Obseg: 0 prodaji svilnih kokonov. — Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih mrčesov. (Dal.) — Priprave za izvršitev postave o občinskih plemenskih juncih na Kranjskem. — Gospodarske skušnje. — Gospodarske novice. — Ledenica na Veliki planini kamniški. — Slovensko siovstvo. — Avstrijska ustavaška stranka in pa Magjari. — Mnogo-vrstne novice. — Dopisi. — Noviçar. ' Gospodarske stvari« 0 prodaji svilnih kokonov/) Pri nas na Goriškem je skoro končan trg za kokone, zato je tudi težavnise najti dobrega kupca, ker se le še posredovaici (mešetarji) pečajo z nakupovanjem kokonov, kolikor jih sploh na trg pride. Pa prav ti prekupci so posebno za tujca nevarni, ker véliki trgovci ne sprejemajo majhnih množin , ti pa ga naravnost oderó. Obžalujem le, da kranjski svilorejci niso hoteli ravnati se po mojih nasvetih , katere sem jim v minolih 2 letih po cenjenih ,,Novicah" podal. Svetoval sem jim namreč, naj bi vsi, ki imajo sviloprejke , naznačili, ali si. kmetijski družbi v Ljubljani, ali pa tudi meni, koliko imajo blagá, in priskrbel bi bil kupca, ki bi bil šel na Kranjsko v dotične kraje, kar bi posebno onim, ki imajo prav zdrav pridelek, moglo veliko koristiti, ker bi mogli tako blagó prodati za seme. Prejel sem te dni več pišem, na priliko iz Vač, iz To-plic itd., ki me poprašujejo za kupca, ki bi vzel kokone za seme. Vsem tem , ki nameravajo svoje kokone za seme prodati, naj bode to-le povedano: 1. Vsa izreja mora biti popolno zdrava. To se najbolje iz tega soditi more, da so ves čas odgoje vse sviloprejke bile zdrave. 2. Pošiljatev kokonov namenjenih za seme je silno težavna, ker po poti se segrejejo in s tem silno škodo trpé, tako, da domá prav zdravi kokoni po taki škodi daljne vožnje niso vec sposobni za seme. To sem videl Jansko leto. Prejel sem v škatljicah po 20 parov kokonov, katere sem preiskaval z mikroskopom in za popolno zdrave spoznal. A po poti so se potem kokoni v kištah zabiti ogreli in iz njih napravljeno seme se je letos tu pri nas slabo obneslo. Ker bolj zdravih kokonov od onih 20 parov ni bilo mogoče najti, kakor se je vodja tukajšnjega c. kr. svilorejskega poskuševalisča tudi izrazil, ima se vzrok nevspešnosti iskati edino v tem , da so Be kokoni v hudi vročini tako dalec poši-ljani ogreli in poškodovali. Prav zavoljo tega bi naši imenitniši veliki svilorejci (Levi, Naglos, Baselli itd.) radi pošiljali svoje ljudi na Kranjsko, kjer bi naku- *) To je odgovor velespoštovanega gosp. profesorja P ovse ta iz Gorice na telegrafično vprašanje gosp. dr. Jan. Bleiweisa vsled dopisa iz Dolenjskega, (na 222. strani današnjega lista). Naj ta tehtni poduk pažljivo beró vsi slovenski svilorejci in se zvesto po njem ravnajo ! Vred. pili kokonov in ondi napravili svilodno seme, katero na kartonih potem le-sem prinesó. Celó najnovejše znanstvene študije nasvetujejo, da je velikega vpliva na svilodno seme to, da se prezimi v mrzlih goratih krajih. Zato sem pozvedel, da bodo nekateri umniši tukajšnji svilorejci poslali kartone, na katerih je položeno svilodno seme, v hribovgke mrzleje kraje, na priliko na Bovško itd., ter jih še ie pribodnjo spomlad domov vzeli. Pri nas so pravi svilorejci, gledé prenašanja za seme namenjenih kokonov, tako skrbni, da jih še eno uro hoda daleč ne dadó prenašati v velikih kupih, ampak le v majhnih kosih in sicer ponoči ob hladu. 3. Prav priprosto znamenje za spoznavanje dobrote ali kakovosti kokonov je to, da se kokon (posa-mezno) potrese; ako klomplje, je dobro, — ako pa ne daje glasú, je gotovo, da je v kokonu pupa mrtva; Če prerežemo tak kokon, našli bomo v njem mrtvo, crno, uže razpadeno pupo. Ne le ob času izreje, toraj dokler žró in spé sviloprejke, morejo zboleti, temuč tudi takrat, ko se zapredajo, jih bolezin napada. Tu pri nas so do predenja kazale sviloprejke prav dobro, — a ko so se začele zaprejati, so cepale, kar je ravno najbolj bridko za svilorejca, ki se je ves čas trudil in perje kupoval, ko pa je ura žetve prišla, pa mu je bo-lezen, kakor toča žitorejcu, vso nado, ves trud hipoma vničila. — Kedor ima take kokone, naj sizapomni, da tudi za s vil o nimajo velike vredncsti, ker taki kokoni z mrtvimi gnjilimi pupami dajejo grdo svilo, katera se tudi težavno odvijati dá. 4. Da se kokoni ne ogrejejo, priporočam nujno, naj Be ne nabašejo v velike zaboje, ampak rajše de-nejo v več košev ali canj , katere so pletene, da skoz nje lehko zrak prihaja do kokonov. Pa tudi v koših se jih ne sme preveč spraviti na eno lego, ker potem gornji tiščé na spodnje, ki vsled tega silno trpé. Žato je prav dobro, ako napravimo na pr. vsaj sredi koša neko drugo dno, da namreč skoz plete zložimo več lajštev (palic), katere nosijo gornjo plast kokonov. 5. Kokoni se morajo pošiljati z brzo vožnjo (Eilgut), a ne, kakor je preteklo leto někdo poslal kišto kokonov po navadni pošiljatvi, ki so romali menda 5 do 6 dni, in ko smo jih tu přejeli in odprli pokrov, našli smo mesto kokonov polno metuljev! 6. Cena kokonom se suče za kilo od 2 gold. 25 kraje, do 2 gold. 50 kr. 7. Národna trgovska tukajšnja firma „Kavčič et Fer fila" mi je obljubila, da hoče sprejemati kokone, ter njih prodajo oskrbeti. Kedor hoče tedaj kokone pro- dati > ravno naj jih ali naravnost tej firmi posije, ali če- uže kot rilčkar na dan. Pokončuje se najizdatneje s da se na pritlikovcih in špalirjih vaušeno cvetje hoče za to, da se jim tudi meoi. Vsakako bom radostno skrbel krivica ne bo godila ne pri tehtanji ne tem, sredi in proti koncu maja, dokler se v njem se ličinke pri gosp ceni. Obrnil sem se danes tudi na prvega trgovca in bube nahajajo, obira in sežge, — na visokem drevju to izvesti pa ni mogoče; njegovo pomnoževanje zatira se pa najvspešneje, ako se v zimskem njegovem biva- Nagios-a, in skušal doseči, da bo on na-me ali da na gosp. Kavčiča et Ferfila poslane kokone sprejel se tako ognemo onih prekupce h m vitih mesetarj lišču vniči i kar se doseže z globokim prekopavanjem lep Slednjič svetujem onim, ki zares imajo p i n d kok y lodoo seme, katero bodo prihodnjo spomlad lahko prav drago prodali, ker letos je tu pri nas le málokdo pri zemlje okoli drevja, oddrgnenjem šupljive kože raz dre-rav vesna debla, katera naj se potem dobro z apnom pobe-da napravijo domá svi- lijo; to pomore, da ta malopridnež na njih več rad ne prezimuje Koščičar, rilčkar koščičar (Steinobst-skrbei se s svilodnim semenom zavoljo splošnega ne- Russelkafer; Anthonomus ali curculio pruni L.). Ta rilč-srečnega izida letošnje izreje. Dotično seme bodo dali kar je od prejšnjega le nekoliko preiskovati tukajsnjemu c. k. svilorejskemu poskuševa- vsem zeló — skoraj popolnem — podoben. Sadju ško 1 • v y ' ~ veći, sicer mu }e pa v liOOU , in ce uu ivo «« <ÍU1«TV oj/wflu«uu J ^I^jgii uvuu UUjU O ICllij Ui% g» —- OC liCZilClU - u U &UBU1U UlCglUUĆIj uradno spričevalo , da je njih seme zdravo, in po tem kamor potem položi po eno samo jajčice; ena sama ba- bo res za zdravo spoznano, přejeli bodo duje s tem, da ga se nezrelo — do kosčic pregloda pa tudi dobili lahko kupčev za tako blagó Franj Povše bica oškoduje nad 40 sadežev. Pokončuje se tako kot cvetar; prezimuje prvemu enako. SI i v a r * s 1 i v n i ubadar (Pflaumensiecher ; Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih Rhynchites cupreus. L.). Rilčkar je bakreno-pozlačen y mrcesov. B. Hro (Dalje.) HroŠČi, rilčkarji ali ubadarji. sec (Maikàfer ; Melolontha vulgaris). Glej dostikrat tudi rudeče-rujavkast, prav kratko porasčen ; njega diaČice časih tudi malo na sivkasto vlečejo. Bela ličinka njegova ima črao-rujavo glavo. Rilček ima dolg in precej krepák, kateri je pri zlatem temno-vijolčast, pri rudeče-rujavem pa je črnkast. Kebriček prikaže se spomladi, da svoja jajčica v obširni in natančni popis tega hrošča v 19. listu „Novic" pričete, kot siguren bob debele sadežke, najraje čes- od maja 1878. leta. Ješevček, kresnikar ali junijevec (Jo- pljeve in slivove če pa teh ni, tudi v češnje polaga. Oplojena babica ubode sadek do koščice, kamor potem hannis- oder Junikàfer; Melolontha solstitialis). Ta hro- po eno drobno, podolgasto, rumenkasto belo, polpro-šec je po barvi rumeno-rujav in okoli vrata z rumeno zorno jajčice položí in potem pecelj do pol centimetra dlačico plitvo poraščen. Memo prvega je za tretjino od sadežka pregloda, da odpade. Cez nekoliko tednov rnanjši, sicer mu pa zeló podoben. Nahaja se tudi memo pozneje iz jajčica izleze ličinka, se živi od vnicenega prvega v veliko manjšera številu, tudi sadnemu drevju sadežka, a dorastla se v zemljo zarine, kjer se zabubi, ni tako nevařen in škodljiv, kot oni. Njegova ličinka, da v prihodnji spomladi zopet kot dovršeni rilčkar na katera je ličinki majevega hrošca popolno podobna, <• ---r----- --------------------- -- • -----— od one za celo polovico manja, objeda posebno rada 50 sadežkov; letos so tukaj po tem škodljivcu posebno korenike vrb in topolov; ješevček sam pa, ako se v češnje trpele, ker se je vsled lanske dobre čespljeve izrednem številu prikaže, more tudi listnatému drevju letine v obilném številu prikaza!, pa čespelj za svoje a dan pride. Ena sama babica odstriže in vkončá do zdatno škodovati. Uničuje in zatira se prilično in vspešno tako > kot vničevanje našel ni. maj avec Cvétar cvetni ubadar, cvetni rilčkar globokim prekopavanjem zemlje okoli dreves v pozni jeseni in pozimi, nabiranjem odstriženih sadkov, kateri morajo se pa sežgati — kar posebno šolska mla- u. vy v ^ i u i , vvvbui u u a u a i j v« v c t u i uivaai w «■ " j w j^« «» j/vuv^uv «v.«*».. (Kernobst-Russelkafer; Curculio ali anthonomus pomo- dina rada izvršuje — in pa otresanjem rilčkarjev samih rum. V » * OZIl L.). TT v v • y ♦ Hroscič je i centimetra dolg in nekoliko »a rjuhe pod drevo raztegnjene v zjutranjem času, ka- . JOSSZUSA 'ro= M m poïové in po».ré, .. ti ^ ..d„i ikod- %J£J ,1 y i U j a V V/ UUl VV O a i AtlVv | ai Ui 4 ^UOU v UIIUA pi UgCèUJI li C% T v * ^ v ■ šildkih (roženastih krilcib), katere proge pa pozneje bolj ljivec zdatoo in vspešno zatirati. belkaste postanejo; na zadnjem koncu zgornjih krile 6. Péškár, jabolčni ubadar (Apfelstecher, ima po eno dobrovidno črno-rujavo piko. Glave je crn- Rhynchites bacchus L.) je škrlatasto-rudeč, leže po na- Ličinka njegova je činu prejšnjega svoja jajčica v posamezne jabolčne in valjasta, umazano-bela in rujavo-rumenkasto pasasta, je hruševe sadežke, katere do pešek ubode, jim peclje kaste, rilček ima tanek in dolg. % centimetra dolga, ima črno glavo; buba je pa rumen- pregloda, da odpadejo; kasta. Hrošček ta prikaže se junija meseca ? objeda pokoncá in unići do 50 sadežev. tako, kot slivar. Pokončuje se vspešno Mladi kar, pristrigač, strigar (Zweigab stecber; Rhynchites conicus. IIL). mlado perjiče brez posebne poškodbe sadnega drevja; ------- -------, t— ^ , „ x prezimuje pod zemeljnimi kepami, kamenjem in v raz- stecher; Rhynchites conicus. III.). Ta rilčkar je lepo poklinah stare drevesne skorije. Aprila in maja meseca jekieno-višnjev, enakomerno barvan , ima^ dolg tanek pribodnjega leta prikaže se zopet na dan, se na cvetnih popkih sadnega drevja (najraje na jabolčnih in bruševih) y rilček, s katerim vred je pupaju aauucga uievj» ^uajiaje u» jauuiomii mmuscviu; drevju , puotiuuv OJIOJOGUJU V UiV;» ^ y ^ oplodi, na kar oplojeoa babica v času osmih dni 40 do krat veliko škodo zadaja, da enoletne (istoletne) mla-50 jajčic v cvetne popke tako položi, da v vsak cvet dike do srede pregloda, katere se povesijo in zvenejo. vsako tako mladiko potem eno ali dvoje jajčic do do 4 milimetre dolg. Sadnemu posebno mlajšemu v drevesnicah, s tem dosti po eno jajčice pride , iz katerih se okoli srede meseca ma",a do milimetre dolge ličinke izvalijo; živé v stržena vloží, jo popolno odstriže, da na zemljo odpade > cvetu, v katerem osobito vse prašnike čisto MUflVj V/VGt »V/ M.MA .«TV... , ---O se popolno zapre, posuši in slednjič uničen odpade, kar živí in dorastla v zemljo zleze, kjer se zabubi. požró, cvet kjer se ličinka iz jajčica izvali, od mladičnega stržena Tega ljudje sploh in navadno palež a imenujejo in po krivici škodljivca je kaj težavno videti, ker je zeló majhen in neki 8trupeni rosi pripisujejo, kar pa vse edino mali se pri najmanjšem zmajanji drevesca prec na zemljo rilčkar zâkrivi in "načini/ Zabubovanje njegovo izvede spustí. Kedar mladik ne gloda, navadno na zgornji se konec maja meaeca; a osem dni pozneje pride pa strani drevesnega perja mirno posedá. 219 Pokončuje se najvspesneje s tem, da se vse odstri- žene mladike pod drevesom brez odioga poberó io sežgó ; 8 tem se njegova zalega ob enem vniči. Tudi je mogoče, mladikarja samega kolikor toliko vgonobevati, ker pri mimem in tihem vremenu naravnost pada; zato naj se pod bolj krepke drevesne veje, na katerih se lepše istoletne mladike nahajajo, velik odprt dežnik (marela) narobe nastavljen drži in veja s kakim drogom potrese; rilćkarji tako v dežnik padejo, kjer se polové in vni- Pri malih in nizkih drevescih more se isto tako cijo. pod posameznimi mladikami v slamnik ali pa v klobuk vjeti in vkončati. (Dal. prih.) Gospodarske skušnje. Zakapati sodce} da ne spuŠČajo vina y žganja itd. y loja Pa.j i shladila lota k in lote 1 Najbolje sredstvo za to je, da se vzame 2i/a lota Ta zmes se skuse je zmea lota topi, da se popolnoma zmeša Ko jej primeša o tem, ko se hladi presejanega pep lvlU() 00 luftul > 21/g 1UM» kleti se ta zmes spravi na <2 suhem kraji. Kedar se hoče spuščajoci kapat 9 se zmes toliko zgreje, da je mehka in se ž njo sod na doticnem mestu zamaže. Seme solnčnic namestnik kave. Priprave za izvršitev postave JeJ o obcinskih plemenskih juncih na Krajnskem. cikorija. Ce se seme solnčnic praži in navadni kavi primeša? dá veliko prijetniši okus, kakor dozdaj navadna Deželni odbor je 20. junija t. 1. pod štev. 1555 razposlal okrožnico vsem županstvom na Kranjskem. se tako-le glasi: Okrožriica Postava o ravnanji z junci za pleme pridobila je z Najvišim sklepom od 16. februarija t. 1. Najviše potrjenje (štev. li dež. zak.). Glavna naloga, da se postava izvrši y pri pada zdaj županstvom. Pred vsem se mora v vsaki občini, ali kjer se bode več občin v ta namen združilo (§. y krajna komi- sija z najmanj tremi možmi izvoliti (§.10). To krajno komisijo voli za čas enega leta občinski zastop, kateri tudi odločuje, ali udje te komisije dobivajo za svoje opravilstvo kaj plače in koliko (§• 12). Občinsko starešinstvo s krajno komisijo vred dolo- čuje potem na« drobno izpeljavo te postave y posebno kam ima plemenski junec priti (§. y ono nadzoruje y y da se za 100 za pleme ugodnih krav in telic najmanj en junec postavi (§. y in p reis kuje vsacega junca vsaj enkrat na leto, če je še za pleme pripraven 8). Zaba sovraznica Čebel. Kakor VBaka živa stvar imajo tudi naše čebeiice svoje sovražnike. lovijo čebele, žaba Mnogi tiči, posebno lastavice y radi kar čebelam sovražnica, katera medu po detelj manj znano — je pa tudi na nje preži, posebno v beli? in jih loví ne maraje za to y čebela tudi piči. Tako so v želodcu umorj če jo našli po 11 mrtvih čebel pom nij o t žabe uže si naši čebelarji to za« y vali čavaj S tem pa ni rečeno, naj bi žabe poko kajti one so na drugo stran koristne, ker pokon mnogo škodljivega mrčesa. — Le blizo čebel jakov naj žab škodlj ne trpij y biti ker tu utegnejo čebelam Gospodarske novice. Reana luxurians velikánská rastlina za živinsko krmo. To rastlino so na Francoskem vpeljali iz Guatemale v centralni Ameriki. Podobna je naši turšici, pa Občinski zastop določuje, kolikošna sme najviša ima veliko več perja. Pravijo tarifa biti za spuščanje 5). kdor # + jim verjame upan ima pravico kaznovania skupno z občinskimi svetovalci (§. 16). Županstvom se tedaj ukaže, da: skličejo občinske zastope k volitvi krajne komisije, in določbi najviše tarife da ena doraščena taka rastlina dá dvema voloma za ce! dan krme. Prošnja papezu předlož za stvo tičev na Laškem . po izvršeni volitvi morajo krajne komisije terirn je predsed nik župan aii njegov namestnik, vedeti : y ka- poiz- Zurichu v Švici je društvo zoper mučenje živali sklenilo papežů Leonu XIII. izročiti nujno prošnjo, naj blagovoli okrožnico razposlati po vsej Italiji koliko za pleme ugodnih krav in telic je v ob- duhovščini, po kateri naj se ljudstvo poducuje, da tic da odločujejo, koliko in kje se naj junci „prebivalk v zraku" in „policije narave" ne preganja posebno cini in mori tako silovito kakor dozdaj, marveč jih iz člove- postavijo,m ^HHH^HH WĚ I I m ali hoče kateri gospodar junca na svoje stroške škega in gospodarskega stališča kolikor mogoče varuje rediti znanja kateremu se potem daje dovoljenje in na- Navedena družba je prepričana, da tak opomin sv. očeta tarifa 8). bode veliko več Ce si v kateri občini po koristi!, kakor vse dotične postave menskih juncev ne držijo živinoreici skupaj, ali če jih nimajo posamezni gospodarji na svoj lastni račun, ali če se v primerljeji §. 4 občina noče združiti z drugo obci no, potem nastane dolžnost županstva , predpisano potrebnih ple- Prošnja v latinském jeziku spisana je že šla v Rim. Desko društvo za varstvo tičev. Naj učitelji ljudskih šol to beró in posnemajo f število plemenskih juncev na skupne stroške in na skupni račun vseh živinorejcev občine kupiti, vzdr-ževati in rabiti, ako je več kakor polovica s tem zadovoljna. Ker je za povzdigo živinoreje v deželi jako potrebno, da se ta postava čem preje izvrši, naj se pod-vizajo županstva ter skličejo v ta namen seje občinskih zastopov. Deminu, majhnem mestu na Pomorskem (Pom-mern), je šolski rektor dr. Schuhmann deško društvo za varstvo tičev (Knaben-Vogelschutzverein) ustanovil, ki uže okoli 100 udov šteje. Pravila (štatute) tega društva so sledeča: Ud utegne vsak deček biti, ki je 10 let star, če se mu zaupati more, da ima razum in srce za varstvo koristnih tičev. Društveni udje se za- veze jo: Koristnih tičev, posebno pevalic y ne motiti t kedar gnjezda delajo in valijo ; 2) nikoli mladih tičkov iz gnjezda ne pobirati; 3) ne trpeti, da bi kaj enacega kdo drug storil; vzlasti spomiadi, ne skrbno paziti na to » da se tiči y lovijo; 5) pozimi skrbeti, da glada 9 220 ne poginejo, ampak se jim siplje piča; keđar komu Od tod jo vkrenem na Veliko planino, kjer j« samemu ni mogoče dejansko pripomoči za varstvo tičev, se več koč in prostora. Ker ^o ravno ta dan prignali naznaniti to šolskemu rektorju, da on storí, kar je treba, živino na planino, bilo je Varstvo tičev naj se pa tudi razširi na varstvo sadnib možkih in žensk videti veliko ljudi, starih m mladib f pa in gozdnih dreves, na cvetlice v javnih nasadih in še posebno na živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne, nikih kar mrgolelo. živine goveje in drobnice, kónj uju^aiu tu ůcuott »tuču 5 cti »iud guvcjo iu uiuuuivCj ayu in prešičev so pa toliko gori natepli, da jih je po paš na pr. na jeze, netopirje in slepce. Udom tega društva se od časa do časa primerni poduki dajejo. Neizmerno koristne bi bile take družbice tudi pri Jaz si ne dam Star pastir iz naše domaČe duhovnije mi prijazno ponudi sladkega mleka, ki ga je ravnokar namolzeL nas. posebno na kmetih. Take družbice snovati, bila bi 9 7 lepa naloga našim učiteljem na ljudskih šolah, in ne bila bi težavna. i dvakrat nuditi, marveč koj sežem po pol-nem lončeku, si ohladim nekoliko mléko v ledenici in se ga potem do sitega napijem. Po kratkem oddihljeji poiščem najprej „brezno v Kofci". To brezno je lijaku podobna kotlina, ka- Naravoznanske stvari Ledenica na Veliki planini kamniški. Proti severu od Kamnika je pogorje z imenom Vélika planina kamniška" > katero meri 5291 čevljev tera pri vrhu od roba do roba kakih 5 sežnjev meri, zdolej pa kakih 15 sežnjev v ozki tesnini proti izhodu hudo navzdol se steguje; potem je velika prostorna lopa, dalje pa neznansko brezno. Plazil sem se po snegu čez seženj debelo nakupičenem kakih 20 sežnjev v globočino, a ko v lopo do vode priplezam, si nisem upal dalje se nadmorske visočine. Na vrhu te planine so tri velike jame: namreč „velika in mala Veternica" in pa brezno v Kofci". Prvi dve, ena pri drugi, ste kak dober streljaj oddaljeni od koč na veliki planini proti severu-zapadu; tretja pa se nahaja pod stezico med Veliko in Malo planino. Po želji gosp. E. Foggerja, profesorja v Solnem- gradu, ki namerava popisati vse do zdaj znane ledenice v Avstriji ter svoj popis priobčiti, stopim 30. dan minulega meseca na to zgoraj imenovano planino, da bi te tri, z večnim ledom, tako rekoč napolnjene jame, podati. Vržeš kamen čez vodo, precej dolgo odmeva, padaje v globočino. Neprimerno veči ste še velikanski kotlini „velika" prva se proti severozápadu, druga pa proti severo-izhodu prav na široko in „mala Veternica", katerih steguj o Ne trdim preveč, ako rečem, da ..velika Ve terni ca" meri od vhodnega roba noter do kota kakih visoka pa od nakupiče- 50, široka bi utegnila biti 20, nega snega do vrhnega roba kakih 25 sežnjev. Kako ste ti dve jami prav za prav globoki, ni mi mogoče po- vedati, ker ste celo leto s snegom in ledom na debelo kolikor mogoče premeril. ) da v „mali Po opravljeni maši zjutraj ob pol štirih se spustim 3&mši ob poli petih z doma ter poberam urno stopmje s Seut-Urske gore skozi vas S i dro ž proti Stranjem in sem že pri jsnamenji, ki stoji^ob cesti, v dobri uri bil katera pelje od te vaší v Crno in dalje na Stajarsko. Od tod nastopim pot V gOrO, lu, ua-oi je onu u giuuav, vendar prikorakam po přetekli uri v jarek poleg sv. Pri- m da-si je silno grudav v „veliki Veternici". moža cerkve. Tu začne pot strm prihajati ) in sicer na nekaterih mestih tako hudo napet, da bi člověk navkre-ber stopaje lahko se v koleno vgriznil. Memo tega je pa še solnce na čisto jasnem nebu tako neusmiljeno pripekalo, da vsak las na glavi imel je svojo potno kapljico. Ko prisopem na rob nad cerkvijo sv. Primoža i me nenadoma razveselé nježne cvetlice m et lice (Dryas oc-topetala) in pa Silene alpestris, obe pravi planinski, ki tu na dolomitnih tleh obilno rastete. Po mnogih ovinkih, napolnjeni. Rekel mi je eden paatirjev Veternici" je gred ali lojtra z 32 klini globoko pod snegom, po kateri vČasih še globokeji po led bodijo, ki raztopljen jim nadomestuje studenčnico, katere na vsi planini nobene ni. Mene je še posebno iznenadilo lepo rastlinstvo Ovetele so po stenah v razpokah in na tleh tako rekoč poleg snega rumene vijolice (Viola biflora, Primula calcina in elatior, Soldanella alpina, Rhodothamnus Cbamaecistus, Dentaria enneaphyllos, Sa-xifraga crustata in rotindifolia, Gentiana acaulis, Pingni-cula flavescens, Bartsia alpina in še druge malenkosti. Izmed žužkov sem vjel Feronia Jurinci, izmed polžkov sem pa nabral po stenah posebno veliko Helix Ziegleri, potem na tleh pod kamenjem Helix lencozona plano8pira, Clausilia unguîata, laminata, var. alpestris Cl. plicatula in badia, t * zunaj po pianem pa razen ščenem kmalu po strmém golem pe-rebru, kmalu med nizkim grmovjem prilezem blizo vrha planine. Go s to ruš je (Pinus Mughus) in baguljnek*) (Rhododendron chirsutum) se mi prika- dveh Trechus striatulus — nisem nobene druge živalice dobil; bilo je vse preveč suho in gorko. Naj drage mi „Novice" sprejmó ta popis v svoje predalčeke. * Na Sent-Urški gori dne julija. S. Robič. zeta in sicer drugi v svoji najlepši cvetni krasoti. Ne # morem se zdržati, da ne bi segel po njem in odlomivši par lepih vejic jih ne vteknîl za slamnik. Težavnejši pot je zdaj prestan, kajti zdaj se vije navzdol v zeleno dolinco in od tam še kako četrtinko do 1880 ure ne zeló navkreber na Malo planino. Od doma do profe Slovensko slovstvo. Pripomoček zgodo slovenskega slovstva 1550 Sp v Kop in založil Julij Kleinmayr, c. vrha planine hodil sem ravno štiri ure. Tako se imenuje drobná knj > ki Přišedši na vrh, na obširno zeleno rován, podam se na svitlo prišla. Obširneje z god naravnost proti kočam, katere vse po enem in istem slovstva še nimamo — piše cenjeni pisatelj ravnokar nskega in ko- obrisu napravljene druga pri drugi enako šotorom stojé. likor imamo spisov te vrste, vsi so bolj ali manj po Iz ene teh koč mi prinese na mojo prošnjo přilétni pa* manjklj stir v lončeku vode, katera pa ni bila druzega > ko v pripomoći popolni zgodovini našega slovstva > sem koritu raztopljen led ) tedaj prava ledenica, ki me je „po vse novo", lotil „pripomočkov pada v tako delo razdelkov. P Delce to, rea rvi našteva hudo praskala po grlu, ko sem jo pil, da bi si ž njo pišateIje in pesnik voslovenske dobe t kedaj S3 pekočo žejo vsaj nekoliko pogasil. se rodili ? kedaj umrli, kaj so bili, ali kaj so še danes * Stranjah imenujejo te zale cvetlice gričevje. Pis. « Srčna zahvala za zauimivi ta dodatek k poznanju na- šega planinskega svetá! Vred Offc f f*» nv X. Isto tako v drugem razdelku imenuje muzik, ski likarje, kiparje; v tretjem datelj e, s stveaem polji delajoéa društva časopise, ěenši od g lag na slov vsako leto! Ali je bila to prostovolj prišla res sama po sebi? Ne pogodba j .Ie ne > v četrtem današnj v pete m pa slovansko p do današnje g po stranka je mor Herbst in Qisk f z plaćat t Da tudi 1 i u b t 7 tadanji ogersk ; t a v a š k ar st >di o se to delce « kakor pisatelj sam imenuje to knjižico j ki ministerst pria Hohenwartovem u pa je delo mnozega truda, ni brez pogreškov, to on sam odkritosrčno pripoznava, zato ga imenuje „pripomoček" popolni zgodovini čej Zdaj se ima ta iy Magj sto rij u mu T O ^ vu U J W t^/V UUl www u v v J slovenskega slovstva. „Pripomoček" sirijskih na pomoč do v. f ft da znova pričeti. Zopet kl bi zabranili Resite P m pa resnično tak, da zasluži hvalo in zahvalo našo. * . del lepe poduč ne in zabavne knjige, ki jo je pod naslovom „Izgledi bogoljubnih otrók iz vseh časov keršanstva" letos na svitlo dal gosp. Anton Kržic, kattíhet nunskih ljudskih sol v Ljubljani, in ki je bila uže v našem listu mladini priporočana, je, kakor ra- dostni 8lišimo, našel mnogo kupca. Ki si je V se niso ) 7 omislili, da bi jo svoji berila željni mladini v roke daii dobijo jo še pri gosp. pisatelju po 40 kr. trdo vezano mehko vezano pa po 30 kr. Ker se smejo zopet premije deliti učencem ljudskih šol, biia bita knjižica za tako darilo prav primerna. Politične stvari. Avstrijska ustavaska straaka ia pa Magjari. Ustavaške stranke glavni časnik „N. Fr. Presse" na Dunaji uže kliče svoje vernike na boj zoper grofa T a a f f e - a. Po Lasserjevem ministerstvu, Auerspergovo imenovanem yy pravi oni list ima narodom avstrij skim priti ministerstvo Hohenwartovo, ki se pa bode imenovalo Taaffe-o v o". Se ve y da je tem besedám koj tudi strah s politično reakcijo za petami; stari vranec mora zopet osedlán biti. Neki „zaupen" mož U3iavaške stranke iz Prage pripoveduje celo grozno „storijo", kako sta si roke podala Klam-Martinie in Karlos Auersperg, grof Egbert Belkredi in pa grof Wit tma n, da bi zadavili ustavo. Kaj vendar blul --j ........ — ; 7 vse tem ljudem po možganih rogovili! Kaj naj se zgodi v Avstriji zdaj, ko je ustavaška stranka po svoji notranji gnjilobi in popolnem razpadu izgubila vso zmoz nost do vladařstva?- Bo li glasoviti Herbst zopet vzel v roke vlado, da bi po znanem programu ^stoindvanaj-sterih" (katerih pa ni nikjer več) osrečeval narode av-atrijske? Še drznejše, ko stara basen o „reakciji", je pa še drugo, kar trdi oni list, namreč neka skrivna zarota proti Magjarom. To so prav tište prazne čenče, kakor jih je trošila 91 Pressa" o ministerstvu Hohenwartovem leta 1871. Zopet se trobi svetu ,,Pozor, pozor i vam gre za glavo!" Na koncu tega krika Mako gjari, se naznanja ministerstvo Hohenwart-Taaffe-ovo, prerokuje ta list še to le: „Za Avstrijo se napravljajo velike homatije. Al boj y ki ima biti, bojevali smo uže večkrat in ga bomo še enkrat pa skozi in skoziíť. Lesjak se toraj še ni spametoval ! Kakor 1871. i tako zopet zdaj ustavaki sebi na pomoc kličejo Ma- JeJ ustavaki Magjarom doli v Budapešt gospodstvo a v-upi-in mi vam bomo to zopet dobro plaČali!" In zakaj ne bi Magjari storili tega? Saj pri tem nimajo na uho magjarskeg '--—T— OJ — - gubiti. Uže nam zoper kcij lista „Pester Lloyda" gromenje vidimo ministra T na poti proti Dunaju, da bi na najvišem mestu , pa tudi pri grofu politiko v Andrassyu nape se zoper reakcij Avstriji. Bomo li zopet doživeli to , kar smo doživeli leta 1871.? zopet pristranska zlobnost zmo0 zdravo pamet, bodo li dežele avstrijskega cesarstva zopet krvavele. da se ustreže želiam političnih sleparjev po gospodstvu? Mi tega ne verjamemo, kajti stranke so se zdaj presuknile. Vendar pa bo dobro nam Avstrij cem biti na straži in povedati Magjarom prav nič mar biti za to, kar se med na y da jim nima m godi n • • baj imaj nas domá in jeno ustavo, katere jim s silo nihče ne j o po vladarj mlj potr-ceió vzeti ne more. Avstrija se ni nikdar mešala vmea, ke dar so imeli Magjari prepir s Hrvati in Erdeij hočemo tudi m zadeve 7 da se Magj Tedaj ne vtikajo v naše Ce bi pa nekateri avstrijski politični rovarji z Ogersko vendar hoteli nagajati, kakor leta 1871., — magjarski samogoltniki zdaj., ko se ima narediti in tako zabranili spo č e mir med avstrijskimi narodi, to priliko hoteli zopet rabiti v to, da bi za-se kaj vjeli razumljenje, potem bi se utegnilo zgoditi to, cesar tukajšnji nasprotniki sporazumljenja zdaj konaervativno stranko v Avstriji nalašč natoicujejo. Ogerska ima svojo samostojnost. Avstrija hoče tudi svojo obdržati, ali na-tančneje rečeno: Avstrija hoče svojo neodvia-nost, katere zavoljo needinoati avstrijskih narodov med sabo zdaj nima, od Ogerske zopet nazaj dobiti. Ako mim gospodariti, tem bolje, — ako pa ne, in se bodo Magjari zopet vtikali v naše notranje zadeve, utegne gre to, z lepo tako, da nam Ogerska pusti sa tudi avstrijski potrpežljivosti struna počiti. Narodi avstrijski, če tudi vodje ustavakov še ne, so se uže na veličali kupovati svoj politični obstanek od magjarske se- bičnosti. Ako Ogerska ne mara odnehati orožja iz rok izbilo. Kako? prašalo. 7 ae Je.l bo po tem se ne bo dolgo Mnogovrstne novice * vedó Rodovino Napoleoncev je kar naši bralci uže dne junija zadela velika žalost s tem, da divji Culujci so grozovito ubili 23 let starega princa Napoleona, sina cesarja Napoleona III. Novi „Pressi" se iz Londona 21. dne u. m. o tej dogodbi telegra- to je, tište Magjare, katere so zadnji čas pso- fovalo : Kapitan Carey, priča smrti princa Napoleona gjare || | | | J ■ J vali s priimkom „požeruhov" avstrijskih davkov. „m- ^iah« x. tecite, pritecite, Magjari — jim zdaj kričé — in poma- jaz, Napoleon in 6 konjikov iz glavnega tabora Chelms- t Pri pripoveduje caslednje: Zjutra dne 1. junija smo jézdili gajte nam vreči tega Hohenwarta in Taaffe-a, fordovega kakih osem milj naprej, da ustanovimo in plačo za to ljubav dobite z nakaznico na novo po- obrisamo položaj bodočemu vojaškemu taboru. Přišedši urah na določeno mesto, razsedli smo konje blizo godbo, ki jo z Vami sklenemo čez 6 let. Kako lepó so pred ponovljeno pogodbo z Magjari mnogi ustavaki obetali svojim ljudem, da se bodo ustav- v Edutu-Kraala duše. 7 kjer i kakor se je videlo, ni bilo žive Ko je četa tam ostala blizo eno uro, m ker ni ljali vsacemu po vi ša nj u davkov, — ko pa se je zapazila nikakega sovražoika, ukaže Napoleon pogodba vršila, so se vsi potuhnili in naredila se je zopet zasedemo konje. Zdajci vzklikne Carey ' f « * «---------~--------J ~ pogodba, ki Avstrijo stane najmanj 6ya milijona več i y da da vidi v gosti travi „ćuliška lica Princ odgovori : 222 99 Tudi jaz jih vidim !" na to ustrelé v travi poskriti primeroma le malo volilcev udeležilo. Je to pomanj 7 Culejci nekoliko potov s puskami in krenejo proti nam kanje zavednosti? Ali je kaj druzega vmes? Znabiti s pušicami. Mi brž poskočimo na konje in jašemo proti ako smemo soditi po našem „Isonzo"-u. Pri grof Co neki soteski, 200 jardov oddaljeni. Tje dospè Carey ronini-evem očetu v Št. Petru se je napravil nam m » A A A % ^ A A ^ « ■ A A ft « « - - ** • & s pet konjiki, a princa Napoleona in dveh konjikov reč odbor za velikoposestveno volitev in postavil za ni uhu. iiaj;uiouuu * auuj jo pnutijai oarncu a ucu, n.auuiuata uc^ciucgia giavitrja ur« i. »j c V - J U. JL ft pft J< ki je potem jezdila nazaj. Srečala je generala Woo da „Isonzo"-vcem trn v peti, in, ker ne morejo tolči konja bilo. Napoleonov konj je pridirjal samec četi kandidata deželnega glavarja dr. Pajer-ja. Ta pa je in njega izpremstvo kasno popoludné. Po daljnogledu tolčejo sedlo: ne le da Pajer-ja črnijo in ga pri Slo-zapazijo,_ da se do 30 Culujev pomiče preko nekemu vencih in „klerikalcih" denuncujejo, temveč sose indi holmu konje. milj oddaljenemu. Qnali so pred seboj tri rektno nad o četo m grofom Coronini-em maščevali s tem, da so svojim privržencem odsvetovali glasovati za sinu. » jutro dné 2. junija odjaše glavni maršal s oddelki konjikov na mesto napada. Ob 9. uri najdejo Napoleonovo truplo golo blizo soteske. Culujci so ti ni. Ginljivo je brati zdaj mu pustili samo verižico in medalijon z lasmi in po- Isonzov" kandidat je prejšnji poslanec Vic en v i ,Is. (i veni" 99 i nos tri slo- (zakaj ne naravnost „nostri frateili"?). Tako se dobo matere Božje, ki jo je nosil na vratu. Ne daleč nam namreč prilizujejo, da bi naši véliki posestniki gla- od trupla je ležala eoa oštroga in ena nogovica Princ je imel na truplu 18 ran od pušic; nekatere so bile udarile v hrbet in so prišle do prs > tako sovali za Vicentini-a. Doljni Zemon na Notranjskcm julija. Vsled > da je bilo mokre spomiadi je delo pri nas jako zaostalo in zarad truplo popolnem prestreljeno. Jedna pušica je prodrla tega ni lahko delavcev dobiti; dnina je levo okó. Vsa znamenja kažejo, da je princ hotel za- jezditi konja, ko poči sedlo ter ga preplašeni konj vrže tovo zgubo bo imel. Sená bo pri nas nenavadno obilo na tla. Na to je poskušal bežati do bližnje soteske, ker tolike trave nihče ne pomni ) kdor sam ne delà, mu ne bo nič ostalo tako visoka, da , marveč še go- f a senó bo slabo, ker JU c* Li£t« JLi c% iv/ ju ^UOUUOMII wwuMVi v* uiiuujv/ ivvi tviaau uavu uiii^g uu jvutuui ^ CM O V>UU UV DJLC* uvj y agi kjer so ga umorili. Dva mladeniča izpremstva sta je debelo, pa tudi ceno bo; zdaj ga nekateri prodajajo ležala mrtva tik njega. Princ se je uže prej večkrat (konjsko) po 40 kr. stari cent. Kosci pa dobivajo po Sadja ne bo nobenega ostalo, so hudobni rilčkarji vsega pokazal hrabrega in je sodeloval pri rekognosciranji, 50 do 60 kr«, zraven hrane! ne srečavši neprijatelja. General je hotel princa odvr- niti od jahanja > ta je smejoč se odgovoril svarilu in je odločno zahteval, da gre s kapitanom Car eye m prav me; a&o ga je kaj odjedli ; v y s enem samem jabelku sem naštel nad 50 luk-njic. Sploh je letos vseh mrčesov obilo, samo ptić malo, katerim sodeloval je uže pri mnogih ekspedicijab, da se pa še te hudobni pastirji zatirajo. Te dni jo je pa tii mu ni zgodilo ničesar. Princ je bil vojakom zeló pri- eden skupil. Ko namreč vgleda gnjezdo v grmu, po ljubljen. Vea tabor tuguje in očita generalu, da ni od- grmu pa ptico se jaditi, seže v gnjezdo , v gnjezdu je ločno princu zabranil, iti s Careyem. Mesto napada leži pa bila kača in ga pikne v prst. Ker si je hitro rano na reki Ityotyozi. Tamošnji divji Culujci pripadajo izrezal in drgnil s kamnom v vodi, mu je bilo le neko- menda plemenu Sirayo. liko dni zatečeno. Naši dopisi. otrók tudi pri nas pomrlo. Za nekim hudim kašljem^je mnogo Skrljev. (iorici jul. Post tot discrimina rerum" t • lejte me spet tù! Huda ura, vihar, toča to je Mirne peci na Dolenjskem 5. julija. (Sviloreja na Dolenjskem.) Letos so naši svilorejci v novomeški oko lici še precej srečno dovršili svoj posel s sviloprejkamL Tako sta přidělala učitelja gosp. Fiorijan Kaliger v preveč za plašnega člověka, kakor sem jez; za tega Mirnipeči, in pa gosp. Ferd. Kaliger na Toplicah i % voljo sem bil celi přetekli mesec skrčil rogé, pod streho v kot in čakal lepega vremena, au , je bilo nebó razvedrilo, čakal sem še nekaj dni in po- In stísnil ae centa lepih in zdravih kokonov , ki so tudi za seme ker so črvici bili skozi in skozi zdravi. Ravno ko se y 9 tem šel ogledavat polje. Našel sem drevesa polomljena veje po tleh, listja vse polno skošenega.... Hudourniki so nanesli cele kupe kamenja; po mestih so mlake na- do br i tako dobro so sponesle se sviloprejke pri gosp. Mahu na Slatniku; on ima murbovce in hrastovce v ogromni množini. Pa tudi ša vec drugih posestnikov je tukaj. ki se pečajo s svilorejo. Přidělali so letos veliko zdra- da Jô to tišti vihar, ki stale itd. Nikdar pa ne mislite je tulil v petek po noči in po katerem je přišel zaželeni dež in hlad po nenavadno hudi vročini prejšnjih vih kokonov > in svilorejci bodo morali jih radi prodali, a kupca ni. Naši svoje zdrave, za seme dobre ko kone pomoriti, ako kupca za nje kmalu ne dobijo. Toraj 7 10 14 dni; vihar, kateremu sem se jez umaknil, je nas drage 99 Novice", nasvetujte našim dolenjskim svilorejcem duševni, volitveni vihar preteklega junija. raje kupca za kokone, da svojo robo vsaj za primerno ceno Ve „Novice" ste se takktno vedle ves ta čas; ve cJl ste molčale in domačim prepustile „domaći prepir ki jemljejo pamet na posodo, kedar hočejo misliti. Ke- liko in zanimivo uljudno vabi Ljubljane. 99 besedo a s plesom. Na to veselico odbor. volitvah za državni zbor dar tedaj kak tak prežvekovavec puhlih fraz kaj piše, ostaja nam še poročati o volitvi vélikih posestni- je neumnost že gotova. Mikavna pa bi morala biti vsa- kov, ki volijo 2 poslanca. Obe stranki: konserva- kako preiakava, kje je v tacih spisih ali dopisih meja ti v na, kateri voditelj je bil grof Hohenwart sam, med nevednostjo in tendencioznostjo. Toda — punktum! in ustavaška, katero vodi bar. Oton Apfaltrern Et meminisse juvat. kronike, nika piškava. u Žal mi Je > Zdaj naj se lotim spet navadne imeli ste prejšnji dan (2. julija) vsaka svoj shod za doda je za mesec junij moja kro- ločbo svojih kandidatov. Naših s pooblastnicami vred 99 Soča" tedaj ne izhaja več > in „Slogo" je menda tudi volitveni vihar razrušil. Bomo videli, kak feniks vstane iz njunega pepela. prišlo je le 34 (nekateri so izostali, da ne vemo, zakaj ?) nasprotnikov pa je bilo s pooblastnicami vred 60. shodu ustavakov, ko je baron Apfaltrern (dosmrtni Grof Coronini-a so slovenski trgi 2. dne t. m. volili eno- ud zbornice gosposke drž. zbora) pozval pričujoče, naj klasno in so se povsod vsi volilci volitve udeležili : Lahi te pa ne tako. Gorici, v Karminu, v Gradišci itd.se J0 « Glejte stran današnjega lista. Vred se oglasi, kdor želi poslanec biti, se oglasi pl. Langer in predlaga, naj se za odškodovanje (als Ent-acbâiigung) njunega propada v mestnih volitvah volita Dežman in Vesteneck. Drag druzega pogledajo, al — vsi molčijo. Potem se je pričela volitev za po-skušojo po listkib. Ali je Dežman dobil kak glas, se ne spominjamo prav, to pa vemo, da jih je Vesteneck dobil tako ubogo malo, da mu je upadel ves po-gum, ponujati se še dalje za kandidata. Biia sta potem izbrana za kandidata ustavovercev baron Taufferer in baron Ž ve g el, ker tudi minister baron Horst, katerega je Schmerlingov „prvi kavalir avstrijski" knez Auersperg nasvetoval ustavoverni stranki, ni bil od nje spr^jet. Drugi dan — 3. julija — bila je skupna volitev oběh strank, in ker ustavoverci, po številu glasov avoje zmage gotovi, niso hoteli odobriti od konservativne stranke ponujanega kompromisa, to je, naj vsaka stranka voli enega poslanca, sta bila Taufferer in Zvegel s 60 gíasovi voljena proti 34 glasom konservativne stranke, ki je volila kneza H. Windisch-grâtza in barona Hors ta. — Ta izid volitve, ki je kazal, da tudi bolj zmerna većina ustavovercev ne mara za Dežmana in Vestenecka, ni naše stranke celó nic potrl, kajti baron Taufferer ni strasten nam na-sprotnik, vsaj v deželnem zboru se ni nikoli oglasil, in baron Ž ve gel, na katerega so mislili celó nekateri naših, je pÍ3al dr. Bleiweisu: „naj tištim gospodom, ki so na-nj mislili, za to zaupanje objavi prisrčno in odkritosrčno zahvalo, ter naj sprejmejo zagotovilo, da mu bo v vseh okolišcinah blagor predrage njegove domovine prav zeló pri srcu in da si bo, kolikor je v njegovi moči, zmirom in povsod prizadeval pospeševati interese njene." — Po takem pismu, po katerem smemo upati, da ostane baron Ž v eg el mož beseda, nimamo vzroka , da bi no bili zadovoljni tudi s poslanstvom njegovim. In tako smemo jako zadovoljni biti s celim izidom naših volitev, s kakoršnim v vseh sku-pinah se ne more ponašati nobena druga dežela in ki je popolnem enak oni sijajni zmagi leta 1867., ko so bili ludi prav vsi oni poslanci od prvega do zadnjega v deželni zbor kranjski na kmetih, trgih in mestih izvoljeni, ki jih je volilcara nasvetoval tadanji narodni centralni volilni odbor. V kmetskih občinah dobili so namreč narodni kandidatje nad 1230 glasov, nemčurji pale 115, in izvoljeni so bili: dr. Bleiweis, Trpinec, dekan Toman, župnik Lovro Piotar, baron Anton Zois, dr. Costa, Koren, dekan Grrabrijan, Zagorec (takrat naš), Santo Treo, grof Barbo, župnik Tavčar, Peter Kozler, Luka Svetec, Kapele in Kramarič, — v mestih in trgih pa: dr. Toman in dr. Klun (takrat nas) v Ljubljani proti vitezu dr. Kaiteneggerju in pl. dr. Wurzbachu, — v Trž i ču dr. Prevec, — v Postoj ni baron Scbloissnig, — v Idriji vitez Anton Gariboldi (takrat naš) proti Dežmanu, — v Novo-mestu Lud. Ravnikar, — v Kočevji Franc Sovan, v Kranji vitez Hoffern. — Takó zmaga povsod naša! Véliki po ses tni ki so pa tudi takrat kakor zdaj po svoje volili in g. Dežmana milostljivo med se vzeli; gospoda dr. Župan in Kromer pa ništa hotela sprejeti velitve vélikih posestnikov. — In kaj nam kaže tako sijajni izid volitev leta 1867? Kaj, druzega kot to, da mi zmagaino povsod ia vselej, ce ces, uradniki neutralni ostanejo in se ne vtikujejo v volitev zastopj) v, v katerih ima vlada slišati glas naroda. Se le po takratni sijajni narodni zmagi je tadanji ces. namestnik baron Bach organiziral nemčurski klub, ki ima še danes svoje gnjezdo v kazini. Iz tega gnjezda raznašajo po „Tagblattu" in enacih dunajskih časnikih běsni nasprotniki mirú in sprave nesramne laží in grde psovke na posamesne častitljive možé naše stranke ter s tem le svetu kažejo, kako strašno jih je potrl njib popolni politiški bankrot. Za take surovosti nemčurske koterije nimamo druzega kot besedo: „pej , sram Vas bodi!" Iq kakor se za tako divjo u8tavasko rohnenje dalje ne brigamo, tako moramo izrečno protestovati zoper to, da oni „Tagblattovi" fa-natiki narodno stranko dolžijo zarad neugnanosti nekaterih vinjenih ponočnjakov. — Ce hočete vedeti, ustavoverci, zakaj ste padli pri volitvah, berite v ,,Lai-bacherici" pridigo, ki jo vam děla „Fremdenbiatt". „Vi sami ste krivi — piše ta list — da vam ljudstvo ne za-upa, vsaj je vaše delovanje po vse jalovo bilo; upili ste veliko, storili nič; državni zastop, v katerem ste vi ustavoverci gospodovali, je bil enak mlinu, katerega klopotanje se je krog in krog slišalo, iz katerega pa se ni moke nič dobilo." — Pojte zdaj rakom žvižgat! — Grof Ho h e nwar t se je drugi dan po volitvah, pozdravljan na kolodvoru od narodnega volilnega odbora, odpeljal na Dunaj, po vse zadovoljen s sijajnim izidom naših volitev. — C. kr. deželni predsednik vitez Kal lina je 2. dne t. m. prejel diplomo častnega meščanstva krškega v krásnem závitku in pa diplomo tamošnje meščanske garde. — (Iz seje dezelnega odbora 6. junija.) Dopis c. k. predsedstva, da je Njih Veličanstvo izreklo svoje priznanje deželnemu odboru za njegovo prizadevanje v pomoč družinám ob času mobilizacije k vojaški službi poklicanih reservistov in v podporo bolnih in ranjenih vojakov, je bil na znanje vzet. — Sklenilo se je, poslati vsem županstvom okrožnico v poduk o izvrševanji deželne postave zarad plemenskih bikov. — Vsled nehaaja najdenišnice v Trstu 1. julija t. 1. se je Trža-škemu magistratu pisalo, da se revnim nezakonskim ma-teram iz Kranjskega, katere v Tržaški porodišnici po-rodé, pri izstopu z otrokom vred iz porodišnice daje po 5 do 15 gold, podpore iz deželnega zaklada. — Na pod-lagi porocil dotičnih županstev o davkovskih ekse-kutorjih se je deželni odbor obrnil na deželno vlado zarad tega, da bi se placevanje davkov kolikor mogoce olajšalo in eksekucijski stroški znižali. — Nacrt štatutov za dekliško sirotišnico na spodnjih Poljanah, ka-teremu je deželna vlada vecinoma pritrdila, poslal se je vodstvu sirotišoice nazaj z dostavkom, naj neko malo premembo naredi in potem štatute v konečno pritrjenje predloži. — Na dopis c. k. dež. vlade o ustanovitvi še 2 c. k. okraj ni h živinskih zdravnikov za Kranjsko, je deželni odbor sklenil, izreči zahvalo za to pridobitev in pritrditi mnenju c. k. deželne vlade , da se odločijo Novomesto, Kočevje in Postojna za uradni se-dež teh zdravnikov ; gledé sistemizacije še enega živin-skega zdravnika za Gorenjsko na deželne stroške se pa deželni vladi odgovori, da o tem more le deželni zbor odločiti. — (lz seje družbe kmetijske 6. dne julija) nam je došlo sledeče poročilo: Po želji si. deželnega odbora se s toplim priporočilom potrebnega sodelovanja pošlje vsem družbinim podružnicam okrožnica, v kateri deželni odbor županstva naše dežele kliče na delo, da se, kolikor mogoce, hitro in dobro izvrši deželi silno potrebna postava o plemenskih juncih, ki naj si jih omislijo vse občine naše dežele; — nasvetom podružnice postojnske o letošnii razstavi in premiranji govedine v Postojni se vecinoma pritrdi in 6. dan oktobra za to razstavo odloči, ako ne bi podružnica ka-kega tehtnega ugovora zoper ta dan imela; — župan-stvu v Trnovém poleg Bistrice se podaljša naprošeni obrok za napravo vodnjaka z dostavkom, da to je vsa-kako zadnji podaljšek; — učitelj Franc Cerar v Bia-govici se naprosi, naj začasno sprejme namesti umrlega 22 Go predstojništvo podpeške podružnice učini g ki bi nemčurji in magjaroni raji v žlici vse kar treba, da podružnica po družbinih pravilih si vode potopili, da ne bi pomnožili slovanstva v Av izvoli predstojnika podružmcam jskih na šib kraj se t pošijejo programi in ogl strii Založil je knjigo, kateri cena je le 80 kr. knj ki ima letos v jeseni biti na Đ za vid- gar Karol Prohaska v Tešenu »tavu, «m itu« loiuo » j«ovm w*v* u» ^ u- — (Veselica v Siski), ki ju je napravila onaasnja nacrt odbornika gosp. Vičelj-a o novem raz- čitalnica v nedeljo popoldne na slavo blagoslovljenja ki J° Je pravila ondašnj J pisu državnih premij za marljivo dbo gozdneg drevj m P živih plot se odobri vodstvu ljudskih šol na Premu, v Vele so v em St pri „Kranj in v y v nove zastave, se mora po pravici imenovati velika na veselica, kajti zbralo se je na tisuče ljudstva. jlepšem redu; gosp. Klun, državni d Vršilo se je m a r j i in pa gosp. župniku poslanec okolice ljubljanske, jev lepem govoru razložil na Sel ih pri Šumbregu se za darila šolski mladini, pomen zastave in dolžnosti rodol ubja. Mi pa vrlemu ki je posebno marljivo lovila škodljive metulje in hrosče, odboru čitalničnemu izrekamo dovoli po 10 gold (Družba zdravnikov) je zborovala 30. dne u. m. Med drugim je bil zboru predložen dopis župana ijub- Jjanskega, v katerem se družba prosi, naj namesti dr, Èisl -a in dr. Valen te, ki sta se odpovedala ljub- Ijanskemu zdravstvenemu svetu, voli dva druga zdrav- Dr. Valenta poprime besedo in izstop svoj in ) zahvalo, da tako skreno delà na probujo narodne zavesti Novičar iz domaćih tujih dežel. Dunaj veličanstvo cesar se pričakuj ka stop svojega tovariša dr. Eisl-a opravičevaj po vdarj y da zdravstvena komisija more le tedaj glavnemu mestu na korist deiovati, ako je st komisij Po govoru vino rekši y predlog o dr. Valen te razlaga dr. Ke es bâcher zgodo-vedenega zdravstvenega sveta boíj na drobno, da je v seji mestnega odbora 19. dne u. m. pádel vsak čas iz toplic Išlskih. Mioisterstvo čaka samo na ta čas, da izroči cesarju odpoved in da grof Taaffe dobi nalog sestaviti novo ministerstvo. „Politiki" se z Dunaja piše, da so ustavoverci polni strahú, da pride zopet grof Hohenwart na krmilo in če tudi bo grof Taaffe ministerstva predsednik, bo vendar glava mini sterstvu Ho h wart zato Pester Lloyd" piše : „Grof v seji mestnega oaoora iv. ane u. ia. pauet '^ «« « ™ „tcoici ^u pioc. t a i n e m zdravstvenem svetu, ker je po pred- Taaffe le konje vprega, kučiral bo pa Hohenwart logu odbornika Dežmana iz ouDorniKov giabuvaiu ™ ^ lKJ> talnost zdravstvenega sveta in ie tudi 12 za-nj; da je grof Hoh e n w ar t edini mož, ki je v stanu po menda nalog zdravniški družbi 12 odbornikov glasovalo Al kaj sledi iz teh cenč, kakor to, da ustavoverci čutij zoper zdaj da izreče 9 da ne bode izmed sebe nobenih delegatov poslala vec^ v zdravstveni svet, dokler mestni odbor stoji na stališči 19 Dr. Karol Bleiw pritrdi govoru dr. Keesbacherjevemu in nasvetuje slecečo resolucijo: da je tukajšnji mestni zastop s svojim ustavovercih zavoženi državni voz zopet iz blata potegniti Ker menda ni dvombe, da veči na prihodnjega dr- in tudi Cehi ki bode žavnega zbora bode konservat přidej v ..Gledé na to, sklepom kazal, da ne ceni očitne koristi stalnega zdrav stvenega sveta, ki se hoče brez sebičnosti žrtovati zdrav- objavlja skupščma vojih delegatov po- zbor, zato gotovo dobimo ministerstvo ustavovercem trn v peti. Pri volitvah so padli ministri G laser, mecky, Horst in Stremayr, za kateregi Stajars&em celó beračiti šel ce3. namestnik baron Chl po stvenemu blagru našega mesta zdravniške družbe, da postopanj zato polnem odobruje, da v tacih razmerah noče na novo vec voliti in se v obče nobenih mestnih zdravstvenih komisij tako dolgo ne udeležiti, dokler se ne kaže . da beck ! Nadejati se želeli veČ ministri biti feld y da prekucneni ministri ne bodo ? aii de Prêt grof M i slanca voij ki sta bila v velikem po3estvu na Ceskem za po y ae sedia zopet na ministerski stol y ako ima mestni odbor drugačno in bolj Kiui a« ua , v.«, 86 jmia ponudi, ni znano. Držal se bo ministerskega mbel o zdravstvenem stola kakor smola Stremayr, liberalec in sovražnik svetu, kakor dozdaj z dostavkom. da se < Ta klep je bil enoglasno sprejet mestnemu magistratu slovanstva Moravsko von yy V. befreite 8 Dem Volke erzàhlt samo konservativnih posla velikem posestvu je izvolj Rad se zove nova nemska knjig y po 74 glasov, dobili so po 75 in vsi t so propadli dobivši po svečena vojskovodji baronu Josipu Filip o vi ci je ravnokar na svitlo prišla, ckinčana s sliko S jeva, glavnega mesta Bosne, in sliko Mostara, z dvema slikama ki 66 glasov. Taka zmaga je velika zmaga — kar na en- krat veliki razloček 18 glasov v državnem zboru ! Slava takim velikim posestnikom nega mesta Herceg kažete o b njih y y Bošnjakov in Hercegovc in s v B podobo princa Evg 9 ki n j ( ki je leta 1697 Iz Trsta za državnega posla Gosp. Nabergoj je zopet izvolj in to z ogromnim številom sov 1572 proii Lahu Mauronerju, ki jih je dobil 313 Turke pobija!, leta 1788. isto ponovil, s podobo La v d s podobo Filip leta 1878. Turkom vzel Bosno in Hercego y ki ; S podobami fzm. vojvode Virtemberškega, fml. grofa Iz Celovca Koroáke volitve 80 bile za nas nesrečne. Prof. Einspieler je propadel s 104 opet y proti 11», toraj le za 13 resp. 7 gl pa s 40 proti 76 Szapary in fml. J ki so bili zapoved tako tudi tukaj napačna Krivo lil ÍOVJ V y tega je post dekan Neste kakor povsod ki se niki posameznim vojskinim oddelkom pri Žepčah in pri Saraj 9 ki se s sliko boja i 19. avgusta končal s tem, da je naša armada vzela baraj Kakor so lične slike, tako zanimiv je zgodovinski popis mora predelati, in pa Iz Gorice y premalo volilnega gibanja Irredentarji" so poparjeni, p* p a d e 1 je njih kandidat Vicentini in izvolj dr. Paj lz Dalmacij Iz Zad jal Včeraj smo vsega, dežele B kar slike kažejo, kateremu na čelu stoji popis doživeli črno izdajstvo. Obrovaški in Kistanski Srbi njinib in Herceg ujiuiLi. Ker je znano, da Ik a u x u o, xvai pu^iFvcuujo, Ul. uiai^u« JLu ziactťtj 4 — aaiv, nci jo tmicnw » "w mikavno pripoveduje, ni treba še posebno povdarjati, gaciji avstrijski branii okupacijo Bosne in Hercegovine i i j • a t • • \i • v* j w» . « 5\ ». i u'. » i* • j • i • n i • • f i Rad in pa prebivalcev združeni z lahoni, so glasovali za lahona I kar pripoveduje, dr. Kl In zakaj ? zato ker j proti Klaic v dele- da tudi s to knjigo, ki nam boj Bosno y bode _ 9 živo pred oči stavi „osvo- jako zadovolj vsak kogar zanimajo „Land und Leute" B čitatelj y in H D a 1 j Pué volje so bili izvolj narodnjaki Pavl 9 knez y «j dr. Bulat in dr. Mont V o i novic. Kotoru je iz Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. IV Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.