SLOVENSKI CELOVEC SREDA 14. OKT. 1992 Letnik XLVI. Štev. 41 (2676) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. SAK in Do zmagujeta Nogometaši Slovenskega atletskega kluba v koroški ligi in odbojkarji Športnega kluba Dob-/Aich v zvezni ligi so pretekli konec tedna ponovno zmagali in osvojili nove dragocene točke. Po zmagi nad celovško Austrio preteklo sredo je SAK v nedeljo premagal še ekipo Möll-tala 4:1, Dobljani pa so po naporni tekmi ugnali odbojkarje Ennsa. Več na športni strani. V petek, soboto in nedlejo so trije Sienčnikovi avtobusi popeljali prijavljence Vestni-kovega izleta v Oaptijo pri reki v Kvarnerskem zalivu. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je kljub vse šlo kot po maslu. Dobra volja na avtobusih, ob skupnih postankih in seveda potem v hotelu Opatija. Mnogi udeleženci so prvič spoznali tudi mejo med Slovenijo in Hrvaško, ki smo jo prestopili pri Ilirski Bistrici. S želji uživali morske specialitete. milka, Urši in Franček so skrbeli za izletnike po avtobusih in tudi sicer v hotelu pa sta jih pozdravila Tonči Schlapper in Jože Rovšek. Letošnji Vestnikov izlet smo spet organizirali preko turistične agencije Sommeregger iz Celovca. Poročilo v sliki in besedi preberite na 4. in 5. strani. Alpe jadranski prostor temel ji na veckumirnosti Vloga nepriznanih narodov ob izoblikovanju nove Evrope: Izkušnje in načrti - preko meja: to je bila tema letošnjega XVII. sečanja narodnih skupnosti sosednjih držav v Vidmu, katerega se je udeležilo nad sto gostov, ki so predstavljali okrog štirideset manjšin ter 75 manjšinskih organizacij iz sedmih držav, in sicer iz Italije , Švice, Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Češkoslovaške in Avstrije. V svojih pozdravnih besedah je dr. Franci Zwitter st. kot koordinator srečanja orisal položaj nove Evrope po propadu komunizma in pred nastankom enotne evropske velesile: kakšna bo vloga narodnih in etničnih manjšin v tej novi veledržavi, bo predvsem odvisno od zadržanja manjšin samih, se pravi, ali se odločijo za pot v asimilacijo ali pa za pot ohranjanja svojih etničnih in jezikovnih korenin. Nova Evropa, ki nastaja pred našimi očmi, bo hkrati soočena s problemi migrantov in s tem z nastajanjem novih - neavtohtnih narodnih skupnosti - ki pa bodo kljub temu hotele ohraniti narodnostno in jezikovno identiteto: Evropa se nahaja pred docela novimi problemi in če ne bo našla odgovora na vprašanja, ki jih je sama ustvarila na poti v politično in gospodarsko skupnost, preti nevarnost, da bo zašla v novo katastrofo. Prav zato je potrebna čim širša uveljavitev manjšinskih pravic, ne samo v posameznih državah, marveč po vsej Evropi. Kodifikaciji in uveljavitvi mednarodno pri- znanih manjšinskih pravic pa naj služi prav ta neformalna, vendar informativna priložnost ob srečanju narodnih skupnosti sosednjih držav, je zaključil dr. Zwitter. Da je prav Furlanija skoraj zgledna dežela za tako srečanje, so dokazali in obrazložili strokovni predavatelji ob prvem dnevu kongresa. Univ. prof. dr. Günther Hodi s celovške univerze je podal celovit pogled nastanka furlanskega kulturnega področja, ki Dalje na 2. strani Oktobrske proslave Uradni glasovi pri letošnjih desetooktobrskih proslavah so bili nekoliko milejši, do Slovencev skorajda spravljivi. Nacionalna histerija tokrat sicer ni prekipela, nekoliko bolj kratkih nacionalističnih izbruhov pa tudi ni manjkalo. Zernatto in Amhrozy pravita, da je Koroško bilo pred 72 leti mogoče ohraniti enotno in svobodno brez nacionalističnih gesel kljub navalu nacionalizma po Evropi. Tako da je tudi danes z za Evropo vzorno koroško manjšinsko politiko, pravita. Toda, tako zgodovina kot sedanjost pričata o drugačni resnici: 10. oktober je bil izbojevan z nacionalističnimi gesli, desetooktobrske proslave pa ostajajo nacionalistične tako dolgo, dokler ne prenehajo nacionalistih apfi-~' teti v tej deželi. Glasovi KHD se niso spremenili: rovarijo proti temu, da uradna Koroška priporoča dvojezični pouk na Koroškem, zahtevajo nemške maše v vseh koroških cerkvah in še kaj. Bosta Zernatto in Ambrozy te zahteve preslišala ali pa bosta kaj ukrenila, da se taki anahronistični nacionalistični pohodi ustavijo. Čas bi že bil. z; . KHD kritizira Zernatta Videti je, da je za koroški Hajmatdienst vsaka spravljiva beseda že prehuda. V odprtem pismu, naslovljenem na deželnega glavarja, piše,da željene skupnosti na Koroškem ni mogoče doseči z izkrivljanjem zgodovine in ne s pobožnimi željami in slovenskim organizacijam očila, da se ne udeležujejo skupnih proslav 10. oktobra. „V interesu zgodovinske resnice je treba poudariti, da nista bila niti brambovski boj ne plebiscit skupna zadeva Korošic in Korošcev obeh narodnostnih skupnosti. Dr. Zematto je predsedniku KHD dr. Feldnerju odgovoril, da plebiscit nikoli ne bi mogli izpeljati v prid Avstrije, če bi zanjo glasovali izključno nemško go vreči prebivalci. Erwin Lane v SV V tej številki SV je objavljen intervju z bivšim avstrijskim ministrom za notranje zadeve Erwinom Lancem. Kako gleda danes na burne dogodke izpred dvajsetih let? Na Koroškem je razširjeno mnenje, da je bil zakon o krajevnih napisih sprejet proti volji Koroške, vendar so bili dogovori s koroško vlado, parlament pa je samo izpeljal zamujene določbe državne pogodbe. Nihče ni bil računal s tako reakcijo na pstavitev dvojezičnih krajevnih napisov, posebej pa ne s tako organiziranostjo podiranja. Ideološki odpor je bil koncentriran predvsem v vrstah Heimatdiensta, kateremu so se slednjič uklonile po vrsti vse stranke. Minister Lane ve za priče,ki so mu pripovedovale, kako so jih s kamioni prepeljali k tablam, da bi jih podrli. Organizatorji seveda niso stali v prvih vrstah, prav tako podiranja niso opravljali samo prebivalci južno-koroških krajev. Ker je izključeno, da bi Ortstafelsturm organizirale stranke, ne preostane veliko možnosti za vprašanje, kdo je bil organizator. Na vprašanje, kako je reagirala tujina na dogodke na Koroškem, je Lane odgovoril, da to Avstriji gotovo „ni bilo v prid“, vendar pa Jugoslavije ta konflikt v resnici ni tako zanimal, kot so morda mislili. Včasih da je protest bolj zaradi protesta, drugič pa je bolj resen. Jugoslovanski protesti v resnici niso imeli nikakršnih posledic za meddržavne odnose. Pflegerl se brani Mesto Celovec ima svoj gledališki škandal. Dietmar Pflegerl, še precej novi inten-tant Mestnega gledališča celovškega, je tarča napadov koroškega časopisja, ker je hotel imeti v vlogi statista pri predstavi „Der Bockerer“ ravno razvpitega Franza Rie-serja, ki je pred leti streljal na tedanjega deželnega glavarja Wagnerja. Pflegerl je šele potem, ko ga je že nagovoril, zvedel za „popularnost“ atentatorja in mu sodelovanje tudi takoj odrekel. Rie-ser ni nastopil in bi zadeva ne bila vredna besed, če bi tega ne napihnil nek dunajski časopis. V gledališču je napet položaj, saj je prišlo do razdora med Pflegerlom in upravnikom Plessinom, ki po inten-dantovem mnenju deluje raje v prid svoje privatne agenture - gostovanja Bolšoj teatra ni ponudil gledališču. Z zadevo se bo moral ukvarjati gledališki svet. ib; Dietmar Pflegerl Še pred nekaj leti je bil šef avstrijskih svobodnjakov in skrajne desnice eden najglasnejših propagandistov pristopa Avstrije k Evropski skupnosti. Zdaj pa se je naenkrat postavil med kritike te skupnosti in pred francoskim referendumom izjavil, da bi, če bi bil Francoz, glasoval proti Maastrichtskim pogodbam. Kaj je za tem? Ali se je Evropska KOMENTAR dr. KriffüjatmSchellandra Zakaj naenkrat proti Evropski skupnosti? skupnost v zadnjem času vsebinsko tako zelo spremenila, ali pa so za ta preobrat odločilni drugi vzroki? Na dejstvo, da v Evropski skupnosti vlada preveč centralizma, da premalo upošteva interese mladih držav in regij za ohranitev lastne identitete in podobno, so pošteni kritiki ES opozarjali že leta. Da pa je npr. avstrijska identiteta voditelju avstrijske skrajne desnice tako sveta, doslej nikomur ni bilo znano, če npr. pomislimo na njegove izjave o avstrijski naciji kot „spačku“, na odpravo nevtralnosti ali na predlog, naj se naša država pridruži vojaškemu paktu NATO. Če upoštevamo, da k najglasnejšim „novim“ kritikom ES spadajo skrajni desničarji po vsej Evropi, kot npr. v Franciji Le Pen, postaja stvar že nekoliko bolj jasna. Ob vsej upravičeni kritiki birokratskih, centralističnih, ekološko in demokracijsko-politično dvomljivih pojavov Evropska skupnost vsekakor pomeni tudi rahljanje in širše odpiranje togih meja med državami in ljudmi. Zgleden primer za to je zbližanje nekdanjih zagrizenih nasprotnikov Nemčije in Francije v zadnjih desetletjih, kar je bistven sestavni del miru in stabilnosti v zahodni Evropi. Možnosti za prepletanje različnih jezikov, kultur in navad postajajo v ES večje. Da to nacionalističnim silam, ki politično živijo od pretiranega poudarjanja nacionalnih razlik, poviševanja lastne narodnosti, rase ali kulture, zapiranja v etnično „čista“ okolja in mržnje do vsega „tujega“, ne more biti prav, pravzaprav ne preseneča. Potrebno bo le paziti, da ljudje ne bodo zaradi upravičene skepse nasproti določenim negativnim pojavom v Evropski skupnosti in zaradi nekaterih bolj, nekaterih manj upravičenih gospodarskih strahov šli na limanice po tistem vetru, ki bi jih lahko preko nacionalizma hitreje privedel na oblast. Kje to lahko konča, vemo iz polpreteklosti in iz dananšnjh dni. Demonstracija za univerzo v Celovcu Ortstafelsturm - diskusija Z javnim demonstriranjem so študentje, profesorji in simpatizerji podprli odpor proti okrnitvi celovške univerze. Povorka demonstrantov je krenila izpred univerze in najprej obstala na dvorišču Deželne hiše, kjer so se za univerzo zavzeli deželni poslanci dr. Wintermann, Melitta Trunk, Peter Kaiser in Harald Scheucher. Zastopali so mnenje, da mora znanost ostati svobodna, zahtevajo zvišanje finančnih sredstev za univerzo, možnost prestruktuiranja za smeri, ki nimajo dovolj slušateljev. Ne gre, da bi bila usoda odvisna od samovolje ministra za znanost. Demonstranti so pot nadaljevali na Novi trg, od tam pa pred deželno vlado, kjer so koroški politiki brez izjeme obljubili svojo pomoč v boju za ohranitev in razvoj univerze. Dr. Herta Lausegger-Mau-rer: „Okrnitev humanističnih in pedagoških ved bi za Koroško pomenila neverjetno izgubo. Dosedanji koncept dr. Buse-ka omenja tudi ukinitev nekaterih študijskih smeri na slavistiki. Prikrajšani naj bi bili slovenščina in srbohrvaščina.“ Alpe-jadranski prostor... Nadaljevanje s 1. strani. je že ob začetku prvega tisočletja obsegalo tri najvažnejše kulturno-jezkovne kroge: romanskega, germanskega in slovanskega, ki so se medseboj tako oplojevali, da z izjemo jezika pravzaprav ni zaznati bistvenih razlik v življenju pripadnikov tega regionalnega območja, ki geografsko ne obsega samo furlanske pokrajine, marveč izžareva svojo kulturno enotnost v vsej svoji pestrosti v celotni alpsko-jadranski prostor. To je potrdil tudi videmski profesor dr. Meniš, ki je še posebej poudaril pomembnost oglejskega patriarharta za pokristjanjenje v tem območju, ki je končno zaključilo kulturno enotnost ob vztrajanju na jezikovni pestrosti: pokristjanjevanje je sicer služilo enemu političnemu cilju, vendar se je posluževalo in enakopravno upoštevalo obstoječo jezikovno rabo, vsaj v področju oglejskega episkopata. V tem prostoru — vsaj v času srednjega veka, v katerem so se šele začeli izluščati posamezni narodi — nikoli ni šlo za tekmovanje med njimi, temveč za vzpostavitev enotnosti v političnem, kulturnem in civilizacijskem življenju ob ohranitvi in spoštovanju jezika, ki je bil človeku dan ob rojstvu. Tudi profesor Matjaž Kmecl je v svojem prispevku segel daleč v zgodovino in orisal včasih krvavo, včasih švejkovsko, vendar vedno samosvojo slovensko pot do samodržavnosti, katero je označil v bistvu kot kulturno, manj pa politično nujnost. Slovenski narod, v kolikor hoče preživeti, je primoran nekako vsakih 200 let dokazovati svoj obstoj. In ta svoj obstoj je pač pred enim letom pred svetovno javnostjo znova dokumentiral z razglasitvijo svoje državne samo-sotjnosti, ne glede na politično nujnost ali smotrnost. Po bolj znanstvenem sporedu prvega dneva je bil drugi dan posvečen aktualni politiki in problematiki narodnih skupnosti. Iz poročil delegatov je bilo zaznati globoko upanje v zrelost nove Evrope, da se začenja zavedati manjšinske problematike (to velja zlasti za tako imenovano „srednjo Evropo“, zastopano v Evropski pobudi, in da velja sodelovati z vsemi dejavniki, ki se pozitivno zavzemajo za enakopravno upoštevanje narodnih skupnosti. Nad kongresom pa se je raztezala tudi scena: bratomorna vojna v bivši Jugoslaviji je bila tudi signal proti pretiravanju nacionalističnih gesel. Pravtako pa so se zastopniki manjšin izrekli proti vsem poskusom še hujše centralizacije Evrope, kakor je to opaziti zlasti po tako imenovani Maastrichtski pogodbi. Prihodnje srečanje bo na vabilo Hrvatskega kulturnega društva v prihodnjem letu na Slovaškem. Za koordinatorja tega srečanja je bil ponovno poverjen dr. Franci Zwitter st. Dr. Franci Zwitter ml. Zelo aktualno diskusijo so obetali pri Našem tedniku-20. obletnica tako imenovanega ortstafelsturma — smo se kaj naučili? Smo. Da naj ne verjamemo naslovom. Kdor je pričakoval diskusijo o zboljšanju sožitja v deželi, o mehanizmih slepega nacionalizma, ki so svoje dni privedli do polomije in sovraštva v deželi, se je zmotil. Diskutanti dr. Zernatto, deželni glavar, socialistična poslanka v deželnem zboru Melitta Trunk, univ. doc. dr. Karl Stuhlpfarrer, dr. Matevž Grilc in eden od udeležencev podiranja tabel so po uvodnih statemanih pravzaprav bolj poslušali več ali manj zanimiva mnenja publike. Dr. Reginald Vospernik, ki je diskusijo vodil, je zadevo kaj kmalu speljal na priljubljeno tematiko Narodnega sveta, na narodnostno zbornico in na javnopravno zastopstvo koroških Slovencev. In zvedeli smo vsaj to, da se ljudska stranka in NSKS zelo ujemata v svojih stališčih; v deželnem zboru naj bi Slovenci imeli virilista, to pa naj bi bila oseba, „demokratično“ izvoljena kot predsednik narodnostne zbornice. S tem se skuša ustvariti vtis, da Grilc ni demokratično izvoljen. Iz besed dr. Grilca se da razumeti, da je potemtakem delovanje Enotne liste na deželni ravni pravzaprav odveč in zanimivo je bilo, da se Enotne liste tudi nihče od diskutantov ni spomnil. Večer je izzvenel bolj po geslu „mi z nami za nas“, nekdanji Ortstafelstürmer je bil bolj za alibi. Žal. S.W. „Senzacija! Predsednik NSKS signalizira pristanek na priznavalni princip. KHD pozdravlja ta razvoj in upa na konec slovenskega igračkanja s številkami in s tem na odstranitev pomembnega kamna spotike. Nič več ne nasprotuje tajnemu ugotavljanju manjšine“. Tako je zabeležil KHD v tiskovni izjavi pretekli teden. Heinz Stritzl, bivši vodja koroške dr. Marjana Sturma PRIZNAVALNI PRINCIP -NACIONALISTIČNI PRINCIP Kleine Zeitung, ki je v zadnjih desetletjih bistveno sooblikoval „koroško politično vzdušje“, je v Kleine Zeitung pozdravil razvoj, da se del koroških Slovencev okrog NSKS ogreva za priznavalni princip. Kot nagrado za to naj bi deželni zakonodajalec omogočil samostojni mandat v deželnem zboru. Tako meni Stritzl. Da ima priznavalni princip v odnosu med manjšino in večino na Koroškem pomembno vlogo, je dejstvo. Nemškonacionalne sile so se od plebiscita dalje prizadevale za preštevanje manjšine v smislu osnove za manjšinske pravice. Priznavalni princip je Slovence in tudi nemško govoreče sodeželane delil na „dobre in slabe“. Aktualna razprava o 10. oktobru to dokazuje. Tudi tisti politiki, ki nasprotujejo uvedbi deželnega praznika, si tega javno ne upajo povedati, ker bi jih mediji, ki to kampanjo vodijo, ožigosali za izdajalce. Priznavalni princip je torej politični vzvod nemškonacionalne desnice, da v vprašanju odnosov med večino in manjšino v svojem smislu politično uniformira koroško družbo. Socialdemokracija je tudi zaradi pristajanja na priznavalni princip v manjšinskem vprašanju v politični defenzivi. Zato ni naključje, da prav nemškonacionalna desnica pozdravlja pristanek NSKS na piznavlani princip. Ta bi seveda manjšino zreduciral na narodno zavedne Slovence, v vrstah manjšine bi se vnela razprava, kdo je boljši Slovenec. Iz zgodovine je znano, da je manjšina, ko je sama pristala na priznavalni princip, izgubila na substanci. V tej zadevi je zgovoren konflikt med klerikalci in liberalci v drugi polovici 19. stoletja. Še bolj zgovoren pa je primer Slovenskega gospodarskega in kulturnega društva iz leta 1930. Ko je le-to iz svojih struktur (iz ideoloških razlogov) izločilo socialdemokrate, je to le pospešilo njihovo asimilacijo in slabitev slovenskega društva samega. Demokracija sloni najmanj na bipolarnosti in uveljavljanju človekovih pravic. To je po vojni morala uvideti tudi Osvobodilna fronta, kajti Narodni svet in Krščanska kulturna zveza sta bili ustanovljeni prav zaradi potrebe po formiranju slovenskega tabora, ki je temeljil in še temelji na krščanskih načelih, levičarsko-liberalni tabor pa na laičnih. Bipolarnost zastopstva koroških Slovencev je zagodovinsko in aktualno-politično utemeljena. Dialog med njima je potreben. Toda ideološki pristopi k reševanju manjšinskega vprašanja bodo ostali različni. Kdor tega noče, očitno želi uniformiranost ä la KHD. V Cankarjevem domu tekmovanje orglavcev Od 11. do 18. oktobra t. I. bo v ljubljanskem Cankarjevem domu potekalo, že drugo evropsko tekmovanje mladih orglavcev. To je za slovensko glasbo nedvomno veliko priznanje. O tem smo se pogovarjali s predsednikom organizacijskega odbora prof. Lovrom Sodjem (vodja slovenske glasbene šole na Koroškem). Kako da Ljubljana že drugič prireja evropsko tekmovanje? Prvo leto 1989 smo uspešno izvedli tekmovanje in nato nam je Evropska zveza glasbenih tekmovanj za mladino (EMCY) zaupala tudi drugo, poleg tega pa nam je izrazila željo, da bi bila ta tekmovanja vsaka tri leta stalno v Ljubljani. Kako se slovenska kulturna in politična struktura odziva na tako priznanje? Zelo dobro. Poleg nas, novoustanovljene organizacije „Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov“ pri organizaciji tekmovanja sodelujeta še Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Cankarjev dom, pokrovitelj-stvo pa je prevzelo predsedstvo republike, in zanj akademik Ciril Zlobec. Katere države pošiljajo svoje tekmovalce? Vabila smo poslali 24 evropskim državam, odzvalo pa se jih je pet. Namreč na evropskem vzhodu pravoslavna liturgija ne pozna orgelske maše, nekatere države še nimajo organiziranih mladinskih orgelskih tekmovanj, nekaj pa je bilo tudi strahu zaradi vojne v naši bližini. Kljub temu pa je število tekmovalcev veliko, kar 17 jih je, in sicer trije iz Avstrije, dva iz Češke in Slovaške federacije, eden iz Madžarske, pet iz Nemčije in kar šest iz Slovenije. Zakaj toliko iz Slovenije? Vsi slovenski tekmovalci so bili izbrani na prvem slovenskem visokokvalitetnem tekmovanju lansko leto v Cankarjevem domu. Kakšne so propozicije tekmovanja? Zelo stroge. To potrjuje že sam podatek, da so program tekmovanja sestavili prof. Hubert Bergant, prof. Angela Tomanič (tudi Glasbena šola na Koroškem) ter prof. dr. Hans Haselböck z Dunaja in prof. Gerhard Weinberger iz Münchna. V programu pa sta tudi obvezni skladbi slovenskih skladateljev Pavla Šivica in Jožeta Trošta. In nagrada? Tudi za to smo poskrbeli. Skupen nagradni sklad znaša 22.000 DEM, eno od nagrad pa je prispevala tudi Posojil-nica-Bank Celovec. Bodo v pogramu samo tekmovanja v CD ali še kaj? Tekmovanja se začnejo danes, v sredo, 14. oktobra, in trajajo do sobote, 17. oktobra. V nedeljo ob 19.30 je slavnostni koncert nagrajencev v CD, v ponedeljek koncert v Novi gorici, v torek v mariborski stolnici, v sredo, 21.10 pa v Pragi v cerkvi sv. Jakoba. In za konec pogovora? Zelo bi želel, da se vrhunskih orgelskih koncertov udeležite tudi ljubitelji iz Koroške. Nekateri nanje že prihajajo, vendar jih ni veliko. Kotmara vas: zidali bojo otroški vrtec Ker je občinski odbornik SPÖ Fritz Planinger odstopil, je njegovo mesto prevzel (tudi v pododborih) Harald Petermann z Ilovja. Poglavitni točki seje v torek, 29. 9. 1992, sta bili razprava o občinskih poteh in zidava otroškega vrtca. Zaenkrat so končana asfaltna dela na Ročici. Pot skozi Prebije je tudi asfaltirana (mrzli asfalt). Ostala so še dre-nažna in nekatera manjša dela. Težava je priključek plešivške ceste h kotmirški deželni cesti vTrabesinjah. Tudi o asfaltiranju poti k Novinjaku v Čahor-čah se je razpravljalo. Asfaltirane poti si želijo seveda tudi Šmarječani. Potreba po otroškem vrtcu v Kotmari vasi je iz leta v leto večja. Vse funkcije so sklenile, naj se zida dvoskupinski vrtec. Vrtec naj bo tudi dvojezičen. Z deli naj bi začeli drugo leto, končali pa leta 1994; stroški bi znesli okoli 12 do 14 milijonov šilingov (skupno z zemljiš čem). Zastopnik EL Jože Wakounig je predlagal, naj na natečaj povabijo več arhitektov in naj pri kurjavi mislijo na alternativne možnosti (npr. solarne naprave za gretje vode). Občinski odbor je sklenil, da na pogovor o natečaju povabi arhitekta Wernerja Omansieka iz Celovca in Rolanda Gerzabeka iz Beljaka. Projekt naj bo oddan do 6. novembra 1992. Pod točko “razno“ se je med drugim govorilo o škodi, ki je prizadela kmete, in o pomoči beguncem v Sloveniji (občina je za to namenila sejnino in denar, ki se je zbral ob 850-letnici). J.W. „Kolumb in doba odkritij“ v Slovenski študijski knjižnici 17. septembra 1992 so bili v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu izžrebani nagrajenci, ki so sodelovali pri kvizu v počastitev petstoletnice odkritja Amerike pod geslom „Ko-lum in doba odkritij“. Prvo nagrado, komplet knjig Na pragu znanja, je dobil Peter Traun iz Pliberka. Kviz je potekal od junija do septembra, namenjen pa je bil mladini od 12 do 15 let. Mladi bralci so morali pokazati kar precej znanja in spretnosti pri iskanju informacij. V študijski knjižnici je bila pripravljena tudi razstava knjig, ki so se jih poslužili za odgovore na vprašanja, tematsko vezana na odkrivanje novih svetov. Slovenske vprašalnike je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije, kviz pa je potekal v okviru ustanove Stiftung Lesen iz Mainza. Udeleženci bodo sodelovali tudi na končnem vseevropskem žrebanju. Želimo jim veliko sreče. Škoda le, da je pravilne odgovore oddalo le malo dijakov, ki so dobili vprašalnike - verjetno zaradi zaključka šolskega leta in počitnic, pa tudi vprašanja so bila precej težka. Pred nedavnim so bili v gosteh na Slovenski gimnaziji učenci gimnazije za Lužiške Srbe v Budyäinu (Bautzen) - iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Vrnili so obisk 6A raz., ki je bil pri njih v maju t. I. Prof. H. Česnova in prof. Jože Wakounig sta zanje organizirala tridnevni program po Koroški in Sloveniji. Olgedali so si slovenske in druge kulturne in zgodovinske spomenike na Koroškem kot Gospo Sveto in Štalensko goro, Plešivec. V Šentjakobu jih je sprejel in razkazal Dvojezično šolo za gospodinjske poklice ravnatelj dr. Zerzer. En dan jih je pot popeljala na Gorenjsko v Slo-venijo:Ogledali so si muzej ško fjeloškega gradu, šli so na Brezje in Bled ter Vrbo. 100 let rojstva Luke Kramolca Danes, 14. oktobra, mineva 100 let, kar se je v Šentanelu nad Pliberkom rodil glasbeni pedagog, zbiralec narodne glasbene dediščine ter harmo-nizator Luka Kramolc. Izdal je številne zbirke narodnih pesmi, zlasti koroške je predstavil širšemu prostoru v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu. Luka Kramolc se je pred prvo svetovno vojno tri leta šolal na orglarski šoli v Celju, štiri leta pa na glasbeni akademiji na Dunaju. Po vojni in po plebiscitu ga je Matej Hubaad poklical v novo ustanovljen konservatorij v Ljubljano, kjer je 1. 1924 diplomiral. Deloval je kot profesor glasbe na srednjih šolah v Ljubljani. Po Sloveniji še danes srečujemo generacije bivših Kramolčevih dijakov. Na Koroškem je bil silno priljubljen pevski zbor „Šentanel-ski pavri“, katerega je sam ustanovil. Ob odprtem grobu (umrl je 12.2.1974 v Ljubljani) je pevovodja Mitja Šipek izrekel naslednje njegove besede: „V mojem srcu je ostala prošnja: ljubite jo - našo pesem -požlahtnite jo in pojte jo svojim otrokom v zibki, kot jo je meni zapela moja mati!“ Sodelujoči tekmovalci v Kolumbovem letu Franc Ekart - 50 let Te'dni bo srečal Abrahama Franc Ekart, znani alpinist, sedaj direktor Gorenjskega sejma v Kranju. Ekart je svoje življenje z vso zagnanostjo posvetil razvoju slovenskega planinstva in alpinizma in v njem deloval tudi sam. Bil je član in vodja številnih odprav po vseh kontinentih (tudi na Strehi sveta v Himalaji). Med drugim je sodeloval tudi pri vključevanju helikopterjev v gorsko reševalno službo. Koroški slovenski planinci se Franca Ekarta hvaležno spominjamo prav zaradi njegove prizadevnosti za vsestransko moralno in gmotno pomoč pri gradnji planinske koče na Bleščeči. Iskrene čestitke! Gorše v Kostanjenici V petek. 16. t. m., bo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki odprta razstava akademskega kiparja Franceta Goršeta, kije del svojega življenja deloval v Svečah v Rožu in kateremu je tamkajšnje SPD Kočna posvetilo stalno razstavo. Poleg njegovih stvaritev bo razstavljal tudi domači slikar Jože Gorjup. Slavnostni govornik bo dr. Jože Kastelic, razstavo pa bo odprl dr. Andrej Smrekar. Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt’Avstrija,ßTelef0110463/514300-30do 34, teleks 422086 ZSO, Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Izdajatelj in založnik/Herauseel>cr und V erleger: Zveza slo-venskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klacenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0&3/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071, SLOVENSKI VESTNIK NOVICE IZ Milan Kučan spet predsedniški kandidat Pretekli teden je bila v Ljubljani sklenjena t. im. državljanska pobuda, ki jo je sprožil prenovitelj in član predsedstva Slovenije dr. Matjaž Kmecl za ponovno kandidaturo Milana Kučana za predsednika države na volitvah 6. decembra letos. Pobuda mora do 11. novembra zbrati pet tisoč podpisov in jih predati republiški volilni komisiji. Milan Kučan je kandidaturo že sprejel. Po sedanjih javnomnejskih raziskavah Kučan še vedno vodi na listi najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Daleč za njim so njegovi konkurenti kot Vitomir Gros od liberalcev, dr. Stanko Busar od ljudske stranke, Alenka Slana od narodnih demokratov. Zmago Jelinčič od Slovenske nacionalne stranke in Darja LavtižarBebler od socialdemokratov. Liberalni demokrati so v ponedlejek za svojega kandidata imenovali znanstvenika dr. Ljuba Sirca, znanega disidenta v prejšnji družbeni ureditvi, Demokratska stranka Slovenije sedanjega ministra za informiranje Jelka Kacina, med kandidati krščanskih demokratov pa po strankinih konvencijah vodi Ivan Bizjak pred Andrejem Capudrom in Ivanom Omanom. Slovenija pred sprejetjem v Svet Evrope Slovenija bo že v februarju ali marcu prihodnje leto sprejeta v Svet Evrope. Zato ne obstajajo več nikakršne vsebinske ovire, temveč mora steči le še proceduralni postopek, ki pa je precej dolg. To je po vrnitvi iz Strasbourga, kjer je imel na zasedanju skupščine te organizacije zelo odmeven govor, izjavil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Slovenija bo tako postala 29. članica te pomembne organizacije in s tem ji bodo odprte možnosti za integracijo za zvezo zahodnoevropskih držav, po spremembah na vzhodu, pa so bile doslej vanj sprejete že Madžarska, Češka in Slovaška federacija, Poljska in Bolgarija. V vrsti čakajočih pa so vse tri pribaltske države nekdanje SZ, Litva, Letonska in Estonska, Romunija in Hrvaška. V Slovenjem Gradcu so zborovali zgodovinami Konec septembra so v Slovenjem Gradcu zborovali slovenski zgodovinarji. Njihovo strokovno srečanje, že 26. po vrsti - zanje skrbi Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je tokrat pripravilo zgodovinsko društvo za Koroško v sodelovanju s svetom koroških občin. Zbrala se je zares lepa množica kakšnih tristo zgodovinarjev, predvsem učiteljev tega predmeta na osnovnih in srednjih pa tudi na visokih šolah. Dva dni so obravnavali vrsto strokovnih področij in tretji dan namenili poučnemu potovanju po delčku južne Avstrije in Mežiški dolini. Namen zbora je pojasnil visokošolski učitelj dr. Janko Prunk, zdaj tudi minister za Slovence po svetu v Drnovškovi vladi. V imenu gostiteljev je slovenjegraški župan Ivan Uršič predstavil sedanjost državotvorne Koroške - tudi z nekaterimi medobčinskimi spori in nesporazumi (zlasti o prihodnjem okraju in njegovem središču), za njim pa je imel uvodi referat akademik Bogo Grafenauer. Govoril je o nastajanju slovenske severne narodnostne meje in njenih današnjih vprašanjih. Prikazal je številčno nazadovanje Slovencev na območju avstrijske Koroške zaradi ponemčevanja in kot se je izrazil tudi zaradi statističnih pomorov. Prof. B. Grafenauer je danes gotovo vodilni slovenski znanstvenik za Koroško, zaradi česar je še posebej pristojno njegovo mnenje, da kakršnokoli vzpo-rejanje pravic namišljene kolonizatorsko doseljene nemške manjšine v Mariboru s pravicami zgodovinsko izvirnih Slovencev na južnem Koroškem dokazuje kvečjemu neresnost in popolno nevednost njegovih zagovornikov. V dveh dneh se je zvrstilo še dodatnih 19 referentov, ki jih sploh ne bi mogli razvrščati na bolj ali manj pomembne. Izdvojimo lahko vsaj nekatere: Stane Berzelak je govoril o pomembnih ljudeh v tistem delu Koroške, ki pripada Sloveniji. Starejšo splošno in cerkveno zgodovino so obravnavali Mira Strmčnik, J. Koro-pec, J. Mlinarič, J. Curk in A. Hozjan. Novejša zgodovina je bila na sploh slabše zastopana, v kolikor pa je bila, pa gotovo ne z zdajšnjimi najpomembnejšimi vprašanji. Morda se je prav tu še najbolj poznala odsotnost zamejskih koroških zgodovinarjev, kijih prireditelj žal ni pritegnil k sodelovanju. Kulturno zgodovino je obdeloval še S. Vrišer, Zinka Zoro pa je prispevala jezikoslovno področje o slovenskih narečjih ob severni meji - tudi z zanimivega vidika, kako lahko zgodovina pomaga jezikoslovcu pri raziskovalnem delu. Franček Lasbacher Vestnikov izlet 1992: Grda sta nas j Skrb, da nam bodo deževne kaplje pokvarile letošnji Vestnikov izlet v Opatiji ob kvarnerski obali je izginila že po nekaj urah. Že prvi večer so se naši izletniki sprostili, muzikant Željko pa je mnoge privabil na plesišče. Ob omizjih so se srečali stari znanci iz vseh krajev Koroške, dobro voljo je stopnjevala žlahtna kapljica kašteleta, graševine, rebule in malvazije in najbolj neutrudni in razpoloženi so večer zaključili v zgodnjih jutranjih urah z mogočno pesmijo. Sobotno jutro nas je pozdravilo z gostim dežjem, ki pa dobre volje ni pokvaril. Pogovori, zabeljeni s hudomušnimi pripombami, o prejšnjem večeru so nas spet spravili v dobro voljo. Pogosto oziranje proti nebu in nakupovanje dežnikov je pregnalo dež, oblaki so se dvignili in pred nami se je odprla reška obala in iz megle se je pokazal otok Krk, naš cilj izleta z ladjo. Čudovita turistična ladja „Iris“, naša znanka s predlanskega izleta iz Pulja v Benetke, nas je prijazno sprejela v svoj lepi trup in turbinska motorja s po tri tisoč konji sta nas pognala po kot umiti mirni gladini morja. Ob počasni plovbi ob reški obali smo si lahko ogledali ladjedelnico, ogromne komplekse kemične industrije in rafinerijo nafte. Vse tja do Bakarskega zaliva z ladjami v luki razsutega tovora. Krenili smo pod Krški (prej Titov) most in ob veselih zvokih harmonikarjev (Željku se je pridružil še Dalibor) smo pripluli v Ribarsko selo ob Malinski. Idealna pozicija za precej negotovo vreme. Le nekaj korakov od priveza nas je čakala odlična restavracija „Konoba“ z vsemi vrstami morskih specialitet in celinskih jedi. Za mnoge se je izlet končal kar v njej, nekateri pa so krenili na sprehod proti turističnemu kompleksu Malin-ske. Nekaj pred odhodom se je spet ulil dež, ki pa pod streho nikogar ni motil, kajti pesem in harmoniki so ga preglasili. Vožnja nazaj je bila sanjska. Kapitan je ladjo usmeril po sredini morja, turbomotorji so bruhali vodo skozi šobe, v ladji sta peli harmoniki, pesem in razpoloženje je poprestril barski nastop razpoložene ude- Oltar cerkve sv. Jakoba, kjer je bil sedež benediktinskega opata, po katerem je kraj dobil ime Luksuzna turistična ladja „Iris" «lieh in dobra volja leženke in že, kar prehitro, smo bili spet v Opatiji. Drugi večer je vodila hotelska animatorka. Izbrane „žrtve“ smo morali plesati francoski kankan, orientalski trebušni ples in baletni Labodji spev - seveda ob gromkem smehu udeležencev. Večer se je izpel s plesom, prijetno umirjeno, za nekatere tudi nežno. Nedeljsko dopoldne smo preživeli vsak po svoje. Ob sprehodu po Opatiji sem se srečal z realnostjo tega mondenega mesta. Na mnogih balkonih in oknih hotelov nižjih kategorij je obešeno perilo, z oken pa nekako ubito, nekam v daljavo zrejo zaskrbljeni obrazi. Ob obali sem srečal trojico - ženo v črnem in dva moška. Takoj je bilo opaziti, da niso z obale. Povedali so mi, da so pregnanci iz Vukovarja, oz. iz okoliških vasi. Kar težko sem jih prepričal, da smo sedli v kavarno. Potem pa je stekel pogovor. Pripovedovali so o strahotah, ki so jih preživeli, o pobojih, pretepanju vse do tedaj, letos marca, ko so jih po podpisu, da „prostovoljno“ zapuščajo vse imetje, pregnali. Sedaj so v letoviškem mestu s 4500 (130 šil.) dinarji mesečne žepnine, s pičlo hrano natlačeni v hotelskih sobah. Kdaj se bodo vrnili domov, ne vedo. Žena - mati mi je ob tem vprašanju s suhimi očmi, kajti solze so se že zdavnaj posušile, odgovorila, da verjetno nikoli. Grenkoba, malodušje, izgubljeno upanje. Koliko tiso-čev...? Tudi to je Opatija, tudi to je realnost sedanje Tudjmanove Hvaške. Tudi to je treba videti, brez tega ne bi bila podoba popolna! Zaradi tega in zaradi čudnih pogledov nekaterih domačinov na nas Slovence je bilo kar prav, da smo bivanje v Opatiji zaključili s Prešernovo Zdravljico. Žive naj vsi narodi,...! Jože Rovšek Srbi zasedli Bosanski Brod ZAGREB (Hina). - Po skoraj trimesečni ofenzivi srbskih rednih in paravojaških sil za zagotovitev širokega pasu, ki povezuje matično Srbijo z Bosansko in Kninsko krajino, ki je v oblasti srbskih sil, je padel Bosanski Brod, strateško zelo pomembno mesto med Beogradom in Banjaluko. Branitelji, muslimanske in hrvaške sile, so se morale umakniti čez Savo na Hrvaško, kamor je prebegnilo tudi okrog osem tisoč prebivalcev Brod-ske Posavine. Srbi so porušili tudi most med Slavonskim in Bosanskim Brodom in s tem zavarovali svojo zasedbo. V devetih sarajevskih občinah so Srbi ustanovili svoje oblastne organe in jih povezali v Svet sarajevskih občin, področje pa poimenovali Novo Sarajevo. Muslimanom so pripravljeni pustiti samo eno sarajevsko občino, po mestnih četrtih in ulicah potekajo siloviti boji, žrtev, predvsem med civilnim prebivalstvom, pa je vsak dan več. Razdruževanje Češkoslovaške PRAGA (AFP). - Potem ko je zvezni parlament zavrnil osnutek zakona o razdružitvi, po katerem naj bi Češka in Slovaška federacija po novem letu brez referenduma razpadla na dve povsem samostojni in ločeni državi, sta se vladi obeh federalnih enot sporazumeli za novo obliko razdružitve. Oba parlamenta naj bi sprejela zakona o carinski in denarni uniji, državi pa naj bi bili sicer povsem samostojni. Oba zakona naj bi bila le začasne narave, po novem letu pa naj bi ju zamenjala nova zakonodaja. Dilpomatski odnosi med Zagrebom in Beogradom BEOGRAD (Tanjug). - Po sestanku hrvaškega predsednika Franja Tudjmana s predsednikom ZR Jugoslavije Dobrico Čosičem na sedežu Združenih narodov v Ženevi sta obe državi ustanovili meddržavno komisijo, ki skuša odstraniti glavne ovire za sosedske odnose. Kot poročajo iz Beograda, bodo kmalu vzpostavljeni diplomatski odnosi med obema državama, kar naj bi pomenilo tudi medsebojno priznanje. Glede Bosne in Hercegovine se je hrvaško stališče spet močno približalo srbskemu, predsednik Tudjman je v ponedeljek namreč izjavil, da BiH kot enotna država ne more obstajati, da bi jo bilo potrebno razdeliti na tri avtonomne enote in jih povezati v nekakšno konfederacijo. Tudjman na obisku v Sloveniji Opatijska in sploh hrvaška realnost: begunci iz Vukovarja LJUBLJANA (STA). -Včeraj,13 oktobra, je Slovenijo na povabilo predsednika Milana Kučana obiskal hrvaški predsednik dr.Franjo Tudjman. Po nedavnem dokaj neuspelem obisku predsednika vlade dr. Janeza Drnovška v Zagrebu, je bil Tudjmanov obisk ponovna možnost za izgladitev nekaterih spornih vprašanj v odnosih med obema novima državama. Za Slovenijo so pomembna predvsem vprašanja morske in kopenske meje v Istri, ribolova in izhoda preko hrvaških v mednarodne vode, nadalje vprašanje slovenske lastnine na Hrvaškem ter podpis meddržavnega gospodarskega sporazuma, razuma. Hrvaško stran pa najbolj zanima prometna povezava preko Slovenije proti zahodu. V času poročanja rezultati pogovora obeh pred-senikov in številnih delegacij še niso bili znani. Šolstvo na Gradiščanskem Zvezna parlamentarka Zelenih Stoisičeva je izrazila kritiko, ker se še vedno ni začela širša diskusija o manjšinskem šolstvu na Gradiščanskem. Odgovorni da zadržujejo osnutek zaradi občinskih volitev. Tako ravnanje je do manjšin neodgovorno. Stoisičeva zahteva, da je treba vse pristojne narodnostne organizacije takoj vključiti v razpravo o novelizaciji zakona in se zavzema za popolno dvojezičnost pri pouku na dvojezičnem ozemlju. Ločevanje šolarjev ne pride v poštev, sama ne bo pristala na noben zakon, s katerim se ne bi strinjale neodvisne narodnostne organizacije. SIRITE SLOVENSKI VESTNIK Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sreda, 14.10. 19.30 gostilna Loser v Šmihelu pri Pliberku Predavanje in diskusija Kriminalizirani prebivalci zel„ena alternativa in rastoče pristojbine za kanal - Izhodi in alter- Koroške native; predava: dr. Hans Berghold Četrtek, 15.10. 18.00 v Domu v Tinjah Slovenščina za napredujoče, 1. del. Vodi: ravn. Mirko Srienc Dom v Tinjah Sobota, 17.10. 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli 20. srečanje štirih pevskih zborov: MPZ “Vasilij Mirk“ iz Proseka-Kontovela, (Italija), MPZ „Bratov Milavec“ iz Brežic, MPZ „Svoboda" iz Stražišča pri Kranju in MPZ „Zarja“ iz Železne Kaple SPD „Zarja" Sob in ned., Odhod izpred 17. in 18.10. Juenne 13.00 v Globasnici Ogled „snežnih jam - Raduha“ - srečanje s prijatelji iz Slovenije in Trsta. Prenočitev v Koči na Loki SPD Celovec Sobota 17.10. 20.00 v avli ljudske šole v Bilčovsu KONCERT nastopa: Oktet Suha in MoPZ SPD Blika SPD „Bilka" Sobota, 24.10. 20.00 v Kulturnem domu Caritas in naša pomoč v Ledincah predava: Peter Quendler z diapozitivi SPD „ Jepa-Baško jezero" Sobota, 24.10. 19.30 pri Cingelcu na Trati Dober večer sosed sod.: Karlovaški oktet, Burschenquartett St. Margarethen, dekliški zbor SPD Borovlje, IvoTull, kantavtor iz Trsta SPD „Borovlje“ Sobota, 24.10. 20.00 v kulturnem domu na Radišah Dober večer, sosed sod.: pevske skupine SPD „Radiše“, MGV Rottenstein- Podgrad, Glasbena šola, Franc Stimpfl, Mil Hrobath. Misli k prazniku: dr. Ralf Unkart SPD „Radiše" Nedelja, 25.10. 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli Dober večer, sosed sod.: Vaščani pojo, Smrtnikovi fantje, Gern. Chor der Pensionisten St. Margarethen, MePZ SPD „Zarja“, recitatorska skupina. Slavnostni govor: dr. Maja Haderlap SPD „Zarja“ Petek, 23.10. 20.00 v farni dvorani v Šentjakobu Zbledele vizije - recital ob 500. letnice „odkritja Amerike“, nastopa gledališka skupina VŠGP iz Šentpetra. Režija Marjan Sticker SPD „Rož" Petek, 23.10. 10.00 Ij. šola 24, Ebentalerstr. 24 v Celovcu Prva obletnica Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu RAZSTAVE CELOVEC - Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10.) Deželna galerija - Razstava del Giintherja Domeniga (do 1.11.) Galerija v mestni hiši - Classical american graffiti writers and high graffiti artists (do 31.10) Hiša umetnikov - Thomas Zaunschirm: Drau Grau Schön, Kolumb prekriža koroško meglo (do 23.10.) - Mestna hiša, mala galerija - Roman Veras, Ljubljana PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BILČOVS - Posjilnica Bilčovs- Ivan Klarič, fotografije (med uradnim časom) TINJE - Dom v Tinjah - Stana Lušnic - Arsovska, oljni pasteli (do 4.11.) SEMISLAVČE - Galerija Rožek - otvoritev razstave Lojzeta Spacala v soboto, 17. okt. ob 18.00. Ob 19.30 bereta Manfred Moser in Dietmar Pickl Sreda, 14.10. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo Četrtek, 15.10. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 16.10. Zvočno pismo Sobota, 17.10. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 18.10. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Florian Zergoi, Kazaze) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 19.10. Osrednji politični organizaciji kor. Slovencev sta za mlade neatraktivni. Zakaj? Torek, 20.10. Partnerski magazin DAS AKTUELLE INTERVIEW Mit Dr. Werner Peschek sprach Dr. Marjan Sturm mit Dr. Werner Peschek Kuriensprecher des Mittelbaues an der UBW Die UBW muß ausgebaut werden Dunkle Wolken ziehen sich über der UBW zusammen. Es droht die Schließung von Studienfächern und Studiengän— gen. Welche Gründe stehen dahinter. Rationalisierung oder etwa* anderes? Rationalisierung kann es nicht sein. Das Budget der UBW beträgt 2,3% des österreichischen Hochschulbudgets. Damit kann man kein Budget sanieren. Das ministerielle Konzept ergibt keine Kostenersparnis, mittelfristig eher eine Verteuerung. Es sollten Studiengänge eingestellt werden, die wenig kosten. Das Personal aber wird weiter bezahlt obwohl es weniger zu tun haben wird. Über die Hintergründe gibt es nur Vermutungen. Z. B. gibt es kein gesamtösterreichisches Universitätskonzept. In Klagenfurt soll ein Probelauf durchgeführt werden. Daran will man messen, wie die Universitäten reagieren. Wenn die Schließung in Klagenfurt durchgeht, könnte man auch bei anderen Universitäten solches tun. Es könnte auch die Überlegung dahinterstehen, daß die UBW in Kärnten wegen ihres kritischen Potentials keinen Rückhalt im Lande hat und man daher hier leichter Einschränkungen durchsetzt. Es gibt den Vorwurf, wonach es an der UBW Studien-richtungen gibt, die wenige Studenten und fast gar keine Absolventen hervorbringen? Die meisten Zahlen, die genannt werden, stimmen nicht. Es werden z.B. nur Erstfachstudenten gezählt nicht aber die Zweitfachstudenten. An der Slawistik gibt es z.B. in der Mehrheit nur Zweitfachstu-denten. Aber auch hier muß man sich die Frage stellen, warum es weniger Studenten gibt. Einige Studiengänge sind nicht attraktiv genug ausgestattet. Hier müßte man entsprechend ausstatten. Mathematiklehramt z.B. hat keine attraktive Kombinationsmöglichkeit. Zu Mathematik paßt das Informatik- oder Sportlehramt, diese beiden Fächer aber kann man an der UBW nicht studieren. Überdies wären diese beiden Fächer mit den bestehenden Lehramtsfächern kostengünstig kombinierbar. Der UBW wurden keine Möglichkeiten eingeräumt um sich Nischen auszubauen. Der Alpen-Adria Raum wäre doch so eine Nische? Auch hier ist man halbherzig vorgegangen. Man kann für die Zusammenarbeit in diesem Raum nicht 100 oder 300.000 ÖS vorsehen. Das ist zuwenig. Wenn man eine Zusammenarbeit in diesem Raum will, muß man klare politische Entscheidungen treffen und entsprechen- Dr. Werner Peschek de finanzielle Mittel bereitstellen. Wir sind bereit und in der Lage solche Aufträge auch umzusetzen. Z.B. Lehrer- und Studentenaustausch ? Wir sind dafür und praktizieren dies auch. Aber in größerem Umfang geht dies nur mit entsprechenden finanziellen Mitteln. Wir brauchen die Rahmenbedingungen. Jetzt ist es so, daß man von uns z.B. im Alpen-Adria Bereich etwas fordert, was wir mit den gegebenen Resurcen nicht leisten können. Die Frage der weiteren Entwicklung der UBW hängt von der Unterstützung der kärntner Politik ab. Wie sieht die Unterstützung durch das Land aus? Überraschend gut. Wir haben im Kärntner Landtag gro-ße Unterstützung und es gibt auch ein großes Interesse an den Geisteswissenschaften. Wir hoffen auf weitere Unterstützung. Was bietet die UBW dem Land? Wir wollen signalisieren, daß wir gefordert werden wollen. Die UBW ist eine Serviceeinrichtung für das Land und für Österreich. Wir können als Wissenschafter keine Probleme lösen, wir können aber Entscheidungsgrundlagen für die Gesellschaft liefern, die von großer Bedeutung sind. Z.B. über die Entwicklung der multikulturellen Gesellschaft etc. Das leisten wir zum Teil schon, wir wollen dies aber noch vertiefen. Im Gespräch ist auch eine Fachuniversität. Können sie sich eine solche in Klagenfurt vorstellen? Eine Fachuniversität kann nur bei einer entsprechenden Größe funktionieren. Diese liegt bei 25 bis 3000 Studenten. Dann haben sie auch das Potential um sich die Geisteswissenschaften einkaufen zu können. Denn ohne geisteswissenschaftliche Aspekte kann auch die Wirtschaft nicht aufrecht erhalten werden. Ein Manager braucht ge-sisteswissenschaftliches Know how. Die Betriebswirte an der UBW sehen dies so. Besteht in den Gremien der UBW Konsens über die weitere Entwicklung der UBW. Ja. Wir haben ein Aktionskomitee mit dem Ziel gegründet das Grobkonzept des Mini-ste-rium abzuwehren. Das ist uns gelungen. Es wurde nunmehr mit dem Ministerium vereinbart, daß die UBW in eigener Planung ein Konzept entwickelt, das dann im Kontaktkomitee diskutiert wird. In diesem werden Vertreter der UBW, des Landes, der Stadt, des Ministeriums und der Sozialpartner vertreten sein. Die erste Sitzung dieses Kontaktkomitees findet am 18. 11. 1992 statt. Bis dahin werden wir unser Konzept erstellen. Wir gehen davon aus, daß die UBW die Geisteswissenschaften braucht um diese nicht eingeschränkt werden sollen. Dies bedeutet aber nicht, daß es zu keinen Umstrukturierungen im geisteswissenschaftlichen Bereich kommen wird. Wir werden klar formulieren: Zusperren oder ausbauen. Was erwarten Sie sich von der kärntner Öffentlichkeit? Kurzfristig ist uns jede Form von Unterstützung willkommen. Mittel-und langfristig wünschen wir uns, daß einzelne Gruppen und Vereine ihr Interesse an der UBW formulieren und artikulieren. Danke für das Gespräch. SLOVENSKI VESTNIK Ozadje 14. oktober 1992 DAS AKTUELLE INTERVIEW „Auf Lastkraftwagen rekrutiert...“ Der Ortstafelsturm wurde organisiert, sagt der ehemalige sozialistische Innenminister Erwin Lanc im Interview mit Igor Schellander. Bis heute hält sich in Kärnten die Meinung, das Ortstafelgesetz des Jahres 1972 sei ein von Wien aufgedrängter Beschluß gewesen. Sie waren damals im Vorstand des SPÖ-Parlamentsklubs. Wie war es wirklich? Es war klar, daß die Bundespartei nichts gegen den Willen der Kärntner Landespartei einführen würde. Dort hat sich aus mir nicht bekannten Gründen - und artikuliert durch Landeshauptmann Sima - eine Tendenz durchgesetzt, die zur Ausarbeitung dieses Gesetzes und schließlich zu seiner parlamentarischen Behandlung und Verabschiedung geführt hat, obwohl es schon am Wege zur Gesetzes-werdung erhebliche Bedenken und Proteste gab. Die Parlamentsfraktion hat in der entscheidenden letzten Sitzung noch einmal bei Sima rückgefragt und das grüne Licht für diese Regelung bekommen. Man bezeichnete dies dann als überstürzten Alleingang von Kreiskys Alleinregierung. Was ist überstürzt? Einerseits sagt man „Alleingang“, andererseits fragt man mit Recht: Warum ist der Artikel 7 bis damals nicht durchgeführt worden. Man kann es so oder anders werten, je nachdem, von welcher Seite man den Maßstab anlegt. Aber jedenfalls war das eine Regierung, die in den Bereichen Rechtsreform, Bildungspolitik, Familienrecht Weichen stellen und Versäumtes nachholen wollte. Und die Ortstafelfrage war ein Teil davon. Welche Rolle hatte Bundeskanzler Kreisky in dieser Frage? Kreisky trat ebenso grundsätzlich für den Minderheitenschutz und für Minderheitenrechte ein, wie er die Menschen nicht gegen ihren Willen glücklich machen wollte. Es ging in der Ortstafelfrage ja nicht nur um die Slowenen, sondern auch um die Akzeptanz der Mehrheitsbevölkerung. Als Realpolitiker hatte Kreisky erhebliche Zweifel an der Durchführung der Regelung. Das war auch ein Grund für den ständigen Kontakt mit der Kärntner Landespartei in dieser Frage. Hatte man dabei mit so etwas wie dem Ortstafelsturm gerechnet? Man hat sicher nicht mit der Reaktion gerechnet, die dann gekommen ist, beziehungsweise nicht mit der Organisation gerechnet, die diese Reaktion organisiert hat. Daher ist es dann auch zu einer Jahre später durchgeführten Novellierung und weitgehenden Einschränkung des Aufstellungsbereiches der zweisprachigen Ortstafeln gekommen. Was dazwischen lag, war der organisierte Widerstand. Es fehlt mir der Zugang zu den eigentlichen Quellen, aber wenn man der damaligen Literatur gefolgt ist, war der geistige Widerstand eindeutig im Kärntner Heimatdienst konzentriert, und dem haben alle Parteien im Lande Kärnten ihren Tribut gezollt. Der Kärntner Heimatdienst bestreitet jede organisatorische Einbindung in den Ortstafelsturm. Er bekämpfte derartige Anschuldigungen bisher erfolgreich mit gerichtlichen Klagen. Haben sie Beweise? Ich werde auch heute noch nicht die Namen jener Zeugen nennen, die mir Jahre später, als ich als Innenminister mit der Aufarbeitung dieser ganzen Problematik beschäftigt war, geschildert haben, wie sie auf Lastkraftwagen „rekrutiert“ wurden und dann zu den entsprechenden Stellen fuhren, um die Ortstafeln wieder auszurupfen. Wollen sie damit sagen -jetzt einmal bildlich gesprochen - am Lenkrad dieser Lastwagen saßen Funktionäre des Kärntner Heimatdienstes? Drahtzieher sitzen nie am •Steuer. Aber die Leute sind ja nicht alle zu Fuß zu den Punkten gegangen, wo die Ortstafeln standen. Und es waren auch nicht alle beteiligten Deutschkärntner aus jener Region, wo gerade die Ortstafel aufgestellt worden ist. Die sind ja vielfach von ganz wo anders hergekommen. Also müssen sie hintransportiert worden sein. Also muß dahinter eine Logistik gestanden haben und muß das wer organiseiert haben. Man kann ausschließen, daß es die demokratischen Parteien und ihre Parteiapparate waren. Danmit bleibt nicht mehr viel über. Die Slowenenverbände werden es kaum aus provokativen Gründen selbst organisiert haben, also wer bleibt da noch? Wie reagierten Sie persönlich auf diese Ereignisse? Ich war traurig über diese Entwicklung. Es gibt keinen besseren Ausdruck dafür, als den der politischen Trauer. Und als der Bundeskanzer damals vor der Klagenfurter Arbeiterkammer als „Saujud“ beschimpft und fast tätlich angegriffen wurde? Wer Ortstafeln ausrupft, wird auch versuchen den Kreisky auszurupfen. Es war ja logisch, verschiedene Seiten derselben Münze... Wie reagierte Kreisky selbst darauf? Die Ereignisse sind in einer Reihe von Sitzungen im Klubvorstand zur Sprache ge- kommen. Er kritisierte die mangelnde Effizienz der Sicherheitsexekutive, jetzt nicht im Zusammenhang mit dem Schutz seiner Person - Kreisky ist immer auf dem Standpunkt gestanden: In solchen Fällen schützt man sich am besten selber und nicht durch den Staat-, sondern was die Nichtexeku-tierbarkeit eines Bundesgesetzes anbelangt. Das hat im Kopfzerbrechen bereit, vom Prinzip her, nicht nur in bezug auf Kärnten. In den 70er Jahren gab es einen regen Notenwechsel zwischen Belgrad und Wien. Sie waren damals auch Außenminister. War das angekratzte Image Österreichs ein Problem? Sicherlich war das kein Gewinn. Aber Jugoslawien hat dieser Konflikt schon damals nicht so interessiert, als es viele hier geglaubt haben. Es gibt Protestgründe, wo man halt protestiert, und es gibt solche, wo man wirklich dahintersteht. Die jugoslawischen Proteste haben jedenfalls keinerlei wirkliche Auswirkungen auf die Beziehungen gehabt. In Kärnten krachte in dieser Zeit Bomben. Stromleitungen, Abewehrkampf- und Partisanendenkmäler gingen in die Luft ... Das ist ja in der Bundesregierung weidlich besprochen worden und hat meinem Amtsvorgängern Otto Rösch viel Kopfzerbrechen bereitet. Immerhin konnten ja nicht einmal im Ansatz die Täter gefunden werden. Bis heute nicht. Warum gab es keine Aufklärung der Anschläge? Entweder die Sprenger haben das so gut gemacht oder sie wußten sich so sicher, daß sie von jenen Leuten, die sie gesehen und die sie eventuell logistisch auch gebraucht hatten, nicht verraten werden. In beiden Fällen kommt man nicht darauf. Das hat man zur Kenntnis zu nehmen und hat so vorzugehen, daß es keinen Sinn mehr macht und es keinen Anlaß mehr gibt, Masten und Kriegsdenkmäler zu verunzieren oder zu sprengen. Das ist aber keine Aufgabe, die die Exekutive alleine lösen kann, sondern das muß politisch gelöst werden. Als Innenminister waren Sie auch selbst mit diesem Problem konfrontiert. Mit welcher Einstellung begegneten Sie diesen unaufklärbaren Aktionen? Ich bin im Juni 1977 ins Innenresort gekommen, und da ich meinen Urlaub in Dellach am Wörthersee zu verbringen gewohnt war, habe ich ihn auch damals dort verbracht. Erwin Lanc Das fiel gerade in die Zeit eines Bombenanschlages auf ein Abwehrkämpferdenkmal in St. Kanzian. Da war in Kärnten natürlich alles ganz aufgeregt und die Kleine Zeitung hat gleich gefragt, warum ich nicht sofort hingefahren bin und die Brandspuren des Anschlages selber untersucht habe. Daraufhin habe ich gesagt: „Nur weil es in St. Kanzian kracht, werd’ ich nicht gleich hinrennen. Und außerdem gibt es genug Spurensicherer in der Kärnten Exekutive, die brauchen ja nicht den Minister dazu, der ist ja kein Experte auf dem Gebiet. Das hat mir damals gleich böse Kommentare zum Einstand als Innenminister eingebracht. Aber es war damit erreicht, der Kärntner Öffentlichkeit klarzumachen, daß das alles gar nicht jene Dimension hat, die man dem Ganzen damals und vor Ort verständlicherweise gab. Man mußte aus dem Sich-selbst-Berühmen-oder-Beweinen- je nach Lager - herauskommen und einen Blick für die Realität kriegen. Was unternahmen Sie als Innenminister gegen die Eskalation des Minderheitenkonfliktes? Die Minderheit versuchte damals in symbolischen Aktionen, zweisprachige Ortstafeln aufzustellen, die aber wegen der mittlerweile veränderten Gesetzeslage nicht aufgestellt werden durften. Ich habe versucht, einen Weg zu finden, der klar das Demonstrationsrecht der Minderheit sichert, gleichzeitig jedoch — von welcher Seite immer - Gewaltanwendung verhindert. Ich habe daher mehr Personal der Exekutive eingesetzt, als das früher üblich war, aber nicht mit Helm, Schild und Stock, sondern in normaler Ausrüstung, so wie etwa bei der Verkehrsregelung. Und hier sind mir meine Erfahrungen als Ex-Demonstrant in der Wiener Demonstrationsszene der 50er und 60er Jahre zugute gekommen: Ich wußte, daß es jeden jüngeren engagierten Menschen geradezu reizt, einen Stein aufzuheben und auf einen Helm zu schmeißen, schon um den Klang zu hören, der dabei entsteht, und auch um die offensichtliche Ungleichheit in der Bewaffnung auszugleichen. So etwas erzeugt ja a priori Agression. Es ist mir gelungen, die Personalvertreter der Exekutive zu überzeugen, daß sie ohne Helm, Schild und Stock weniger gefährdet sind als im umgekehrten Fall. Als sich das auch bestätigt hat und es weder auf slowenischer und auf Gendarmerie-Seite zu Zusammenstößen und Verletzungen gekommen ist, hat sich auch die Situation entspannt. Nach relativ kurzer Zeit ist auch die Lust sowohl am Mastsprengen als auch an Anschlägen auf Denkmäler sowie auf Auseinandersetzungen zwischen slowenischen Volksgruppenangehörigen und der Exekutive vergangen. Danke für das Gespräch. 1. obletnica TANGA Na predvečer koroških proslav je dvojezični koroški časopis Tango proslavjal svoj prvi rojstni dan. Urednica Larissa Kaiser-Krainer in urednik Mirko Messner sta številno mlado publiko v šotoru pri univerzi pozdravila v obeh deželnih jezikih in poudarila pomen takega časopisa za Koroško. Marikatera reportaža je že zganila in razgibala koroško javnost. Kulturni program sta oblikovali skupini „Szelkiato“ iz Madžarske in „Broadlahn“ iz Štajerske, ki obe izhajata iz ljudske glasbe in jo predstavljata na sodoben način, ne da bi pri tem trpela izvirnost. Po koncertu seje publika morala preseliti in praznovanje se je nadaljevalo v diskoteki „Fun“, ker prireditelji niso dobili dovoljenja, da bi praznovali v šotoru - menda zaradi prevelikega hrupa. V času. celovškega sejma pa se hrup in vrišč lahko razlegata do jutranjih ur čez vse mesto in nihče ne upošteva dolgoletnih pritožb bližnjih stanovalcev. SLOVENSKI VESTNIK - SPORT „Grozni, strašni SAK66 je odmevalo po celovškem stadionu Piše EDA VELIK SAK je igral kot po učbeniku in s 3:0 premagal Austrio Celovec. Začelo se je kot po naročilu! V 9. minuti je „profesor“ Rade Savič preigral nekaj nasprotnikov in idealno podal Ger-hardu Papplerju, ki je žogo le še podaljšal v gol. 1:0 za SAK! Veselje številnih navijačev je bilo nepopisno. Nato je sledilo še nekaj priložnosti na obeh straneh, vendar je rezultat v prvem polčasu ostal nespremenjen. V drugem polčasu je igral le še SAK, celovška Austria niti v enem trenutku ni bila enakovreden nasprotnik. Ob neprekinjeni podpori SAK-fan kluba je Urschitzu uspel v 66. minuti odločilni drugi gol. Rezultat je 10 minut pred koncem tekme utrdil še Hansi Gross. In upravičeno je donela pesem „Grozni, strašni, SAK“ po celovškem stadionu. Po tekmi je trener SAK dr. Ivan Ramšak dejal: „To je bila ena naših najboljših tekem. Zelo sem vesel in ponosen na svoje moštvo in na številne navijače. Presenečen sem bil nad fair igro Celovčanov in kompliment sodniku Ober- wurzerju. Da imamo na lestvici 6 točk prednosti pred drugouvrščenim, tega ob začetku sezone nisem pričakoval, vendar smo si to res prigarali. Prihodnja tekma proti FC Mölltal bo ena najtežjih. Vprašanje je, koliko bo moje moštvo motivirano, kajti nadaljnje tekme se bodo odločale v glavah.“ SAK: Mölltal 4:1 Brez večjih naporov do novega uspeha Igralci Slovenskega FC Mölltal dosegel častni atletskega kluba so gol. kmalu vodili z 2:0, nato Trener in igralec SAK pa niso igrali več tako dr. Ivan Ramšak se je po zbrano, kajti pri zares tekmi oprostil gledalcem slabem nasprotniku, ki je za slabo igro svojih igral-upravičeno zadnji na cev in obljubil, da se lestvici, bi bila zmaga bodo v prihodnji tekmi v lahko višja. Beljaku spet potrudili in Iz edine priložnosti je prikazali dober nogomet. Nova privlačnost na tekmah SAK - streljanje s sredine igrišča na gol Na tekmah SAK v nost v gol, ne da bi nobenemu ni uspelo po-Trnji vasi se v odmoru se prej dotaknila tal. slati žoge v gol. Zato pomeri pet gledalcev, ki Zato je na voljo nagrada na zmagovalca v nedeljo jih prej izžrebajo, v stre- v višini 1.000 šilingov. Da čaka že 4.000 šilingov, ljanju na gol s sredine pa to ni tako enostavno, Tudi to je lahko vzrok, da igrišča. Pri tem mora kaže podatek, da doslej pridete na tekmo in po-žoga „odleteti“ narav- od petnajstih strelcev še skusite srečo. Šahisti prihajajo v formo! Šahisti Slovenske športne zveze in SŠK „Obir“ iz Železne Kaple so v drugem kolu koroškega šahovskega prvenstva popravili slab vtis iz prvega. SŠZ Carimpex 1 je v spodnji ligi-zahod pri Korenu gostila Sveče in prepričljivo zmagala s 5,5:2,5, prvo moštvo Kapelčanov pa je v Celovcu proti močnemu ASK III doseglo neodločen rezultat 4:4. Za SŠZ Carimpex I so Wölfnitza s 5,5:2,5! Zmagali so Marko Gal-lob, Aleksander Lukan, Stefan Amrusch (ki je igral svojo prvo prvenstveno partijo!) ter Antonija Einspieler in Robert Hedenik, remiziral pa je Boris Gallob. točkovali Arnold Hat-tenberger, dr. Joži Amrusch, Ivko Ferm, Ivan Lukan in mladinska igralka Dunja Lukan, remiziral pa je Silvij Kovač. Prvo moštvo SŠZ si je s to zmago nekoliko popravilo slabo uvrstitev na lestvici, naslednja prvenstvena tekma pa bo 31. oktobra v gosteh proti Bad Bleibergu. Tudi SŠK „Obir“ si je z neodločenim rezultatom izboljšal svoj položaj na lestvici spodnje lige-vzhod: točke so priborili Dušan Jokovič in Harald Wolte (po 1) ter Hans-Christian Wolte, Johann Wolte, Peter Jammer in Wolfgang Moser (vsi remi). Svojo prvo zmago pa je v 1. razredu-vzhod slavila mlada ekipa SŠZ/Posojil-nica Celovec II. Moštvo s štirimi mladinskimi igralci (!) je potrdilo svojo perspektivnost in premagalo prvo ekipo remizirali pa so Hans-ChriStian Wolte, ravnatelj Hanzi Stossier in Manfred Topar. Termin: VSV: SAK sobota, 17.10 ’92 ob 14.15 v Beljaku SK Dob/Aich nedelja, 18.10. ’92 ob 14.00 Šentpeter v Celovec V 3. razredu-vzhod pa je druga ekipa SŠK „Obir“ ponovno zmagala. Rezultat proti celovškemu PSV/HSV III se je glasil 3,5:1,5; -zmagala sta Harald Wolte in Mirko Pasterk, Druga zmaga Dobljanov V drugem kolu zvezne odbojkarske lige so Dobljani tokrat v šentpavelski dvorani igrali z odbojkarji iz Ennsa. Gostujoča ekipa seje v zadnjem času okrepila, zato so imeli igralci SK Dob/Aich z njo dovolj opraviti. Tekma je bila trda, v zadnjem nizu pri rezultatu 4:4 pa so se igralci Doba zbrali in tudi z nekaj sreče tekmo odločili v svojo korist. Rezultat je bil torej 3:2 za Dobljane. Prihodnja tekma bo pravzaprav koroški derbi, Dobljani bodo namreč v nedeljo,18.t.m.ob 14. uri igrali z ekipo Hypo-Celovec v dvorani v celovškem Šentpetru. Upravičeno pričakujejo tudi močno podporo navijačev. Akcija iz tekme SAK - Mölltal NOGOMETNO OGLEDALO KOROŠKA LIGA Austria Celove - SAK 0:3 (0:1) Celovec, 1600 gledalcev, sodnik Obwurzer Postava SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pap-pler, Ramšak, (83. Šmid), Galo, Blajs, Gross, Lippusch (öl.Wieser), Urschitz. Goli: Pappler, Urschitz, Gross. SAK - Mölltal 4:1 (2:0) Trnja vas, 300 gledalcev, sodnik Strauß Postava SAK: Prescheren, Savič, F. Sadjak, Pappler, Galo, Blajs, Gross (60. Ramšak), Lippusch, Urschitz (82. Kert) Hober. Goli za SAK: Hober, Galo, Urschitz; gol za Mölltal: Maier-brugger. Ostali rezultati: Velikovec — Austria 3:2 (1:1), Lienz - SV Beljak 1:0 (1:0), Wietersdorf - Pliberk 3:2 (2:1), Breže - Šentvid 3:0 (2:0), Trg -WAC 2:1 (2:0), Wemberg - Matrei 3:3 (3:0), Wolfsberg — Treibach 0:0 Naslednje kolo (17./18. 10) Treibach — Trg, Pliberk - Wolfsberg, Matrei - Wietersdorf, Austria — Wernberg, Mölltal - Velikovec, VSV — SAK, Šentvid - Lienz, WAC - Breže. SPODNJA LIGA - VZHOD Bilčovs — Žrelec 2:2 (1:1) Bilčovs, 200 gledavcev, sodnik Kronlechner Postava Bilčovsa: Slapnig, Rajnovič, Rauter, Schlemitz, H. Durnig, Ramusch (86. Schellan-der), Hobel, Schaunig, Weichboth, Kuess, Quantschnig, Gola za Bilčovs: Rajnovič, Schlemitz. Ostali rezultati: St. Leonhard - Železna Kapla 1:2 (0:0), Šmihel - ASV 2:0 (1:0), Mostič -Klopinj 1:2 (0:0), Vetrinj - Borovlje 1:0 (0:0), ASK - Šentandraž 1:1 (0:0), Vetrinj - Borovlje 1:0 (0:0), ASK - Štandraž 1:1 (0:0), Žitara vas - Pokrče 0:0 naslednje kolo: 17./18. okt.: Železna Kapla, Žrelec — Mostič, ASV - Bilčovs, Štandraž - St. Michael, Borovlje - SAK, Pokrče - Vetrinj, St.Leonhard - Žitara vas PRVI RAZRED D St. Stefan - Ruda 0:1, Šentpavel - Sele 5:2, Eitweg — Globasnica 2:4, Frantschach — Gre-binj 0:2, Galicija - Dobrla vas 3:2, Šmarjeta -Metlova 2:0, Šmihel - Labot 3:2. Naslednje kolo: 17./18. okt.: Metlova — Sele, Globasnica — Galicija, Ruda — Frantschach, Šmarjeta — Šmihel, Dobrla vas — Šentpavel, Grebinj — Eitweg, Labot — St. Stefan/L. Koroška liga 1. SAK 12 10 2 0 30: 6 22 2. Wietersdorf 12 7 2 3 22:18 16 3. Trg 12 6 2 4 18: 9 14 4. Wolfsberg 12 5 3 4 20:11 13 5. WAC 12 4 5 3 16: 9 13 6. Breže 12 5 3 4 20:16 13 7. Treibach 12 3 7 2 13:10 13 8. VSV 12 5 3 4 14:17 13 9. Lienz 11 5 2 4 17:15 12 10. Pliberk 12 4 4 4 15:14 12 11. Velikovec 12 5 2 5 17:23 12 12. Matrei 12 3 4 5 17:19 10 13. Vemberk 12 3 2 7 17:27 8 14. Austria C. 12 3 1 8 10:18 7 15. Šentvid 12 3 1 8 6:21 7 16. Mölltal 11 1 3 7 10:28 5 Spodnja liga-vzhod 1. ATUSBorovlje 11 6 4 1 19: 8 16 2. Klopinj 114 6 1 18:13 14 3. Pokrče 11 4 5 2 16:11 13 4. Mostič 11 5 3 3 17:17 13 5. Bilčovs 11 3 6 2 19:14 12 6. Žrelec 11 4 4 3 18:15 12 7. ASK 11 4 4 3 14:11 12 8. Vetrinj 11 3 6 2 14:14 12 9. Šmihel 11 1 9 1 9: 8 11 10. Šitaravas 11 3 4 4 '9:10 10 11. šentandraž 11 2 4 5 11:15 8 12. ASV 11 3 2 6 14:23 8 13. Železna Kapla 11 2 3 6 16:28 7 14. St. Leonhard 11 1 4 6 9:16 6 1.razred D 1. Dobrla vas 119 1 141:17 19 2. Ruda 11 7 3 1 26: 8 17 3. Šentpavel 11 6 3 2 27:18 15 4. Grebinj 11 6 2 3 26:23 14 5. Šmarjeta 11 5 2 4 12:11 12 6. Globasnica 11 3 5 3 13:13 11 7. Šmihel 11 5 1 5 23:30 11 8. Metlova 11 3 4 4 20:20 10 9. St. Stefan 11 4 2 5 20:23 10 10. Eitweg 11 4 1 6 20:18 9 11. Galicija 10 4 0 6 15:22 8 12. Sele 10 3 2 5 13:21 8 13. Frantschach 11 2 2 7 10:23 6 14. Labot 111 0 10 12:31 2 Lista strelcev 8 golov: Modre (Velikovec), Kunič (Wernberg); 7 golov: Kreuter (Trg), Gross, Hober (SAK), Paulitsch (Breže), Nuart (Wietersdorf); Werner Urschitz (SAK) je na zadnji tekmi dosegel dva gola.