. Za konec imam še osebno željo, da vsi ostanete zdravi. Mislite tudi na tiste, ki niso tako srecni, in bodite pripravljeni priskociti na pomoc ljudem, ki so tega potrebni. Vsako leto sama darujem Frälsningsarmén, da reveži dobijo dobro toplo juho, ki jo pojedo z velikim užitkom. Lep pozdrav od Marije, ki se veseli vsakega novega dneva. Marija Kolar za Slovenski dom SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORG Göteborg je obarvala zlato rumena jesen, s seboj je prinesla dež in oblake, ki so zastrli soncne žarke. Delo na vrtovih se je zmanjšalo, pridelki so pospravljeni in le še nekaj solate, peteršilja, pese in brsticnega ohrovta mirno caka, da ga poberemo. Gozd je postal turoben in tudi manj obiskan, nabiralci gob pa nezadovoljni.. Ob pogovoru glede naslednjega srecanja nas je cas prehitel s poslabšanjem vremena in vnovicnimi priporocili o omejevanju stikov v casu korone, ki se po vsej verjetnosti še ne misli zadovoljiti s tem, kar je požela v prvi etapi. V naši mali državici Sloveniji so se zakoni poostrili, omejili so prosto gibanje, zaprli šole in industrijske objekte razen trgovine z prehrano in apoteke, ker niso upoštevali zakonskih predpisov. Prizadela me je žalostna novica o izgubi mojega brata Edija v štiriinosemdesetem letu starosti, saj ga nisem mogla pospremiti na njegovi zadnji poti. Zadovoljiti se bomo morali le s telefonskimi stiki in si tako lajšati samoto v upanju, da ne pozabimo drug drugega. Približujejo se adventni prazniki in z njimi nekaj dodatnega dela s krasitvijo in razsvetlitvijo temnih prostorov kot vedno v tem obdobju (kdor to pac pocne). Pri nas doma ne bo svetega Božica, kot je bil vsa leta, saj se bomo morali zadovoljiti le z manj številnimi obiski, da bomo vsaj podarili nekaj veselih trenutkov najmlajšim. Osemdesetletnico mojega moža Runeja, ki je Miklavž, smo prav tako primorani prestaviti za nedolocen cas, saj menim, da nam tega ne bo uspelo izvesti pred pomladjo. Preskociti smo morali tudi tradicionalno Martinovanje, srecanja in osebno druženje, saj je treba biti previden in se izogibati vsem morebitnim izpostavljanjem pred okužbo v zraku. Upam in si želim, da tudi vi spoštujete predpisana priporocila, ki nam jih je posredoval švedski nacionalni inštitut za javno zdravje. V imenu društva France Prešeren želimo vsem bralcem vesele, zdrave in blagoslovljene božicne praznike ter srece polno Novo leto 2021 Erika Jacobson in Božicek Za nekaj dobre volje in uspešnega trobentanja v novem letu 2021 prisluhnite trobentam - rožam, ki vam igrajo, saj se teh, vec kot 50 tonov, sliši dalec naokrog. SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING Mesec december je cas lepih misli in dejanj. V tem obdobju se res spomnimo vseh naših najdražjih v deželi, kjer živimo, in v domovini Sloveniji. Marsikdo sedi doma osamljen in zaskrbljen ter razmišlja in si želi srecanj s svojimi najdražjimi, ki jih morda že lep cas ni videl. Upamo, da se bo vse skupaj res umirilo in se bomo vrnili k življenju, ki smo ga vajeni. Misel v tem lepem decembrskem casu namenimo tudi znancem, prijateljem in vsem clanom, bodisi na Švedskem ali v domovini Sloveniji. V tem casu bodimo še bolj povezani drug z drugim, ce ne gre drugace pa po sodobnih aplikacijah, ki jih imamo na razpolago. Mislim na vse in s tem dopisom jim podarjam lepe želje in zahvalo za zvestobo v našem društvu v Köpingu. Naj ob tej priliki vsem zaželim vse najboljše v prihodnjem letu, ostanite zdravi, trdni, pogumni in zvesti clani društva »Simon Gregorcic« še naprej. Zahvalim se najprej upravnemu odboru društva za dobro opravljeno delo, za pomoc in skrb, ki ste jih vložili v društvo, hkrati pa vas prosim, da ostanete tako dobri še naprej. Pazite nase in tudi na druge, pa bomo tako skupaj prestali te težavne case. Spoštovani clani, leto, ki je pred nami, je pomembno in veselo za vsakega clana našega društva, saj si prizadevamo, da bomo izpeljali 50-letnico neprekinjenega delovanja društva Simon Gregorcic. Vsi vemo, kako nas vse skupaj ovira letošnja pandemija, pa vseeno skušamo narediti vse, kar se da, da bi nam bilo lepo. Pozabili nismo niti na najmlajše, saj bomo tudi letos izvedli Miklavževanje ter razveselili otroke ob tem prazniku, ceprav ne v prostorih društva, temvec bodo letos darila prišla kar po pošti. Ker smo že ravno v prihajajocih praznikih, želim vsem clanom srecno, zdravo in uspešno leto, ki je pred nami. Staro leto se poslavlja, vošcili si bomo srecno novo leto in zaželeli vse najboljše v prihajajocih praznikih. Obvestilo! Ohranjamo tradicijo in to velja tudi v naslednjem letu: Na prvi dan v letu 2021 vabljeni na kozarcek penine v prostorih društva. Alojz Macuh Predsednik društva Simon Gregorcic Ordförande Slovenska föreningen Köping e-naslov: aa.macuh@gmail.com Cestitke clanom društva Simon Gregorcic, Köping Cestitke vsem, ki ste slavili svoj osebni praznik. Želim vam zdravja, srece in veselje, vse to naj vas spremlja skozi leto in življenje. Spoštovani slavljenci, vse najboljše vam želi predsednik društva. Grattis till er alla i föreningen som fyller år. Jag önskar er allt väl på födelsedagen, ordförande i Slovenska Föreningen Köping. Na sliki: Alojz Ladic, ki je praznoval okrogli jubilej. Božicno in novoletno vošcilo Prižiga se luc za lucjo, spet je prišel k nam ta praznicni cas. S toplino Božic naj vas greje, novo leto naj zaseje vse, cesar si srce želi, v tem šopku naj bodo ljubezen, zdravje in veselje. Spoštovani clani društva Simon Gregorcic, vsem želim lepe božicne praznike ter srecno novo leto 2021. Skupaj preživimo lepe trenutke, ceprav smo v obdobju koronavirusa. Pogumno pojdimo naprej v leto, ki je pred nami. Alojz Macuh, predsednik društva Simon Gregorcic ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM Ne moremo ravno trditi, da se tudi v našem društvu ne pozna vpliv letošnje pandemije Covid-19, saj se precej manj srecujemo (vsaj recimo v okolici Landskrone, kjer je ogromno naših clanov). Danni je septembra v Stockholmu znova zastavila urice slovenskega jezika, ki so potekale vso jesen, enako velja za Malmö (tam v sodelovanju s Planiko), kjer so pridno delali »v živo« do konca oktobra, zdaj pa poucevanje poteka po Zoomu. V bistvu vsaj za tiste starejše (osnovnošolce 3. generacije Slovencev na Švedskem) to sploh ni slaba možnost in jo imajo radi. 29. novembra bo (v okviru slov. društev Orfeum in Planika) pripravila tudi knjižni klub (ki bo potekal kar po Zoomu). Upajmo, da bo naslednjic morda še vec udeležencev. V Stockholmu bomo kljub trenutni epidemiološki situaciji izvedli »varno« Miklavževanje v majhnih skupinah otrok. Miklavž bo tokrat samo pustil darila, otroci pa bodo deležni cisto kratkega glasbenega programa, da bodo imeli vsaj kancek praznicnega obcutka. V nacrtu je še en skupni projekt božicnih pesmi za duet s klasicno kitaro (Danni) in vokalom (z mezzosopranistko Klementino S., ki je sicer clanica slovenskega društva v Stockholmu). Ce bo vse po sreci, bomo koncert objavili na razlicnih družabnih medijih in tudi na spletni strani Slovenske zveze, saj bi radi letos, ko so ljudje verjetno še toliko bolj oddaljeni od vsega druženja, prinesli nekaj božicnega vzdušja z božicnimi skladbami v slovenskem jeziku. Naj bodo prazniki cim lepši in lepo zakorakajte v novo leto 2021! PLANIKA - MALMÖ SKD Planika Malmö – december 2020 Predsednik Planike, Rudolf Belec piše: Že res, da je Covid-19 vecino dela v društvu obrnil na glavo, vendar potekata dve aktivnosti, kot da je vse normalno. To sta: šola slovenskega jezika za otroke, ki vodi Danni Stražar iz Stockholma. Srecajo se do 2 krat mesecno, vmes pa so predavanja tudi na daljavo, preko interneta. * * * Z obžalovanjem sporocamo, da je oktobra v 80. letu starosti preminil Dolenjec Ludvik Cimerman, ki je zadnjih 60 let življenja prebil na Švedskem, pretežno v Malmöju, Skåne. Mnogo let je bil clan društva, nekaj casa je sodeloval tudi pri pevskem zboru Planika. Pandemija je povzrocila, da ga nismo mogli pospremiti na zadnji poti. Sorodnikom in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. * * * Drugi, ki nemoteno vadi in se srecuje, je Planikin, lahko bi rekli kar društveni, ansambel JAT, kar ne pomeni Jugoslovanski aero transport, marvec zacetne crke njihovih imen: Josef, Ann-Mari in Tomo, ki je tudi vodja skupine. Racunajo, da epidemija ne bo trajala v nedogled, zato se pripravljajo na nastope. Konec »prisilnega dopusta« pricakuje tudi upravni odbor, ki si želi, da bi clani društva ostali med tem casom potrpežljivi. Clani zasedbe JAT: Tomo, Ann-Mari in Josef. Kronika - Planika Malmö, 1997 do 2014 Cetrti (zadnji) del Rudolf Belec, ki je imel takrat pleskarsko podjetje, je pripeljal svojo ekipo, ki je prebarvala tla in stene, Franc Franseus in Andrej Pagon pa sta se obvezala, da bosta izdelala tocilno mizo in prikljucila stroje. Ko sem ju opazoval pri delu, se mi je utrnila misel, da bi morali poleg športnikov in zabavljacev vseh vrst castiti tudi dobre delavce. Delala sta zares naglo in natancno in ni trajalo dolgo, da je bila Planika kot nova. Septembra smo povabili clanstvo na ogled in vecerjo, prišlo jih je mnogo in niso skoparili s pohvalami. V upravnem odboru smo medtem opazili, da smo si zadali prevec dela. Posebno obremenjeni sta bili Ivanka in Marjeta, težave pa so bile tudi z administracijo. Ko je ABF, s katerim smo sodelovali, zacel racunalniško obdelovati podatke in porocila, smo morali enako storiti tudi mi. Ivanka, Marjeta in jaz smo že vsi delali z racunalniki na delovnih mestih in imeli precej izkušenj, Kenic in Bergoc pa sta delala v industriji in bila racunalniško nepismena. ABF se je tega zavedal in uvedel za društvene tajnike in blagajnike racunalniške tecaje. Jože Kenic se tecaja ni hotel udeležiti, zato sem jaz prevzel del odgovornosti in mu pomagal. Sedaj ni bil vedno na tekocem kako stojijo društvene finance, še vedno pa je imel eno od obeh kreditnih kart (drugo je imela Ivanka) in dostop do bancnega racuna. Bil je zelo nezadovoljen, neka nelagodnost se je cutila tudi v upravnem odboru. To je trajalo do leta 2011, ko se je dokoncno odpovedal blagajništvu, ostal pa je gospodar v društvu. Upravni odbor, izvoljen januarja 2000, z leve: Jože Bergoc, Ivanka Franseus, Jožef Ficko, Marjeta Pagon, Jože Kenic. Na zacetku leta je resno zbolel Franc Franseus. Izkazalo se je, da je mnogo let pred tem delal z azbestom, cigar drobci so se mu zarili v pljuca in jih unicili. Umrl je prve dni oktobra 2011, star 70 let. Nekaj mesecev kasneje je odpovedalo zdravje tudi Jožetu Bergocu, slaboten pa je postal tudi Jože Kenic. Dogovorili smo se, da ostaneta do konca leta 2012, že junija istega leta pa smo v odbor povabili Zlato Silic in Angelo Stanic v upanju, da bosta potrjeni na obcnem zboru ob koncu leta. To se je zgodilo in odbor je dobil nov zalet, ki ni dolgo trajal. V blagajni smo imeli precej sredstev in leta 2014 smo se odlocili da bomo clane, ki to želijo, povabili na potovanje. Upravni odbor, izvoljen januarja 2011, z leve: Zlata Silic, Angela Stanic, Jože Bergoc, Marjeta Pagon, Jože Kenic, Ivanka Franseus, Jožef Ficko Povprašali smo jih, kam bi želeli potovati, in dobili mnogo razlicnih predlogov, ki jih ni bilo mogoce uresniciti. Na koncu smo se po posvetu z našim duhovnikom Zvonetom Podvinskim, ki pozna mesto in bi lahko bil naš vodic, odlocili, da gremo za en teden v Rim. Brez njega potovanja nikakor ne bi mogli izpeljati. On je uredil nastanitev, nas vodil na oglede znamenitosti in sproti urejal vse potrebno, da smo se dobro pocutili. Bilo nas je 25, vse skupaj pa je stalo 150.000 kron. Planika je primaknila 60 000, ostalo so poravnali udeleženci. Potovanje, od 5. do 11. maja je uspelo, vsi so bili zelo zadovoljni. Sicer pa smo že leta 2012 opazili, da nam manjka novih idej kar je bil jasen znak, da smo na položajih že predolgo. Februarja 2013 je po dolgi in mucni bolezni, star manj kot 60 let, preminil predsednik Slovenske zveze Ciril Stopar, naš dober prijatelj, s katerim smo vsa leta dobro in plodno sodelovali. Na obcnem zboru januarja 2013 smo ponudili odstop, ki pa ni bil sprejet, ker ni bilo kandidatov. Ker smo s to možnostjo malo racunali, smo se odlocili, da ostanemo še eno leto in obenem povedali da bomo, ce tudi v letu 2014 ne bo zanimanja, s prvim januarjam 2015 prestavili društvo v položaj mirovanja. To bi pomenilo, da bi obdržali lokal še kakšno leto ali dve in ga nato dokoncno odpovedali. Kot vsi vemo se to ni zgodilo, ker je na celo Planike leta 2015 prišla nova, mlajša ekipa, ki društvo dobro in uspešno vodi že 6 let. Vsa imena boste lahko prebrali pod slikami. Nov upravni odbor, izvoljen januarja 2015, z leve zgoraj: Natali Krumpacnik, Josef Sternad, Rudolf Belec. Spodaj z leve: Mira Dekanic, Diana Krumpacnik, Suzana Sec in Vilibald Šoba Naša zadnja, vecja in bolj pomembna naloga je bila organizacija 40. obletnice obstoja Planike in obenem Slovenskega srecanja. Imeli smo glasbenike iz Slovenije, prišlo pa je tudi precej gostov iz drugih švedskih krajev. Prireditev je, po besedah obiskovalcev, dobro uspela. Ob koncu moram zapisati še, da sem v življenju srecal nekaj ljudi, ki mi sicer niso neposredno pomagali, temvec so mi svetovali, kam naj se obrnem, da se bom lahko izšolal in dobil boljše delo. To mi je resnicno uspelo, zato lahko dodam, da nisem na Švedskem nikoli zacutil ali opazil niti kancka diskriminacije. Zelo dobro sem se pocutil tudi v Planiki, kjer sem našel nekaj zares dobrih prijateljev, s katerimi imam še vedno stik, zadnje case zaradi covida bolj po telefonu ali internetu kot osebno, pa vendar – ostajamo prijatelji. Prispevek pripravil: Jože Ficko SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Slovensko društvo Stockholm je to jesen izpeljalo tri dogodke: sprehod po parku Paradiset, bovling in badminton, primorani pa smo bili odpovedati martinovanje in obisk božicne tržnice v parku Skansen. 5. septembra smo imeli lep izlet v naravni rezervat Paradiset. Ni se nas zbralo prav veliko, vendar smo se imeli lepo. Malo nas je namocil dež, zatem pa je posijalo sonce in smo se posušili ter ogreli. Gob nismo našli, pac pa brusnice in borovnice. 19. septembra se nas je zbralo nekoliko vecje število, kar 26, in to v starosti od 5 do 84 let, na kegljanju na Norrtullu. Najbolje so se odrezali William, Alexander, Aleš in Katja, ki so vsi dosegli 100 tock ali vec. Po kegljanju smo si privošcili pijaco na racun društva, najbolj vztrajni pa so se si delali družbo še v Mali Pragi, v bližnji restavraciji s pravimi dunajskimi zrezki in ceškim pivom. Z loparjem v roki smo se razgibali na badmintonu 17. oktobra. Tudi takrat se nas je zbralo malo vec, tako da so tri igralna polja komajda zadostovala za 16 igralcev – vsak si je imel možnost odpociti in zamenjati nasprotnika. Tock tokrat nismo šteli, smo se pa pošteno prepotili, marsikdo je cutil bolecine v mišicah še dan ali dva po tem. Zasluženo! Tudi tokrat je društvo poravnalo racun za najem polj in rehidracijo po športu. Lacni po dolgem dnevu smo najbolj zagnani pristali v afriški restavraciji na Södermalmu, potem ko v nobeni nam bližjih (beri: ceških) restavracij niso imeli proste mize. Ni nam bilo žal, dobro smo se najedli. Društvo je imelo dober namen izpeljati martinovanje, nacrti so bili že v teku, prijave so se zbirale, vendar smo bili zaradi povecanega širjenja nalezljive bolezni s Covid-19 primorani druženje odpovedati. V nacrtu smo imeli tudi decembrsko srecanje na prostem v parku Skansen, a bodo tega prvic po 129 letih zaprli. Morda kateri družini uspe srecati kakega Slovenca na sprehodu v naravi - druženju v zaprtih prostorih pa se najbrž vsaj do pomladi odpovedujemo. Dnevi se še nekaj tednov krajšajo, sonce je nad obzorjem komaj 7 ur, pa še ta cas se vecinoma skriva za oblaki. Nastopil je cas za okrasitev stanovanj, hiš in balkonov z luckami, da nam prinesejo malo svetlobe in optimizma v teh dolgih noceh. Marsikdo, ki cez praznike redno obišce Slovenijo, družino in prijatelje, bo letošnje praznike preživel na Švedskem. Upamo, da si najdete vsaj nekaj, cesar se lahko veselite oziroma nacrtujete v tem casu, ko potovanja prakticno niso možna oziroma so odsvetovana. Pazite nase in ostanite zdravi, pa lepe praznike in srecno novo leto! Za Slovensko društvo v Stockholmu: Rok Ogrin Slovenska föreningen i Stockholm har under denna höst arrangerat tre evenemang: vandring i Paradiset, bowling och badminton, men vi var tvungna att ställa in mårtensgåsfirandet och julmarknaden på Skansen. Den första lördagen i september arrangerade vi en utflykt till Paradisets naturreservat, söder om Stockholm. Det blev en liten samling av vänner som hade en trevlig dag tillsammans. Efter regnet kom solsken och värme så vi kunde även plocka bär. Den 19 september fick vi en bättre uppslutning i samband med vår träff. Ca 26 slovener i åldrarna mellan 5 och 84 år träffades för att bowla i Norrtull. Bäst lyckades William, Alexander, Aleš och Katja som alla fick över 100 poäng. Efter spelandet bjöd föreningen på dryck och vi hade tillfälle att prata av oss efter den långa sommaren. De hungrigaste deltagarna fortsatte till restaurangen Lilla Prag i närheten där man får riktiga schnitzlar och tjeckisk öl. Den 17 oktober träffades vi, med racket i handen, för att motionera på badmintonstadion i Skanstull. Även då var det många sportsugna som samlades - tre banor räckte knappt för de 16 spelarna, så det satt alltid någon på bänken och man bytte motståndare flera gånger om. Denna gång räknade vi poäng och spelade så vi blev ordentligt svettiga och hade riktigt roligt, några kände ordentlig träningsvärk även dagarna efter. Föreningen stod för vätskeersättning och banhyran. De som blev hungriga efter den långa dagen hamnade på en afrikansk restaurang eftersom de båda tjeckiska restaurangerna var fullsatta. Det ångrade vi inte och vi blev ordentligt mätta och belåtna. Föreningen hade planer för att arrangera vårt årliga mårtensgåsfirande, några medlemmar hade redan hunnit anmäla sig när folkhälsomyndigheten och regionen skärpte råden – därför blev vi tvungna att ställa in det. Vi planerade även besök på Skansens julmarknad, men läget är så pass alvarligt att till och med Skansen kommer att stängas för första gången på 129 år. Som förening kommer vi troligen inte kunna arrangera någon träff innan våren, den som vill får gärna, på egen hand, arrangera utomhusträffar i friska luften för att samla energi inför höstmörkret. Dagarna är kortare och kortare, men det dröjer bara några veckor till innan det vänder! Solen håller sig ovanför horisonten under knappa sju timmar, tyvärr göms den ofta bakom molnen. Det börjar bli tid att julpynta i hemmen och på balkongen, få lite juliga dofter av kanel, nejlikor, anis och saffran, tända ett ljus för att få bort mörkret och få lite optimism under dessa långa kvällar. Vi är många som brukar resa till Slovenien över jul och nyår, men i år tvingas vi stanna i Sverige. Vi hoppas att du hittar på något att se fram emot nu när resorna praktiskt inte är möjliga. Ta hand om er och håll er friska samt god jul och gott nytt år! För Slovenska föreningen i Stockholm Rok Ogrin SKM Prvo sveto obhajilo v Stockholmu V soboto, 26. septembra 2020 ob 17.00, na predvecer Slomškove nedelje, se je zgodilo nekaj precudovitega v kripti stolne cerkve v Stockholmu. Cetrtošolec Ludvik Jurca je po obhajanju prve svete spovedi pri praznicni sv. maši na cast blaženega škofa Antona Martina Slomška (na oltarju so bile tudi relikvije blaženega škofa Antona Martina Slomška), prvic prejel Jezusa v sv. hostiji. In to je se zgodilo kljub temu, da smo vsi zaznamovani s casom in preizkušnjami koronavirusa. Vecina mladih se je udeležila sv. maše, le Jože Stražar se ni ustrašil in je z veseljem prišel med nas in skupaj z nami obhajal sv. mašo ter se po sv. maši pridružil skromnemu slavju v eni od župnijskih dvoran. Tri leta rednega verouka je Ludvik obiskoval in že smo vstopili v cetrto leto, skupaj ob podpori in skrbi Ludvikovih staršev in starejše sestre. Bogu hvala za tolikšne milosti, ki se nam dajejo po sv. maši in sv. obhajilu. Bogu hvala tudi za skrbne starše, ki stojijo ob strani svojim otrokom in jih spodbujajo k poglabljanju vere, predvsem pa pricujejo svojim otrokom z vzgledom, kaj jim pomeni Jezus, Cerkev, zakramentalno življenje, molitev, podprta z dobrimi deli, lepi medsebojni odnosi. Tudi Skype nam je iz tedna v teden služil, da smo mogli imeti reden verouk. Prvoobhajancu Ludviku in družini Jurca iz Stockholma cestitke ter obilje Božjega blagoslova. Naj se dogodek prvega svetega obhajila globoko zapiše v spomin, da bo po vzgledu svetega Tarzicija tudi Ludvik postal korajžen Jezusov prijatelj v svetu, v katerem živimo. Vaš Zvone Podvinski NEKAJ ZA OTROKE - NÅGOT FÖR VÅRA MINSTA Tokratno risbico s praznicnim motivom nam je na našo prošnjo poslala Lara Kavaš, sicer ucenka slovenskega dopolnilnega pouka v Kopenhagnu. Risbico je poimenovala: Deklica igra na kitaro in poje z družino. 25 JESENSKE DOBROTE RAZVOZLAJ REBUSE NA SOSEDNJI STRANI IN UGOTOVI, KAJ V SVOJE HIŠE PELJEJO MIŠKA, POLH, JAZBEC IN JEŽ. (Vir: Zmajcek, 2020, objavljeno z dovoljenjem izdajatelja) RECEPTI - RECEPT ”Jul i tomteverkstan” Recept av Karolina Olson Haglund, publicerade i MerSmak! (medlemstidning från Coop) Nougatpraliner Tid: 40 min+tid att stelna Ugn: 125C 15 st 1 dl hasselnötter 1 dl färska dadlar, urkärnade 2 msk kokosolja 1,5 msk kakao 1 krm vaniljpulver 100 g mörk choklad (70%) 15 hasselnötter, till garnering Gör så här: sätt ugnen på 125 C. Fördela nötterna (1 dl) på en plåt och rosta mitt i ugnen ca 15 minuter. Låt svalna något och lägg dem sedan i en kökshandduk och gnugga så skalet lossnar. Mixa nötter, dadlar, kokosolja, kakao och vaniljpulver i en matberedare monterad med knivblad. Forma massan till en 3 cm tjock, slät rulle med hjälp av bakplåtspapper. Torka bort överflödig olja och låt rullen stelna i kylen 1 timme. Smält chokladen över vattenbad. Skär rullen i 1 cm tjocka skivor och doppa varje skiva i den smälta chokladen. Garnera varje pralin med en hasselnöt. * * * Saffransfudge Tid: 30 min+tid att stelna 50 bitar 3 dl strösocker 2,5 dl vispgrädde 75 g vit choklad, hackad 28 1 frp saffran (0,5 g) ev 0,5 dl pistagenötter Gör så här: blanda socker och grädde i en kastrull. Koka tills smeten är 122 C eller klarar ett kulprov. Rör om då och då. Ta kastrullen från värmen och rör ner choklad och saffran. Rör tills chokladen smält och smeten har en jämn gul färg. Rör ev. ner nötterna och häll upp smeten i en form klädd med bakplåtspapper ca 10x15 cm. Låt svalna helt och skär upp kuber. Chokladkonfekt Tid: 45 min+tid att stelna 60 bitar 6 dl strösocker 2 dl vispgrädde 1,5 dl kakao 2 msk ljus sirap 0,5 tsk salt 2 msk smör 1 msk vaniljsocker neutral olja till pensling Gör så här: blanda socker, grädde, kakao, sirap och salt i en kastrull. Koka på svag värme till en temperatur på 122 C, ca 20 min. Rör om då och då. Ta kastrullen från värmen och rör ner smör och vaniljsocker. Häll massan i en bunke och vispa med elvisp tills den blivit nästan stel, ca 10 min. Klä en form med måtten ca 30x40 cm med bakplåtspapper och pensla med olja. Tryck ut massan i formen. Låt stelna och skär den i 60 kuber. Chokladsalami Tid: 45 min+tid i kylen Ca 25 skivor 300 g torkade fikon 75 g färska dadlar, urkärnade 2 msk konjak eller vatten 1 krm malen kanel 75 g mörk choklad (70%) (Vir fotografije: koket.se) 40 g hasselnötter 40 g pistagenötter 40 g mandel florsocker Gör så här: klipp bort skaften på fikonen och strimla dem. Dela dadlarna och lägg tillsammans med fikon, konjak och kanel i en skål. Låt dra 30 min. Hacka och smält chokladen över vattenbad. Mixa fikon, dadlar, choklad och hasselnötter i en matberedare monterad med knivblad. Hacka pistagenötter och mandlar grovt och arbeta in i massan. Forma till en rulle och pudra med florsocker. Vira in rullen i smörpapper eller bakplåtspapper och knyt ihop ändarna med ett snöre. Låt chokladsalamin ligga svalt minst ett dygn. Skiva upp vid servering. *Obicajno v glasilu ne prevajamo vseh prispevkov, toda ce bo katerega od naših bralcev v Sloveniji ali drugje po svetu slucajno prijelo, da bi naredil kakšno švedsko božicno sladico, objavljava recept tudi v slovenšcini. Chokladsalami = cokoladna salama Cas priprave: 45 min+ cas v hladilniku Približno 25 rezin 300 g suhih fig 75 g svežih (izkošcicenih )dateljnov 2 jedilni žlici konjaka ali vode 1 šcepec mletega cimeta 75 g temne cokolade (70%) 40 g lešnikov 40 g pistacije 40 g mandljev sladkor v prahu Postopek priprave: odrežite pecelj pri figah in jih na drobno narežite. Razpolovite dateljne in jih skupaj s figami, konjakom in cimetom stresite v skledo. Pustite stati 30 minut. Sesekljajte in stopite cokolado nad (vodno) paro. Zmešajte fige, dateljne, cokolado in lešnike v kuhinjskem pripomocku z rezili. Grobo nasekljajte pistacijo in mandlje ter jih dodajte zmesi. Oblikujte v zvitek (kot salamo) in posujte s sladkorjem v prahu. Zavijte v povošcen papir ali peki papir in na obeh koncih zavežite z vrvico. Cokoladna salama naj vsaj dan pociva na hladnem. Preden postrežete, jo narežite. V SPOMIN - IN MEMORIAM V spomin Marjanu Ušaju Marjan Ušaj, rojen 5. marca 1934, umrl 25. marca 2020, je bil soustanovitelj prvega društva Triglav v Landskroni leta 1968, pozneje je bil aktiven v društvu Slovenija v Landskroni v letih od 1973 do 1977. 31 V spomin Ludviku Cimermanu iz Malmöja V življenju clovek srecuje ljudi, ki se mu na takšen ali drugacen nacin zapišejo v spomin. Z enimi imamo zelo globoke stike, smo si morda veliko bližje, z drugimi pa se srecujemo in oni ostajajo nekoliko dlje, ceprav so tudi oni blizu. Vcasih smo drug do drugega morda tudi premalo pozorni. Nekateri ljudje tudi ne stopajo v ospredje, ampak ostajajo v ozadju, a vendar prihajajo na srecanja, najprej k sv. maši, potem pa v župnijsko dvorano na srecanja po njej. Jaz pravim: vrata so vsem odprta, dobrodošli! S pokojnim Ludvikom smo se srecavali v cerkvi Našega Odrešenika v Malmöju. Držal se je bolj zase, morda z razlogom, Bog ve, kaj vse je dal skozi svoje življenje. Sam sem razmišljal, ko sem izvedel, da se je rodil v Mali vasi, župnija Videm-Dobrepolje in to pred zacetkom II. svetovne vojne, ki je te kraje na Slovenskem še posebej zaznamovala, saj so na poseben nacin obcutili in okusili zlocinskost revolucije na Slovenskem. V družini petih otrok, ki so živeli na skromni kmetiji, se je ucil ljubezni do zemlje, do ljudi in živali, do narave in tudi do Gospodarja življenja. Iz osem kilometrov oddaljenih Kompolj, kamor se je preselil k stari mami, je redno peš hodil v osnovno šolo, da bi si pridobil potrebno znanje za življenje. S prijateljem Ivanom sta se leta 1959 odlocila prebegniti v Avstrijo. Meje so bile takrat zaprte. Preko hribov in v temi noci sta tri dni potrebovala, da sta srecno prišla na avstrijsko stran, kjer jima je mejna policija pomagala v begunski tabor v Celovcu. Kmalu sta dobila delo. Ludvik je delal v opekarni, kjer si je zaslužil za hrano in bivanje, tako da mu je ostalo zelo malo denarja za življenje. Leta 1961 je prišla v tabor skupina iz Kockums iz Malmöja in iskala delovno silo za Švedsko. Po pregledih in ugotovitvi, da sta s prijateljem Ivanom zdrava, sta bila sprejeta in povabljena na Švedsko. Najprej sta bivala v skromnih barakah. Kasneje je Ludvik dobil moderno stanovanje. Prijatelj Ivan se je preselil v Göteborg, Ludvik pa je ostal vse življenje na jugu Švedske. Zamenjal je vec delovnih mest. Med drugim je pomagal pri ASJ iz Arlöva pri izdelavi SAAB Sonett, športnega avtomobila, ki so ga zaceli izdelovati leta 1956 in je kasneje dobil ime SAAB 94. Na koncu je pristal v družinskem podjetju Åkerman v Eslövu, ki je izdelovalo stroje za zemeljska dela. V tem podjetju je zaradi iztrošenosti in bolezni odšel v predcasni pokoj. Po operaciji kolkov in na hrbtenici ni bil vec sposoben za težka dela. Domovina mu je ostala v spominu. Kako zelo si jo je želel obiskati in po mnogih letih tujcevanja, od leta 1959 naprej ,je hrepenel po srecanju s svojimi dragimi domacimi. Želja se mu je izpolnila leta 1972, ko je prvic odpotoval v domovino, v svoj rojstni kraj, kamor je potem leto za letom, skupaj s svojo družino, rad odhajal na zasluženi dopust. Pet let po prihodu na Švedsko je leta 1964 tam srecal in spoznal Ann, s katero sta se leta 1966 porocila in bila obdarjena z dvema hcerama. Annika se je rodila 1968. leta, Helena pa leta 1973. Veselila sta se tudi Annikinih otrok, vnukinje Amande in vnuka Huga. Po 39. letih sta se z ženo sporazumno razšla, a ostala prijatelja in bosta skupaj pocivala na S:t Pauli Mellersta pokopališcu v Malmöju. Ludvik je bil poznan po tem, da je rad prijel za vsako delo, rad je pomagal in je bil za vse pripraven. Zelo je bil obdarjen za rocna dela. Kar je delal, je delal vedno z veliko odgovornostjo, in delo je vedno opravljal zelo dobro, kakovostno. Ljubil je tudi naravo in je bil nabiralec jagodicevja v gozdu, kakor tudi gob in drugih gozdnih sadežev. Sam je na vrtu gojil zelenjavo in rože. Pred enajstimi leti pa se je srecal z boleznijo z imenom rak, s katerim se je »bojeval« in se mu ni vdal kar tako. Trma mu je pomagala, da si je s pomocjo zdravnikov in želje po življenju podaljšal življenje, dokler ga ni Gospodar življenja 1. septembra 2020 v krogu domacih poklical k sebi. Rojak Ludvik Cimerman se je udeleževal tudi slovenskih sv. maš v Malmöju, v cerkvi Našega Odrešenika, kjer se Slovenci vsako prvo nedeljo v mesecu zbirajo, razen meseca julija in avgusta. Ker je imel dar in glas, je rad prepeval v Moškem pevskem zboru Planika, ki je 40 let deloval v okviru SKD društva Planika. Ker smo se od rojaka poslavljali v casu koronavirusa in je bil pogreb le v krogu najožje družine, je vseeno bil MPZ Planika tam navzoc tako, da je s pomocjo CD-ja rojaku v slovo slovensko narodno pesem Polje, kdo bo tebe ljubil, kot solist zapel danes že pokojni Jože Topolovec Myndel. Bilo je zares prisrcno in slovensko zadnje slovo s sv. mašo zadušnico, ceprav v švedskem jeziku, a s slovenskim dušnim pastirjem in s slovenskim nacinom poslavljanja od rojakov. Dragi Ludvik, pocivajte v miru, odpocijte si od truda. Vse žrtve, vsa dobra dela pa naj vas spremljajo pred vsemogocnega in usmiljenega nebeškega Oceta. Pocivajte v miru in tam gori, v vecni domovini prosite za nas, da bomo cujeci in v življenju pripravljeni, ko nas bo Gospod poklical k sebi. Hvaležni Zvone Podvinski V spomin Francu Ratajcu Prišla je žalostna vest, da ja v 78. letu umrl naš dolgoletni clan Franc Ratajc. Bil je eden od ustanoviteljev društva in aktiven od samega zacetka kot clan upravnega odbora, pevskega zbora in dežurni v domu. Ni bilo debatnega vecera, kjer ne bi sodeloval. Prav on je skupaj z Viktorjem Prestorjem našel hišo v Farsti, kjer smo imeli društvene prostore prvo desetletje našega obstoja. Bil je navdušen ribic in je pritegnil mnoge rojake. Rojen je bil na Jesenicah in je izviral iz delovne družine. Na Švedsko je prišel v 60. letih prejšnjega stoletja. Kot izucen vodovodar se je takoj lahko zaposlil in kmalu iz Slovenije pripeljal tudi ženo Zinko in sina Darka. Po nekaj letih v Farsti so si kupili veliko hišo v Trångsundu, kjer je živel vse do današnjih dni. Vest o njegovi smrti je prizadela mnoge prijatelje. Zapustil je veliko praznino med nami in v društvu. Vi har nåtts av beskedet att vår långtidsmedlem Franc Ratajc har gått bort vid 77-års ålder. Han var en av grundarna av slovenska föreningen i Stockholm och har varit aktiv i styrelsen ända från början. Han har även deltagit i slovenska kören och som jourhavande i slovenska huset. Det fanns inte en debattkväll där han inte deltog. Det har just han som tillsammans med Viktor Prestor hittade huset i Farsta, där vi hade våra föreningslokaler det första decenniet sedan föreningen bildades. Han var en hängiven fiskare och han tog med sig många landskamrater till Sverige. Han föddes i en arbetarfamilj i Jesenice. Han kom till Sverige på 60-talet. Han fick en anställning som utbildad rörmokare och kort efter kom även hans fru Zinka och sonen Darko till Sverige. Efter att ha bott i Farsta i några år köpte de sig ett stort hus i Trångsund där Franc bodde resten av livet. Beskedet om hans bortgång har berört många av hans vänner. Han lämnar en stor tomhet bland oss och i föreningen. Zapisal/ skrivet av Pavel Zavrel PISMA BRALCEV Prijateljstvo ne zatone v pozabo Prijateljstvo ima trdne vezi in dobre strani. Vedno nam je toplo pri srcu, kadar se srecamo doma v Sloveniji, še bolj pa, ko pridejo prijatelji na obisk tudi na Švedsko. Že dolga leta imamo lepe stike z družino Hlep iz Zgornje Kungote, od leta 1971 do 1982 je družina celo živela na Švedskem v Köpingu, potem se je vrnila nazaj v domovino Slovenijo. Robert, sin Rezke in Riharda Hlepa, je bil takrat star sedem let, in še ni pozabil svojih korenin ter še vedno zelo rad prihaja v rodni kraj na Švedsko, v Köping. Robert je tudi vzpostavil trdne vezi s prijatelji na fakulteti v Lundu, kjer je tudi študiral. Sam pravi, da ne more pozabiti vseh doživetij in lepih trenutkov s prijatelji in sošolci iz Lunda. Vsako leto pride na obisk na Švedsko in tako se tudi zelo rad oglasi pri prijateljih in znancih ter clani društva »Simon Gregorcic«. Res se vedno veselimo srecanja z Robertom, lepo se je pogovoriti in tudi obujati lepe spomine na case, ko so še živeli tukaj na Švedskem. Robert nam s ponosom pripoveduje o obdobju, ko je kot otrok živel tukaj. Rad se spomni na mnogo stvari in lepot, ki jih je v otroštvu doživel v Köpingu. Lepo in nepozabno vzdušje je, kadar je med nami. Robert, hvala ti za prijetno družbo in nepozabno doživetje, razšli smo se v upanju, da se še kdaj vidimo, predvsem pa, da ne pozabimo na prijateljske vezi med nami vsemi. Alojz Macuh 35 FÄLTSTUDIE I MUSIKETNOLOGI Växjö Universitet Musiketnologi Eva Kjellander Josefine Ludvigsson Fältstudie i musiketnologi Augustina Budja Systrarna Budja har med egna texter och egen musik under flera år berikat sång-och musiklivet i Landskrona och på andra orter. Deltagande i projektet Musikbroar mellan Landskrona och Ribnica i Slovenien med egna melodier och texter om bland annat Landskrona visar på en ambition, att med sång och musik skapa förståelse för respektive lands kultur. Systrarna Budja tilldelades kulturstipendiet för uppmuntran till fortsatta kulturambitioner och skapande av kulturbroar. Landskrona i december 2000 För Landskrona kommuns kulturstipendiedelegation Gösta Nilsson Leif Borg Kommunfullmäktiges ordförande Kommundirektör Utifrån ovanstående har vi valt att intervjua en av systrarna Budja, Augustina Budja. Hon kommer ursprungligen från Slovenien, där hon föddes precis efter andra världskrigets slut. Hennes far var kyrkomusiker (organist) och hennes mor sopransångerska. Fadern dog 1987, men modern lever fortfarande och är nu 89 år gammal. Från sin tidiga barndom minns hon att ett tjugotal körmedlemmar, som fadern var körledare för och som modern var medlem i, övade hemma i deras stora vardagsrum. Den blandade kören sjöng mest kyrkliga sånger, framför allt sånger kring påsk och jul, men även sånger om jungfru Maria. Dessa sånger har legat till grund för hennes och hennes systrars musikaliska inspirationskälla som kom att utvecklas i Sverige. 38 39 SRECNO NOVO LETO! (iz zbirke Letni casi, 2005) Staro se poslavlja. Novo nas pozdravlja, mlado in nedolžno, nepoznano svetu! Z upanjem prešerno vanj smo prestopili, srecni, pa cetudi nas tesnoba stiska, kot na noc porocno v srcu je dekletu. Tudi za minuto cas se ne ustavi, niti za spoznanje ni ga zadržati! Skušajmo te dneve, ki so še pred nami, kakor sladko vino s caše zaužiti. Za preteklost, vemo, bo cas žalovati. Mnoge dni pustili »prazne« smo za sabo, prav gotovo caka jih še vec pred nami! Z leti pa ucimo starih se modrosti, Vse bolj smo si v zvesti, cimvec dni gre mimo, da za lastno sreco smo kovaci sami! Drobno nesoglasje naj nas ne premami. Sto ljudi, kot vemo, sto cudi predstavlja! Vsak ima pravico, da po svoje misli. Kar je meni, tebi to morda ni sveto. Majhna rec nam cesto sreco ugonablja. Kljuko staro z novim letom si podaja. Že je v diru s casom NOVO zdaj naceto! Naucila nas je marsikaj preteklost. Dobri si bodimo, cenimo sedanjost, Da zares nam vsem bo SRECNO NOVO LETO! Avtorica pesmi sem Auguština Budja Bencek. Naj vas pesem pospremi v novo leto 2021! KOLAŽ FOTOGRAFIJ - IZ JESENI V ... ZIMO Jesen 2020 (foto: Danni St.) ... ... in ce božicni prazniki ne bodo beli, naj vas fotografije ponesejo v zimo (foto Zvone P.). Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Miran Rampre, 073-384 08 23 SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 sloembassy.copenhagen@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin c/o Rok Ogrin, Esplanaden 12 C, 761 45 Norrtälje slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Danni Stražar c/o Bencek-Budja Nattljusgården28 B, 261 72 Häljarp orfeum.slosve@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien