M a t i j a Č o p. Kar je povedal Prešern 1. 1835 o smerti svojega pobratima v tercinah po nemški, to je popeval 1. 1846, nekoliko bolj z ozirom na našo književnost, v distihih po slovenski — v peti čestitki — najprej v Novicah št. 8 — po gerški ali latinski meri (z opombo: Glasniki z udarji, ali od dveh soglasnikov v ravno tisti, ali od eniga v ravno tisti, od druziga v prihodnji besedi nasledvani so dolgo, vsi drugi kratko merjeni. Glasnik pred glasnikom se vselej pogoltne. Pričujoča elegija se bo v prihodnjim Ilirskim listu tudi v tevtonski raeri natisnila. Berite, sodite, zvolite! —), potlej v nIllyr. Bl. Nr. 17 (z opazko: Zur Probe, wie sich die antike Sylbenmessung in der slovenischen Sprache ausnimmt, ist in derselben die gegenwartige Elegie im letzten Blatte derKmetijske novice erschienen). Ta v naši slovstveni povestnici res znainenita žalostnica se z malo premembo v Poezijah njegovih 1. 1847 str\ 95, 96 bere tako-le: V spominj Matija Čopa. (Mčra po zgdlih vd&rjih.) Tajati led naš še le začne se, pomlad je drugod že; V dragi slovenski vkroten ni domovini vihar. Stešemo svoj si čolnič nov, z Bogam zročmo ga valovam; Ni se navadil poprod breznov se, skal ogibat'. Zvezde, ki rešjo, bile so neznane, ki čoln pogubejo; Lšl bil naš je kermar, driigi je bil Palinur. Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami kermo popravil, Ti mu pokazal si pot pravo v deželo duhov. Skrita nobena bila ni zvezd ti neba poezije, Sledni je bil ti domač jezik omikan, učen. Stari Rimljan kar svetft je gospod, kar Grecia modra, Z Labi, Francoz, Španiol, Nemic in Albionic, Ceh in Poljak, kar Rus in llir, kar rod naš slovenski Slavnih izmislil si bil časa do tv6jga pisanj, Polno si znadnost imel njih, Č6p! velikan učenčsti, Ti si zaklade duha Krezove bil si nabral. Nisi zaklepal doma ti žlahtniga blagodarova, Sebi zročeno mladost, druge si z ujim bogatil. Komej zastaril, rojak, si pero pred praznuvaj6če V zgubo veliko rodii, kriviga dokaj zamiid, V Save dereče valov tam vertinčinah smert te zasači, Glas ti zapre besedi, 'z rok ti potegne pero. Zemlja nemili čuvaj nam zaklad tvoj varuje skopa; Grobi na tvojim oči materi Slavi rose. Niso suhe nam prijatlam oči, ki se spomnimo tebe, Ino predragih z teboj tvoje ljubezni darov. Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo, Nam in za nami dokaj vnukam obeta sadu. Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak! ne pozabi, Dokler tebi drago v Krajni slovenstvo živil — Kedar se govori o C o p u in o njegovi veljavi v slovenskein slovstvu, povdarjajo se (v. Slovenec II, 148) vzlasti tri zasluge, in sicer: a) da je z živo besedo — mladenčem netruden učenik — um vedril ter z bistro vedo na več krajih vnemal učence, veselil prijatle, budil pesnike, dokler je vzrojila BKrajnska Čbelica". 0 tej zaslugi in o pomembi, ktero ima BKr. čbelica" v slovenskem pesništvu, glej Jezičnik IX.— XI. str. 37. 38. XV. str. 1 — 8 i. t. d. — V drugo zaslugo se mu šteje, da je b) za dr. Jak. Zupanom v nAbecedni Vojski" ali v BČerkarski Pravdi" vstopil se na čelo ter voditelj po njej dognal, da je nad Metelčico vzmagala Bohoričica, kar sem na tanko opisal v Jezičniku IX. — XI. str. 38. — 48. — Tretja zasluga njegova je, da je c) spisal »Novoslovčnsko Bibliografijo" ter jo že 1. 1831 v Novi Sad poslal P. J. Šafafiku. Nekoliko je porabil je Šafafik koj v Oas. česk. Mus. I. 1833 — 34 po česki sam, bolj na tanko v istem časopisji 1. 1859 — 60 V. Kfižek. Po Čopu je razlagoval Metelko, in po njem pa po Šafafiku jo je opisal J. Valjavec v Slov. Bčeli 1. 1853 in naslednje leto A. Janežič v slovnici svoji s kratkim pregledom slovenskega slovstva. Rusora jo je nekaj izdelano poslal V. Klun 1. 1859 v Rusko Bčsedo in posebej dal jo natisniti v BOesterr. Revue" 1. 1864. II. zv. 3. 5. 7 (,,Die slovenische Literatur") z nekterimi svojimi dodatki. Hrovatom jo je priobčil J. Macun ter Čehom priredil za ,,Naučni Slovnik" 1. 1863. L. 1864 pajeČopovo književno povestnico v izvirnem spisu popolnoma dal na svetlo J. Jireček v Pragi z naslovom: BP. J. Šafafik's Geschichte der Siidslaw. Literatur. LSlowenisches Schriftthum" (8. S. 1 — 149). BDieser durch griindliches und vielseitiges \Vissen, das er nicht erwarb, sondern mit der Gewalt des unter ungtiustigen Verhaltnissen geborenen Talentes errang, nicht minder, als durch einen edlen Character ausgezeicbnete Mann ... — Wenn ihn nur Krain, sein Vaterland, kenut, und nicht die gesatninte literarische VVelt, so koiuint diess nur daher, weil ihm rastlose, angestrengte Studien, Unterrichtgeben, und ein friiher Tod, nicht Zeit liessen, sich der letztern, ihre Angelegenbeiten fordernd, bekannt zu machen" — opazuje k svoji prijateljski nemški spomenici o smerti Copovi ves žalosten verli F. v. Hermannsthal (Illyr. Bl. 1835 Nr. 29). — 0 slovenskem slovstvu je sicer pobral nekaj iz Truberja, nekaj iz Valvazorja in Marka Pohlina, več iz Kopitarjeve slovnice 1. 1808, a največ si je čop priboril iz pervotnih virov sam, iz knjig in pisateljev, ktere je tako verno zaznamnjal. nDie wichtigste Quelle jedoch, welche Šafafik zu Gebote stand, waren Nacbrichten des Humanitats-Professors und spiiteren Bibliothekars in Laibach, Mathias Čop (Zbop). Dieser liebenswiirdige, bescheidene Gelebrte stand Jahre lang in regem Verkehre mit Šafafik. Šafafik war es nebst Kopitar, der, wie Cop selbst sich ausdriickt, nInteresse an Slavicis und Slovenicis so zu sagen ihm aufgedrungen". Mit einer Emsigkeit, die hohe Achtung verdient, trug čop alles zusammen, wessen er iiber slowenisclie (windische) Biicher habhaft werden konnte, und schickte im Juni 1831 die iiber 100 Folioseiten starke Handschrift seineir gelehrten Freunde zur beliebigen Beniitzung zu. nEs sind herrliche Beitrage", schrieb Kopitar, durch dessen Hand die Handschrift nach Neusatz befordert wurde, ,,und ich zweifle, ob Sie sonst woher eine so brave Vorarbeit erhalten haben konnen. Zhop ist ein milder Recensent und von extensivern Vergleichsgesichtskreis11. — Cop hatte wohl die Absicht, und auch Kopitar rieth dazu, selbst et\vas davon herauszugeben; indess es blieb beim blossen Wollen. Erst durch Šafafiks Schrift gelangt nun das wichtigste daraus in die Oeffentlichkeit. Auch spilter fuhr Čop fort, iiber einzelne neuere und iiltere Slovenica Šafafik Mittheilungen zu machen". Tako piše J. Jireček v BP. J. Šafafik's Gesch. d. siidsl. Lit. I. pg. IV. Vorw." —