MARIJIN LIST
XXXVI. leto
8. decembra 1940
Poštnina plačana v gotovIn!
MARIJIN LIST
= POBOŽEN MESEČNI UST	=
Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904., dec. g. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo/encom Slovenske Krajine
do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen ar. Družini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na skiipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se polila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca jezulovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1940 tiidi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika. potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vrednilfco.
Vrednik: K L E K L J O Ž EF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna BalkAnyi Ernesta v Lendavi.
Naročnikom Marijinoga Lista.
Kalendarje Srca Jezušovoga so gotovi. Veliki so kak lani. Dobijo je vsi naročniki M. IAta brezplačno, ki so naročniki za 1. 1941 i so letošnjo naročnino plačali. Cena Kalendara v Črensovcih na upravi, v Soboti Križova 4 in v Lendavi v tiskarni je 10 Din.; ki ga pa šče metrpo pošti, pošle 11 Din. za njega v državi. Noročniki Novin za 1. 1941. ga dobijo za polovično ceno, najmre za 5 Din. v Črensovcih, v Soboti Križova 4 i v Lendavi v tiskarni. Po pošti je cena 6 Din. V. inozemstvo se pošila za 14 Din., odava i pakiva v Črensovcih se pa za 12 Din. — Uprava Marijinoga Lista v Črensovcih.
leto 36._8. decembra 1940._Stevllha H.
Brezmadežna je moja mali
Brezmadežna je moja Mati, rodila mi Zveličara, nevtepena ščem jaz ostati, na Nje ime sem krščena.
Mi duša puna je zamazka, gda rojena na te sem svet, po svetom krsti je oprana, postala boži hram je svet.
Po spovedi si vsikdar bole očistim, lepšam, dušni stan, i Jezuš gost je diiše moje, nevtepenost mi čuva sam.
Brezmadežna je moja Mati, brezmadežen je njeni Sin, srca čistost ščem njima dati, najvekši kinč je ta deklin.
SRČEN.
O Marija, brezi greha poprijeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo.
Tiskarno Svete Družine v Soboti
Za božo čast i zveličanje diiš goreča duhovščina soboč-koga i lendavskoga sreza i dekanata se je odločila, da v no-vom leti odpre v Soboti, Križova 4. katoličansko slovensko tiskarno pod imenom Tiskarna Svete Družine. Tiskarna je zadruga i vsaki sme k njej pristopiti, ki plača jezero dinarov deleža i deset dinarov pristopnine. Teh deset dinarov se potroši na poštnino, razglas v službenom listi i razne knige. A ovih jezero dinarov pa vsaki nazaj dobi, kda potrebuje te peneze i prijavi svoj izstop. Namen tiskarne je širiti i vtrdjavati Kristušovo kralestvo v diišaj po dobrih krščanskih listaj. To je namen svete katoličanske cerkve, ki je te namen podedovala kak naj-vekšo zapoved od Kristuša, ki njej je v nebo idoč zapovedao: „Dana mi je vsa oblast v nebesaj i na zemli. Idite zato i včite vse narode; krščavajte je v imeni Oče i Sina i svetoga Duha i včite je spunjavati vse, kajkoli sem vam zapovedao; i glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta.'\ (Mat. 28, 19—20.) To dužnost šče spunjavati nova tiskarna. Širiti šče po dobrih listaj i knigaj Kristušovo Kralestvo v diišaj i te pripelati do večnoga živlenja. Z vašim podpiranjom, katoličanci, bo te namen tiidi dosegnola.
Njeni namen ne politika, ne trgovina, ne borba proti drugim tiskarnam, nego samo i jedino širjenje Božega Kralestva po dobrom tiski.
Gda to naznanim, povdarim, da so naši kat. listi, Novine, Marijin List z Marijikinim Ogračekom i Kalendarom Srca Jezušovoga ne več moji listi. Vse sem izročo Kat. Tiskovnomi Društvi v Slov. Krajini, štero vodijo naši katoličanski duhovniki i svečki gospodje iz oba sreza. Pri izročitvi listov sem stavo pogoj, kak je v prvotnih od svečke i cerkvene oblasti potrjenih pra-vilaj „Katoliškoga Tiskovnega Driištva v Slovenski Krajini" sprejeto, da se bivši moji listi morajo tiskati v Tiskarni sv. Družine. Ravnotak vodijo gospodje duhovniki i katoličanski svečki gospodje novo nas-tavleno tiskarno svete Družine. Vsi, ki ste naročniki naših Novin, M. Lista, M. Ogračeka, Kalendara, ste z ednim kotrige Kat. Tiskovnoga Društva v Slov. Krajini. Gda vam to naznanim, vas dvoje prosim :.
1.	molite kak najbole goreče, posebno pri svetom prečiščavanji, za miloščo, ka Kat. Tiskovno Društvo z tiskarnov svete Družine svoj zvišeni namen dosegne, i ka vi,
2.	štere vas je Bog blagoslovo z vrednostjov, posodite na par let tiskarni svoj penez, da more stroje izplačati. Primerne 6% obresti dobite i posojilo je najvarnej shranjeno, ar je posodite v najbolše namene i gospodom, ki majo svoje redne dohodke i plačo, pa je zgiiba popolnoma izkliičena. Pa ka ne bi se što bojao posoditi, povdarimo, da stroji, šteri so kiipleni, so v velikom deli že izplačani z deleži kotrig zadruge tiskarne. Posodi se od 100 dinarov više na pet let na 6°l» obresti.
Vsaki, ki šce pristopiti kak kotriga k zadrugi tiskarne i ki šče posoditi na gornje obresti peneze tiskarni, naj se javi pri svojih duhovnih pastiraj. Ti bodo njihov namen javili vodstvi zadruge tiskarne, od šteroga dobijo vsa potrebna pojasnila. Ka-toličanci Slovenske Krajine, pokažite, da ste dorasli tistim velikim nalogam, štere terja od vas te pokvarjeni svet. Pokažite, da zarazmite, ka pomeni bogati sveto katoličansko cerkev, ki za najvekšo našo dužnost nam v zdajšnjem časi glasi, da širimo dober katoličanski tisk.
Predpisi katoličanske cerkve gledoč na čtenje raznih časopisov i knig, so jako ostri. Pod smrtnim grehom je prepovedano čteti ne samo od cerkve prepovedane knige i časopise, nego tiidi tiste, šterih čtenje bi komi znalo škoditi na duši, bi ga znalo v greh zapelati. Knige ali časopisi, ki prikrito ali neprikrito hvalijo nečistost, so za mladino vednaka pot v pogiible-nje; zato so pod velikom smrtnim grehom prepovedani. Samo dobro se sme čteti, takše, ka de nas bole napunjavalo z Kri-stušovim diihom, koga ščemo na veke vživati v neskončnom blaženstvi. Naš višji pastir prevzv. g. dr. Tomažič Ivan Jožef v 4. Oglasniki lavantinske škofije sledeče nalagajo duhovnikom:
„Poudarja se, da je tisk velesila; kakor v službi resnice neprestano gradi in zida, tako v službi laži in zmote neumorno ruši in podira. Dolžnost duhovnikova je torej, da stori vse, da bo med ljudstvo prihajal dober tisk, ki nudi ljudem zdravo dušno brano in pomaga razširjati Kraljestvo Kristusovo na zemlji."
Te reči našega Višjega pastira si je s celim srcom osvojila duhovščina Slovenske Krajine i je zato nastavila Katoliško Tiskovno Društvo v Slovenskoj Krajini z Tiskarnov Sv. Družine.
Po Mariji, brez greha poprijetoj naj bo to dvoje delo bla-goslovleno i ž njima vi vsi katoličanci Slovenske Krajine.
Črensovci, na god brez greha popr. Dev. Marije, dec. 8. 1940.
KLEKL JOŽEF,
urednik M. Lista i začasno predsednik upravnoga odbora zadruge Tiskarne Svete Družine.
Agitacije za predge
Kda je goreči P. Abel iz družbe Jezusove začno okoli svoje predgance zbirati može, so dali natiskati vabila k njegovim predgam, ki so se razdelili po gostilnaj. Pomešali so se med gostilniške obiskovalce delilci vabil pa previdno i počasi napelali pogovor tiidi na te predge. Tak so povzročili, da se je več jezer takših, ki so prle zanemarjali svoje verske dužnosti, vdeležilo Abelovih predg. 1 tak so se počasi znova povrnoli v versko občestvo. Z najvekšim navdiišenjom so začnoli delati za cerkveno živlenje i tak pripomogli, da je varaš Beč znova dobo krščansko lice.
Trojno novo meso v Delti min
Beltinska tara, ki je driiga najvekša v Slov. Krajini, je doživela 28. julija 1. 1940. nenavaden svetek: trije salezijanski novomešniki iz Lipovec,, so zednim dariivali svojo novo mešo v farnoj cerkvi. Vsa fara, posebno pa še ves Lipovci, — se je skrbno pripravila na to izredno slovesnost.
Že v soboto večer je velika vnožina liidi navdušeno sprejela svoje novomešnike pri lipovskoj kapeli. Posebno šolska mladina jih je prisrčno i navdušeno pozdravila v zbornom nastopi. Po blagoslovi v kapeli so novomešniki v spremstvi domačih odišli v svoje rojstne hiže, ki so bile vse v vencih in slavolokih.
Komaj se je dodobra zmračilo, gda začiijemo veselo vzkri-kanje mladine, pomešano z zvoki treh godb. Ka je to? Po tem-noj vesi se privali svetla reka pisanih lampijonov med nepopisnim navdiišenjom prebivalstva, ki kaj takšega v svojoj vesi še nikdar ne doživelo. Vsat ta vnožina se stavi za nekaj časa pri hižah posameznih novomešnikov, da je ponovno pozdravi z rečjov i spevanjom i godbov, da jim vošči lehko noč pred najlepšim njihovim dnevom . . .
Driigo jiitro so se znova zbrale vnožine liidi pri rojstnih hižah novomešnikov, da bi prisostviivala genlivomi slovesi novomešnikov od doma i od domače vesi. Zatem se je razvila duga procesija dece, moških, biciklistov, belo oblečenih deklic, ministrantov, duhovščine z novomešniki, rodbine, gostov in drii-gih liidi. Pri prvih beltinskih hižah je sprejela novomešnike Marijina družba v svojoj značilnoj belini i večjezernoglavna vnožina v skoro kilometer dugom špaleri i je s svetim spoštii-vanjom sprevajala do cerkve. Pri glavnom vhodi v cerkev je 40 ministrantov v zbornoj deklamaciji novim maziljencom Gospodovim izročilo novomešniške križe: „S križom v roki i ne s cvetjom pristopite k svojoj prvoj daritvi!" Nato pa je iz jezero grl v cerkvi i voni zagrmela tista večnolepa pesem „ Novomašnik bod' pozdravljen".
Po pesmi „Pridi, Sveti Duh", ki so jo pred glavnim olta-rom zaspevali vsi trije novomešniki, je stopo na predganico salezijanski župni upraviteo iz Uroševca, preč. g. Jožef Radoha. Vsi trije novomešniki so si zvolili ravno njega iz hvaležnosti, da jih je pred 14 leti sprejeo v Martinišče, jih pripravo pa po-slao v misijonske zavode, gde so dosegnoli svoj vzvišeni cio.
G. predgar je iz evangelija tiste nedele povzeo kak geslo reči, ki so je vnožine izgovorile o Jezuši: „Vse je prav včino". Na podlagi teh reči je potem razvijao svoj govor, kak se to vidi tu malo dale natiskano.
Po predgi so pristopili novomešniki vsakši k svojemi oltari. Pri glavnom oltari sv. Ladislava je popevao sv. mešo g. Jakob Avguštin, pri Marijinom oltari v grofovskoj kapeli je meo tiho
sv. mešo g. Geld Karol, voni na jiižnoj strani cerkve pa je liidstvo pobožno sledilo presvetoj daritvi gospoda Sraka Vinkota.
Velika novost za vse je bio zvočnik, ki so ga za to priliko prinesli iz Ljubljane i tak montirali, da je megafon bio na predganici, zvočnik pa voni na steni.
To je bila prava sreča za tistih 10 jezero vernikov, ki neso mogli v cerkev. Zvočnik je izredno glasno i jasno pre-našao predgo i s pevanje iz cerkvi. Tak je vsa ta jezerna vno-žina v cerkvi i zviinej cerkve, navdušeno i pobožno prepevala, da se je čiilo daleč naokoli. Što je čiio to enotno spevanje, je morao biti genjen v dno diiše: tak more prepevati samo narod, ki je globoko veren. Kaj tak lepoga je čiiti samo v Slov. Krajini,
Po svetih mešah so podelili vsi novomešniki svoj blagoslov duhovščini, rodbini, nato pa skupno vsemi ludstvi. Potem so se delili novomešni kepčeki, čeravno na več krajih, itak nad eno voro. Tak se je procesija proti rojstnoj vesi novomeš-nikov razporedila okoli dveh popodne. Na domovih novomeš-nikov se je potem razvilo med povablenimi svati prisrčno domače veselje, ki ga je za kakšo vorico prekino blagoslov s po-pevanimi litanijami v lipovskoj kapeli.
Driigi den so novomešniki dariivali sv. meše v domačoj kapelici i delili svojoj rodbini novomešne spomine. Tiidi tem sv. mešam je prisostviivalo dosta liidi, ne s^mo iz domače vesi, nego tiidi iz sosednih vesnic.
Što je bio navzoči pri tom izrednom svetki, je odišeo na dom z neizbrisnimi vtisi. Med liidstvom se bo še dugo s spo-štiivanjom govorilo od teh nepozabnih trenutkov i to bo obrodilo vnogo dobroga sadii, posebno še med mladinov.
Zaistino presrečna rodbina novomešnikov, ki jih je Bog tak odlikiivao. Presrečna lipovska ves, ki je doživela takše veselje! Štirje novomešniki v ednom leti! (Zvtin teh treh je še g. Sraka Avgust.) Presrečna fara beltinska, ki ma letos ne samo te tri, nego 11 novomešnikov. Sedem v domovini, štirje pa v misijonih. Najbole srečna pa je Salezijanska družba, ki ma v ednom leti v ednoj samoj fari 10 novomešnikov. Vseh salezi-janskih mešnikov iz beltinske fare v zadnjih 12 letih je 16. Vsi so živi. To je brezi dvojbe vpliv, salezijanskih zavodov v Ver-žeji i v Soboti (Martinišče).
*
* *
Predgo veleC. g. Radona Jožefa.
Iz vnožine, ki je vidla Jezušove čude, se je čiio glas: Vse je prav včino!
Iz vnožine, ki se dnes nahaja v toj cerkvi i voni, se mi zdi, da čujem iste reči od Boga: Vse je prav včino!
Pa resan. Pred 200 leti je navdehno plemenite može, da so postavili to lepo cerkev. Pred 30 ali 40 leti so v toj cerkvi sklenili sv. zakon trije dobri krščanski pari. Bog jim je dao deco, ki so prejeli sv. krst v toj istoj cerkvi. Tu so prijeli nji-
hovi otroki tiidi prvikrat Jezuša i bili potrjeni v sv. fermi. V toj cerkvi so je dobri starišje, posebno matere, neštetokrat priporočale Bogi, Mariji Devici, da bi njihovoga sina navdehno i njemi dao pozvanje za duhovniški stan.
I Gospod nebes i zemle jih je vslišao. Zaistino vse je prav včino: trem lipovskim materam je dao sine i je določo za sebe.
Še več. Gospod nebes i zemle je pred 100 leti dao ne-koj driigoj dobroj materi dete, šteromi je dala ime Ivan. Postao je duhovnik i velki liibiteo mladine. Je to nam vsem znani Don •Bosko, sv. Ivan Bosko. Vsemogočni Bog je odredo, da to ime pride tiidiSv naše kraje, da njegovi duhovni sinovje postavijo celo zavode. I vi poznate Marijanišče v Veržeji i Martinišče v Soboti.
Ar pač Bog vse modro vodi, je pred 15 leti na čudoviti
način nazvesto ednomi salezijanskomi duhovniki, naj v Mariji-nom Listi naznani, da bluzi Turina v Italiji obstoja zavod za ■misijonska pozvanja i da so pogoji jako ugodni za naše siro-maške družine.
Gospod nebes i zemle je zbrao Martinišče v Soboti za kraj, gde naj se naši nadebudni mladenci priglašajo. Prvi so odišli 1. 1925 v jeseni, potem, gda so bili v Martinišči po par tednih dobro pripravleni. Njihova pisma so bila lepa reklama za druge. Tak so potem še naslednja 3 leta, v jeseni, pripravleni v Martinišči, šli opet drugi i driigi dečkeci. Vseh nad 60. Pravili smo jim: Misijonarčki.
Ar je pač vnogo pozvaniha malo odebranih, se je tekom let število skrčilo. Med lepim številom odebranih, nad 30, glejte tiidi trije naši novomešniki.
Pri toj trojnoj čudi moramo tiidi mi vzkriknoti: Vse je dobro včino! Tri siromaške slovenske mladence je povzdigno za svoje ministre.
Gospod je tedaj vse prav včino. Ali smo pa našteli vsa njegova dela? O ne! To tiidi ne mogoče. Poglejmo pa dnes edno Jezušovo najlepše delo na zemli. Štero je to delo? To krasno, vzvišeno njegovo dolo je sveta Cerkev i njeno diihovništvo.
I.
Kak odpremo sv. Evangelij, nam je taki jasno, da je pri-šeo Kristuš zaistino zveličat liidi po nekoj verskoj družbi, po nekšem kralestvi božem na zemli, po nekšoj Cerkvi
Ze gda je angeo Gabrijel oznano izvoljenoj Devici, zaroč-nica božoj, včlovečenje Kristušovo, je povdaro, da bo Jezuš nastavo na zemli neminlivo kralestvo. — „Glej, je djao Mariji, poprijela boš v svojem teli i rodila Sina i imenuj njegovo ime Jezuš. Te bo veliki i sin Najvišjega imeniivan i Gospod Bog bo njemi dao stolec Davida, njegovoga oče i bo kraltivao v hiži Jakobovoj i njegovomi kralestvi ne bo konca."
I gda je Kristuš na zemli javno nastopo i začeo včiti, ali je ne sam neštetokrat izrazo svojo namero i volo, ustanoviti nekše duhovno kralestvo ali Cerkev, v štero naj bi vstopih vsi liidje? Izrazo je to volo i namero v raznih prilikah o božem kralestvi, o nebeskom kralestvi, o svojem kralestvi na zemli. — Povedao je, da je njegova naloga na zemli, združiti Jude i pogane, to je vse liidi, v edno čredo, pod ednoga pastira.
Štera podoba bi mogla Cerkev bole točno označiti? Pa tiidi brezi prilik, naravnost je govoro Kristuš o svojoj Cerkvi: „Ti si Peter (pečina) i na to pečino bom sezidao svojo Cerkev."
Se več. Kristuš je ne samo jasno izrazo svojo namero, ustanoviti Cerkev, nego je v raznih prilikah, parabolah nakratko tudi očrtao njeno notrašnje bistvo i njeno zgodovino. — V priliki o gorčičnom zrni je povedao, kak se bo njegova Cerkev iz malih začetkov razširila v veliko kralestvo. — V paraboli o kvasi je napovedao njeno notrašnjo moč, ki bo človeštvo pre-
rodila. — V podobah o njivi, na šteroj je kokon med pšenicov. i o ribiškoj mreži, v šteroj so poleg dobrih slabe ribe, je raz-ložo, kak bodo vsikdar v Cerkvi tudi takši liidje, ki se bodo moči Cerkvi protipostavlali. — V prilikah o zakladi v njivi i dragocenom biseri je končno pojasno neprecenlivo vrednost Cerkve za časno i večno srečo svojih kotrig.
Iz vsega toga docela jasno vidimo Kristušovo namero u-stanoviti nekše versko društvo, Cerkev najmre, ki bi vsem lii-dem nudila sadove odrešenja, kak to lepo pravi sv. cerkveni zbor tridentinski: „ Večni pastir i škof naših duš je skleno ustanoviti Cerkev, da bi tak nadaliivao svoje zveličavno delo odrešenja."
Ka pa je Kristuš skleno včiniti, to je tiidi zaistino včino.
Hodo je od kraja do kraja i zbirao okoli sebe vučence.
' V§aki den jih je bilo vekše število. Izmed vseh vučencev je potem proti konci svojega prvoga vučeniškoga leta izbrao 12 nrož, ki naj bi bili njegovi stalni sprevodniki, neposredni svedoki vsega, ka je včio i delao. Imeniivao jih je apoštole, to je, poslance, ar jih je šteo poslati v svet, da bi oznaniivali vsem narodom njegov navuk.
S temi dvanajsterimi možmi je položo Kristuš trden temel svojoj verskoj družbi, Cerkvi. Povero jim je trojno službo: vu-čeniško, duhovniško in vladarsko.
Končno je postavo Kristuš ednoga izmed 12, Petra, za poglavara apoštolov i vseh vernikov.
Dragi verniki, mi dnes moramo samo veselo vzkrikniti:
0	gospod naših duš, vse si prav včino, posebno pa si vse prav
1	lepo včino z ustanovitvijov sv. Cerkve.
Čudovito krasna stavba bože modrosti je tol Ona je naj-dragši biser božega Srca. Ona je trdnjava istine, ona je vretina živlenja i svetosti, ona je ladja v vesolnom potopi, ona je velika dobrotnica na zemli, ona je hiža boža i vrata nebeška. Sv. Cerkev je kralestvo bože na zemli.
II.
Pa predragi verniki, komi je Gospod izročo vodstvo nad tov stavbov? Koga je postavo za čuvara nad njov? Komi je zaviipao neizmerne kinče svojega odrešilnoga dela? Mogoče kakšim vučenjakom i bogatašom? Mogoče kakšemi casari ali krali? Mogoče angelom, sv. Jožefi, BI. Dev. Mariji?
Ne! Vse, prav vse je izročo svojim duhovnikom.
On šče, da duhovniki vodijo duše k Njemi. Zato zbira po čelom sveti velikodušne mladence, je vodi i razsvetliije, preizkuša, jim pomaga, dokeč so ne pripravleni prejeti njegovo sv. . svestvo, sv. red.
I mi dnes vidimo armado nad 350.000 duhovnikov pod vodstvom Kristušovoga namestnika i svojih škofov.
K toj božoj armadi se dnes velikodušno prikliičiijejo naši trije novomešniki, da bodo po vzgledi božega Odrešenika i sv.
dao katoličanskim duhovnikom. Zdaj ste tiidi spoznali, da je diihovništvo v istini najlepši deo božega stvorenja sploh. I če čiijete, da je duhovniški stan najlepši med vsemi, ne mislite, da je to pretirano. Ce vam najvekši sveči pravijo, da je duhovnik več kak angeo, zamislite se v to istino. Gda te čteli v sv.
Ivana Boska iskali vedno samo duše i to ne samo v domačem kraji, nego posebno v misijonskih deželah med pogani. Edna milijarda in više je teh nesrečnikov. Vsi bodo Jezušovi, gda pridejo med nje misijonari inači nikdar ne. Kak velko, kak sveto delo čaka naše misijonare!
Zdaj tiidi razmite, zakaj sam tak na široko govoro od Je-zušove Cerkvi. Zdaj vidite, kak veliko dragoceno reč je Jezuš
Pismi, da je »duhovnik namestnik Kristusov" ne smete dvojiti, kajti to je sveta istina.
Zdaj, gda ste vi vse to spoznali, gda ste se po mojih skromnih rečaj vtrdili v liibezni i spoštiivanji do diihovniškoga stana, bi jaz lehko završo svoj govor, ar gornje dokazati i doseči je bio moj glavni namen. Toda poglejmo še nakratko glavna duhovnikova opravila za diiše.
III.
Človek se rodi na svet. Zakoj se je narodo v to živlenje? Ali je to živlenje kaj vredno? Ali ne bi bilo bole človeki, da ne bi nikdar zagledao te skuzne doline? Ali je ne prišeo samo trpet na duši i na teli; trpet nekaj let, zato, da bo na zadnje vmro i se povrno v ničest, iz šteroga je vzeti?
t ' 0, ne tak! Glej, novorojeno dete nesejo v cerkev k duhovniki. I duhovnik ga krsti i po sv. krsti njemi zasadi v diišo korenine vere. Tiste vere, ki je svetlost iz nebes v temo te zemle. Vere, ki pove, da je človek od Boga i za Boga stvorjen; da Bog te svet vodi i vlada; da trplenje te zemle ne nikaj v primeri z veseljom, štero je Bog pripravo tistim, ki ga liibijo. Zemla je samo kraj preskiišnje, naša domovina je tam v srečnih nebesaj...
0, tak pač, tak se izplača živeti! Tak se izplača tiidi trpeti na zemli! 0 sveta, o tolažbe puna vera, ki jo diihovnik zasadi v naše srce taki, gda pridemo na svet, ki nam jo diihovnik oznanja celo živlenje, ki jo on goji i joj prileva, da nikdar ne vgasne pred nami ta svetlost.
Da, toda pot proti nebeskoj domovini, čeravno jasna i svetla po veri — je težka. Mi smo slabi, skušnjavi i strastem podvrženi. 0, trbe nam neprestano nebeške pomoči.
To pomoč prinaša diihovnik. Dete dorašča. Prve skiišnja-i ve njemi stopajo nasproti. Duhovnik vzeme dete v svoje varstvo. Natenkoma ga navči v sv. veri, globoko njemi jo vcepQ v srce. Potem ga pela pred škofa, ki njemi položi roko na glav v sv.fermi, da pride na njega Sv. Duh. Mazili ga škof za vo jaka Kristušovoga, da bi v veri živeo stanovitno do konca.
Pa ali bo resan živeo stanovitno? Da, če bo le zmerom zadosta hrane, če bo le zmerom kruha zadosta, da ne opešajo moči, ki so bile vlejane v svestvi sv. krsta i sv. ferme.
Kak bele ovce okoli pastira so zbrane nežne dušice okoli svojega duhovnika na den prvoga sv. obhajila. Za njim, svojim pasterom i prijatelom se paščijo v hižo božo, pred tabernakel, k obhajilnomi stoli . . . Odpre se tabernakel i duhovnik deli nebeški kruh tem mladim diišam i v srci moli za nje, da se ni-edna nebi odtrgala od Jezuša — z grehom.
Ali grozno! Greh se vali po sveti kak strašna blatna reka! Koga ne zagrabi? Človek greši, smrtno greši, stari i mladi spa-dne v reko greha, se zblati, da je gniisoba v očeh vse svetoga
Boga. Z grehom pa je vse zgiibleno: milost boža, prijatelstvo bože, vsa zasluženja dobrih del. Nebesa so zgiiblena, pekeo se ves reži nasproti . . . Črv gloda noč i den — strašna dušna vest. 0 nesrečen grešnik! Ka naj počne? Kam naj se poda? Što njemi povrne zgiibleni raj v duši?... Duhovnik samo duhovnik.
Kak najboši prijateo svojega liidstva hodi z vsakim človekom skoz celo živlenje i deli svetlost, moč i pomirenje z Bogom.
Celo živlenje! Ka pa naj pravim od tiste grozne vore, gda se mora človek posloviti od sveta. 0 smrt, strašen je tvoj spomin ! Kak trepeče srce, gda se spomni na grob! Najmočnejšega izpreletava mraz, gda pogleda doli v dolino smrti, kam de skoro trbelo iti i gde preži na dušo šatan . ..
Boječe se zgledava betežnikovo oko okoli smrtne postele.
Ali nega nikšega prijatela? Nikoga, ki bi ga zdaj tolažo, ki bi bio pri njem zdaj, gda že škriplejo vrata večnosti?
0, ne obviipaj, nevolni betežnik! Že ide tvoj prijateo. Daleč je čiio tvoj obviipni glas na pomoč, v temnoj noči ga je čiio — i zdaj se pašči... po samoti, po škliskih stezah, mimo prepadov, v viheri, v dežči i snegi se pašči, da ti nese nebeške tolažbe. 0, je že tu.
„Mir bodi toj hiži!" Kak se razjasni obraz betežniki kak se razveseli trpeče srce. I duhovnik se približa smrtnoj posteli... Še ednok prižge pred betežnikovov diišov svetlost sv. vere, še ednok njemi govori reči odpiiščenja, še ednok okrepča človeka z Kruhom močnih i v svestvi sv. poslednjega olija ga zavarje proti zadnjim skušnjavam hiidobnoga diiha.
Potem poklekne i moli: „0dpotiij, krščanska duša. ..
*
Tak dela vsakši duhovnik, tak bodo delali tiidi naši no-vdVnešniki.
Moji predragi novomešniki, jaz vam dnes želem samo to, da bi vse vaše delovanje, posebno pri vzgoji mladine, bilo takse, da bi se lehko pravilo: Vse je prav včino!
Pri tem naj vam pomagata Marija Pomočnica i sv. Ivan Bosko. Amen.
Viipaj se grešnih
„1 preobrazo se je pred njimi". (Mataj XVII.-2).
Samo trije apoštolje so bili navzoči pri Jezušovom pre-obraženji: Peter, Jakob i Janoš. Zakaj pa ne tiidi ovi? So ti trije, morebiti od ovih svetejši, vrednejši bili? Zrok je drugi. Ti trije so bili pozvani, naj bodo navzoči na Olskoj gori pri nje-govom smrtnom vojskuvanji. Ta dika, štero zdaj na Tabor gori vidijo, je more okrepiti, da na olskoj gori i na Kalvariji ne zdvojijo i ne odstopijo. Zviin toga ti trije so bili med te prve apoštole računani, ki bi meli ove okrepiti, kak je Jezuš sam pravo Simoni Petri: „Simon, Simon! Glej, šatan vas je poželo, da bi vas presejao, kak pšenico. Jaz pa sem proso zate, da ne henja tvoja vera; i ti, kda se boš nekdaj spreobrno, potrdi svoje brate". (Luk. 22, 31, 32.) Naj ti trije okrepijo, potrdijo boječe svoje brate soapoštole, njim je odkrita dika nebeška Jezušova na gori Tabor.
Gda apoštolje Jezušovo diko ovarajo, na tla spokaplejo od straha z enkraj, z driigikraj pa, da so ščista prevzeti od blaženstva. Radi bi zmerom tu pri odičenom Jezuši bili, želejo tri šatore samo meti, driigo nikaj ne. Moj Bogi Edno piknjico nebeške dike so samo vidili, pa njim je že ne za svet. Za celo nebeško diko bi ga pa mi ne ostavili? Glas Oče nebeskoga je v toj radosti zosaga. Jako se zbojijo i ne viipajo več gor gledati. V toj nevoli i bojaznosti Jezuš k njim stopi, se jih dotekne i je osrči rekoč; Stanite gori i ne bojte sel Kak smileni je do-
ber Jezuš. Kelikokrat je tiidi že men! pravo, zablodjenomi grešniki: stani gori i ne boj se! Stani gori z toga pa z toga greha i ne boj se več, odpuščeno ti je vse.
Diišice ne bojte se! Neskončno smileni je Jezuš. Ne boj se ti nesrečen, šteroga koleno se je že duga i duga leta ne nanizilo pri spovednici; ne ti, ki Boga samo po psiivanji poznaš; ne boj se nečista diiša, štera lepoto čistoče zavolo tvoje razviizdanosti niti prerazumeti ne moreš; ne boj se mladenec i mladenka, starec i starica, če ste dozdaj ne po božoj voli živeli, po Jezušovoj poti hodili — stanite samo i ne bojte se, Jezuš se vas dotika po svojoj milošči i hodite tamodnet vkraj, kje ste dozdaj'bili; vkraj od greha i približajte se k spovedi s tov močnov volov: merjem raj, kak več zagrešim. I jaz te, spo-korna diiša, zagotovim, da si dobila en deo Jezušove dike,- — vso, celo pa po smrti dobiš — samo ostani stanovitna'.
Viipaj se grešnik! Jezuš ešče izda žive, tisti Jezuš, ki je pozvao Mataja, Zacheja, sprejeo Petra i Pavla i odpiisto greš-noj Magdaleni. Tisti Jezuš, ki je pravo: „Ne sem prišeo zvat pravične nego grešnike". (Mat. 9, 13.) „Ne trebe zdravnika zdravim, nego betežnim" (Mat". 9, 12) je živ i med nami žive v Olt. Svestvi. Stani, odkrij rane svoje njegovomi namestniki, spovedniki i zatem stopi k njemi, naj te obimne, poliibi i v srce svoje zapre i te ma zgiibleno i znova najdeno ubogo ovčico pri sebi.
„Zbiidi se, šteri spiš i stani od mrtvih, i Kristuš te bo razsvetlo." (Ephez. 5, 14.) Zbudi, predrami se grešna diiša — misli na trplenje Gospodovo idi ž njim na križno pot. Čiij! Jezuš ide v smrt zate. Posliišaj! Marija ide ž njim i ž njim trpi, ž njim mira v diihi pod križom, kda on v teli diišo piišča na križi. I vse to za tebe. Moj Bog, pa bi zobstonj bile tiste bridke skuze, štere sta točila za tebe! Pa bi zobstonj bio Gospod bičan, z trnjom koronan, popliivan, spliiskan, ošpotan, z križom oklajen i na njem morjen? Bi tiste milošče, štere so z toga trplenja nam na hasek pritekle v takšoj velikosti, da so vsa morja i vse vodine sveta proti njej menje, kak edna skuzica, bi te milošče ne mogle tvoje diiše genoti? Bi te milošče ne mogle tvoje diiše oprati nečisti mladenec, razviizdana dekla, svajliva ženska, pijani moški? Bi se vi li raj v nečistosti, pijanosti i srdi pogiibili, kak v milosti božoj se zveličali? Je li bolše vživanje tela, pila, sovraštva, kak vživanje Jezušovoga smilenja i Njegove nebeške dike? Predramite se, gorstanite, gor, li gor, ki spite i hodite k Jezušovomi križi i ga gledajte pri pre-mišlavanji žalostnoga čisla i križne poti tečas, dokeč se vam pogled ne zoblači i pokornih skuz ne zrosi.
Sv. Peter alkantarski se je po smrti skazao sv. Trezi i njej pravo: „Blažena pokora, štera si mi takšo i tak veliko diko spravila.
Jočimo za grehe tiidi mi do smrti i dobimo tiidi mi, kak on, takšo i tak veliko diko, kakše si niti premisliti ne moremo,
t
IV. Hrvatski socialni (jcdcn
Vršio se je od 3—10. novembra. Naslov letošnjega zasedanja je bio: Skrb za bodoča pokolenja Hrvatske.
Naslov prvoga predavanja je bio: Prirodni prirastek Hrvatov v preminočnosti, zdajšnjosti in pogled v bodočnost. Preda-viteo dr. Rasuhin je podao statistične podatke od porasta Hrvatov v preminočnosti. Dognao je, da je umrlivost male dece jako velika. Zahtevao je več higijenske izobrazbe za zaščito male dece. V naslednjem predavanji: Usodno preprečavanje poroda, je predavateo pokazao, kak so prepadnoli stari slavni narodi (Babilonci, Grki, Rimlani), ki so bili vdani samo vživanji, ne so pa meli zadostnoga števila dece. Zahtevle tiidi, naj se prepove propaganda, ki šče dosegnoti, da bi bilo z zakonom dovoljeno'nosečim ženam prekiniti nosečnost. Vse tiste, ki to propagirajo, pravi predavateo, bi morali javno žigosati i njihovo delovanje preprečiti.
Mons. dr. A. Juretič je v svojem predavanji: Pošast opustošenja med narodi brez dece dognao, da je potrebno opozoriti na vse škodlive pojave v našoj domovini, ki kvarno vplivajo na organizem našega naroda i povzročajo njegovo propast. Omenja, kak jako škodlivo je nasilno vničenje deteta v mate-rinom teli. V zvezi s tem nastanejo nevarna zvužganja i žena postane nesposobna, da bi več rodila. Razna strupena sredstva, ki jih noseča žena jemle, da bi odpravila plod, kvarno vplivajo na ves njeni organizem.
Driigi den zasedanja je bio posvečeni roditelom z vekšim številom dece. Predavateli so dokazali, da so driižine z vnogov decov srečnejše i živejo zadovolnejše, kak tiste, ki majo malo dece. Iz družin z velikim številom dece izhajajo zdravi močni liidje, ki lehko premagajo trdo borbo živlenja. Iz zanimivoga pogovora med Marijov Robič iz njenim sinom so poslušalci spoznali, kak živejo driižine s številnov decov. Ta siromaška žena je rodila i dobro vzgojila devetero dece.
Na tretjem dnevi zasedanja so obravnavali spolno vzgojo. Predavateo je dao glede toga tri načela: Prvo: spolni nagon se ne sme nikdar izkliičiti iz vzgoje, ne sme se prikrivati. Driigo: samo poznanje delovanja spolnoga nagona nikdar samo po sebi ne stvarja čistoga živlenja. Tretje: deca i mladina se morajo v spolnoj vzgoji voditi tak, da se v njih zbiidi i vtrdi globoko spoštovanje pred skrivnostjov živlenja, štero je Stvo-riteo vsado v človečo naravo. Ta vzgoja pa mora biti pravočasna, ne prerano i ne prekesno. Po blagoslovi je bilo še predavanje: Čisti naraščaj — naraščaj moči. Govornik je prikazao vse vrednote, štere poedinomi narodi nosi čisti naraščaj.
Strti den zasedanja je bio posvečen vzgoji bodočega pokolenja. V prvom predavanji: Posebnosti deteta je predavateo pokazao, da se v deteti še v najnežnejšoj dobi začnejo razvi-
jati vse diiševne posebnosti. Dete se najbole razvija med de-cov. Med odraslimi gubi svoje dečinske lastnosti i se navzeme navad odraščenih liidi. To je za deco jako škodlivo. Pa tiidi pretirana skrb za dete-edinca je deteti škodliva za dušo i telo. Drugo predavanje je bilo: Vzgoja roditelov. Predavatelica je dokazala, da še nerojeno dete mora biti vzgojiteo svoje matere. Materino duševno stanje jako vpliva nardete.. Roditeli morajo dete želno čakati, se ga veseliti. Po deci starišje znova doži-vlajo po ednom kraji lepote sveta, po drugom kraji pa jim skrb za deco davle smiseo njihovoga živlenja.
Peti den zasedanja je bilo predavanje: Mladina i veliki pokreti dnešnjih dni. Predavateo je dokazao, zakaj je mladina postala nositelica novih gibanj. Vzrok tomi trbe iskati v onih zgodovinskih dobah, kda se je začelo znotrašnje i zviinešnje prepadanje Evrope. Prišla so razna socialna gibanja, ki so zajela mladino. Prišeo je komunizem, fašizem, nacionalsocializem. Vsako to gibanje ma v sebi nekaj, ka mladino privlačuje, a to je potrebno popravka, ovak pripela mladino do strašnih razočaranj.
Vrstili so se še govori o živlenji i nazorih mladine v različnih delih Hrvatske.
Na šesti den zasedanja so se vršila predavanja o vzgojnih ustanovah hrvatske banovine. Uveden je novi način vzgoje za deco, ki so v zavodih, ar se je izkazalo, da se deca, ki so bila vzgojena v zavodih, neso zadosta znajšla, kda so bila piiščena v živlenje. Povdarjalo se je, da so vzroki pokvarjenosti med mladinov: nikše ali slabo nadzorstvo staršov, njihovi slabi vzgledi, slabo ravnanje delodajalcov s svojimi vajenci i končno vpliv vulice.
Zasedanje se je zakliičilo v nedelo s slovesnov sv. mešov i zahvalnov pesmijov. Nazadnje je še govoro o. Marijan Blažič, frančiškan iz Dubrovnika: „Značajna mladina - rešitev Hrvatske".
Predavanj v IV. Hrvatskom socialnom tjedni se je vdele-žilo vnogo naroda iz vseh slojov.
Misi j on v Črensovcih
Od 16. novembra do 24. vklučno se je vršo v Črensovcih po 19 letaj znova sveti misijon. Vodili so ga gospodje la-zaristi iz Celja: Flis, kak vodja ino Fiedler pa Demšar kak nji-hoviva pomočnika. Duhovščina Slovenske Krajine njima je pomagala pri spovedavanji. Misijon je rodio najsijajnejše sadove, ve se je spovedalo 99% vernikov i se je prečistilo v vseh dne-vaj bluzi desetjezer vernikov. Verniki so se z takšov odkrito-stjov z takšim požaliivanjom spovedavali, da je Jezušovo Srce genjeno nad tov pokorov rosilo obilno milosti na vernike i tiidi driige dušice. Prosimo to dobro Srce, naj da stanovitnost spo-korjenomi narodi.