PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvozo in Prosvotno Matico OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2137. Entered m Mcoad~cl*M matter, Dec ____ «eder the Act of Cmitw b, 1107, at the Dost oAce at Chicago, Ul.. ol Mart iS. 187» CHICAGO, ILL., October 27, 1948. Published Weekly st 2301 S. Lawndale Ave. A1i LETO—VOL. XLHL ILSE KOCH je bila med vojno ravnateljica koncentracijske kempe Buchenwald. , Ukazala Je pomoriti nešteto irtev ia mnogim ao odrli koso. ki so jih poslali v strojarno. Tam ao Jih preuredili sa pokrivala sobnih svetilk. Vsled teh sločinov Jo bila lise Koch pred ameriškim vojnim sodiščem obsojena v dosmrtni sapor, a na veliko začudenje vse evropske in ameriške Javnosti Ji Je ameriški vojni governer v Nemčiji general Lucius Clay kasen sniial le na par let sapora. V tej Številki Joško Oven Je v tej Itevilki obnovil svoje "Razgovore" in upamo, da bo utegnil nadaljevati s njimi dasi vemo kako je drugod zaposlen. Ovnovi "Razgovori" so na 2. strani. Clarence Zaitz je uredil angleško stran v te) številki popolnoma po svoje in upamo, da bo čitateljem ugajala. Prvi izkaz prispevkov v sklad za ohranitev Proletarca je v tej številki. Veliko imen ni še v njemu, ker jih Anna Beniger vsltd obilice drugega dela še ni utegnila uvrstiti vanj. A bodo objavljena vsa. Smo na pragu volitev ln tako je velik del tega lista posvečen volilni kampanji za progresivno stranko in pa raznim drugim omembam glede prerekanja med kandida«i. Čitajte dopise, med njimi Shu-larjevcga in sploh vse kar smo jik mogli uvrstiti. Združeni narodi v homatijah, ki jih ne morejo rešiti Borba za nadvlado nad Nomčijo se nadaljuje in se bo I* dolgo. — Problem Palestine. — Židje odrivani. - Tudi Grki so "pritožujejo" Zastopniki Združenih narodov, ki se ie par tednov prerekajo v Parizu o pritožbi ameriške vlade proti Sovjetski uniji — češ, da s svojo blokado okrog Berlina ogroža svetovni mir.' Moskva nepopustljiva Andrei Višinski vztraja, da ameriška pritožba .proti USSR glede Berlina sploh ne spada pred Združene narode. Potem je nekoliko popustil, a ne toliko, da bi kaj zaleglo v prid pomir-jenja. USSR očividno hoče, da ker je Berlin v Sovjetski coni> in ke£ so se zapadne sile odločile organizirati svoj del NeiAčije v sanfostojno državo po svojem vzoru (za obnovitev nemškega kapitalizma), potem nimajo (A-merika, Anglija in Francija) v Beflinu nikake pravice več. Tako je nastala blokada, ki prizadeva zapadni m silam—največ kajpada Ameriki, ogromne stroške. Dovažati dvem milijonom prebivalcem v zapadni del Berlina vse potrebščine z letali—to ni igrača! In stane milijone dolarjev na teden. Čemu ne skleniti mir z Nemčijo? Rusi, ki so v propagandi prav tako spretni kakor Američani ali Angleži in veliko bolj kot Francozi, vanomer poudarjajo, da so za edinstveno nemško državo, ne pa da se je bi razdelilo. Toda med bivšimi zavezniki se mnenja križajo v tem, kakšna naj bo ta nova Nemčija. Ameriška vlada s svojimi sateliti jo hoče preurediti za nov jez proti "boljševizmu" in pansla-vizmu USSR pa bi kajpada rada, da naj bo novi rsjh nji naklonjen. V zapadni Nemčiji je Anglija odnehala od svoje zahteve za socializacijo in vsi«! tega bo Nemčikk spet kapitalističns in militafOhčna — s to razliko — da bo sedaj v zvezi z Zed. državami, ne pa proti njim. Pred prvo svetovno vojno je bils le v zvezi z Wall Streetom, torej z ameriškimi kartell in je več ali manj v zvezi z ameriškimi korporaci jami še danes. Sovjetska vlada pa zahteva uki-njenje nemških mednarodnih kartelov, onemogočen je obnove nemške municijske industrije in demokratizirknje države tako, da bo z njo mogoče vzajemno sodelovati, ne pa se je bati in se spet oboroževati proti nji. Spor radi sistema Mirovna pogodba z Nemčijo bi bila lahko že davno sklenjena, ako ne bi bilo teh razlik v nagibih. V Moskvi vedo, da ako se Nemčijo spet izroči kapitalizmu, bo postala prav tako mili-taristična in imperialistična v svoji notranji in v vnanji politiki, kakor je bila'pred prvo svetovno vojno in potem znova do svojega poraza v drugi svetovni vojni. Tpke Nemčije tudi Francija noče, a je sedanja francoska vlada od ameriške vlade toliko odvisna, da se ne more ganiti. Anglija pa je sedaj le še podružnica vnanje politike Zed. držav. '(Konec na 5. strani.) Avstralska vlada si ne upa kritizirati Zed. driav Propagandni odsek avstralske vlade je izdal letak o poli-tikaših v Zed. državah. Kade cigare in vodijo svoje "politične mašine". Letak pravi, da "politične mašine" v Zed. državah kontrolirajo velefinančni in sploh velebizniški interesi. In da je vse javno življenje pod kontrolo in vplivom vele-kapitala. Letak je do pike resničen — namreč ameriško politično življenje pravično predstavlja, toda vlada v Canberri se je domislila, da je bila Avstralija od ameriških politišnov med in po vojni deleina velike podpore — zato je propagandnemu uradu ukazala omenjeni letak uničiti. HENRY A. WALLACE Švedski socialdemokrati nazadovali Social-demokratska stranka na švedskem je že dolgo v vladi. Med vojno je bila vlada koalicijsko sestavljena, po vojni pa so jo prevzeli socialdemokrati popolnoma, ker so imeli večino v zbornici. V septemberskih volitvah v parlament je socialdemokratska stranka izgubila precej glasov in v parlamentu nima več abso-lutne večine. Toda je še vedno najjsčja stranka v državi in nobena druga ne bi mogla vladati brez njenega sodelovanja. Tudi glasovi komunistična stranke — ki je bila na Švedskem že prej šibka, so nazadovali. Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijsteljem, da se naroče nanj. KAKO IlOVrtf.OJIlIV One drugoga novembra boste imeli priložnost oddati ivoj glas za mir, ali pa ga vojno. Ali pa lahko ostanete tudi doma, to vam jemsno. Nevarnost trot jo svotovno vojno jo tu in obe stari stranki—demokratska in republikanska—dasi se du-šati za mir, vodita politiko, ki neizogibno vodi v nov krvavi konflikt. Edini izmed vseh predsedniških kandidatov, ki je resnično za mir fn ima tudi MIROVNI PROGRAM, je HENRY WALLACE. In njegov drug, GLEN TAYLOR. Progresivna stranka je edina v letošnji volilni kampanji, ki je za opravo s Sovjetsko unijo in s tem za končanje "mrzfe" vojno.. In ob enem za prepročenje "vroče" vojne. V nekaterih državah be! na glasovnici kar 16 predsedniških kandidatov. A niti eden izmed njih, razen Wallacea, ni za vzajemnost po svetu, razen v frazah. Govore o total itarstvu, a ob enem igrajo V roke fašističnim režimom. Trumanova vlada,, ki se tudi priglaia za oznanjovalko miru, je sklenila zvozo s fašistično Španijo. In diktator Franco je dal naši vladi vojno baze... Mar v mirovno namene? .. Kaj še?. Ves načrt našh "wallstreetarjev" stremi po uničenju držav, v katerih se socialistično okonomijo resnično uvaja. In v ta namen naši "ekonomski rojali-sti" zahtevajo vojno atomskih bomb na sovjetski blok TAKOJ, ne šele ko bo "tudi" Rusija imela tako strahovito morilno orožje. Progresivna stranka se ne proglaša za socialistično stranko, a ima v sedanji kampanji bolj socialisti- _ _ čni programTcot pa ga ima Thomasova socialistična fk ~e£m stranka, ali trockistična, ali eselpistična. ne bi smel — e drugače pe so Rot—da jo Wallaco v enem svojih govorov dojal, da jo on za "progresivni kapitalizem". Kar jo s tom mislil jo pomagati tistomu "svobodnemu podjetništvu'', ki bi bilo pri volji poslovati tako, da bi tudi delavstvo dobro živelo. Wallaco jo edini opozicionalni kandidat, ki mu republikanska in demokratska stranka ros naspro-tujeta. .. ....... Zato, KER SE GA BOJITAI . Ne zaradi njega in Taylorja, temveč ker sta stopila na čelo ljudskega gibanja, ki jo sedaj v vseh reakcionarnih krogih NAJBOLJ OBREKOVANO. Glas za progresivno stranko jo glas za MIR, ker sodaj ni vzroka za vojno. .' Zadnjič kajpada sitto ga imeli, kor jo jo osiščo izzivalo. Sodaj pa v sovjetskem bloku ni niti ono dožolo, ki bi jo hotela, in niti jo noče ljudstvo našo dožolo, čotudi jo strahovito ščuvano vanjo.. % Svet je postal po zakonih moderno tehnike enota. Naj postane tudi moralno in socialno. In to jo glavno goslo Progresivno stranko, ki ji na volilnem tikotu v novembru načel j ujeta Henry Wallaco in Glon Taylor. Unije v volilni kampanji veliko zagrešile ••••••eeeeeeeeeeeeoeeeeeeeoeseeeseseeeeoeeeeeeeeeeoee i KOMENTARJI i • 0 •••••eaeeeeeoeeeseeeeseessesssseseseeeeeaoeeeeeeeeeee Volilni boj je končan in mili- jo". General Franco se posvetu-jone dolarjev je bilo v kampa-jje z agenti don Juana, ki hoče lji vrženih proč. Vse bo ostalo cakor je bilo. Kongres bo ostal / pesteh reakcije, lovili bomo 'komuniste" po uličnih vogalih, >od posteljami in v Washington-;kih uradih. Torej vse tako kot ioslej. A vendar — spremembe >e bodo le dogodile. Slovenski ubežniki (domobranci (?) in drugi "antikomu-listi) se v varstvu zvezdnate zastave navdušujejo za povratek v Tugoslavijo, seveda kadar bo osvobojena* izpod 'komunizma', zgleda, da Tito ni pri volji u-nakniti se niti kominformu. In la se otepa celo še tako ostrih tritik iz Moskve. « > Jugoslavija bo morala letos skozi zelo ostro zimo. To je pri-nal maršal Tito pred rudarji v 3oru, kjer je največji rudnik ?akra v Evropi. Dejal je, da so iržave kominforma začele z ?konomsko blokado Jugoslavije —1 zato jugoslovanska petletka ne more naprej kot je bila zasnovana. Ni strojev iz Čehoslo-vaške, ne olja iz Romunije, ne dovoza iz Madžarske. Tito je dejal, da si bo morala Jugoslavija pomagati z naročili iz drugih držav — in cene bodo višje. Neumen je ves ta nepotrebni spor v kominformu—in nastal je zaradi užaljenega samoljubja — mogoče pri pokojnem Zdano-vu ali kjer že. In kominformu nič ne koristi. Anton Fatur iz Detroita je nam v nedeljo 24. oktobra pokazal, da se s slovensko dramatiko v naših naselbinah lahko še nadaljuje. In njegovi igralci so imeli hvaležno avdijenco. Tu in udeleženci spremljali prizor za prizorom največ s solzami v očeh ... Več o tej predstavi je :podaj na tej strani. Španija bo koncem konca morda le rešena za "demokraci- naslediti svojega jaokojnega očeta na španski prestol. Za obnovitev monarhije v Španiji je Churchill, Vatikan in zatrjujejo, da tudi naš državni department, v katerem ima Francov prijatelj kardinal Spellman velik vpliv. Da — Španija je sedaj naša "zaveznica"—v vojni "proti komunizmu' seveda ... Čudno, kako ljudje na vsako stvar tako hitro pozabijo! Diktator Franco je bil zaveznik osi-šča. Pomagal je Mussolini ju in Hitlerju in ona njemu. Pravzaprav sta špansko republiko ona dva strmoglavila. Med vojno je Franco zalagal Hitlerja z rudami, s sadjem in drugimi potrebščinami. V Rusijo pa je poslal svoje vojaštvo v borbo proti "brezbožnemu boljševizmu". Franco je fašistični diktator prav toliko kdtkor sta bila Mussolini in Hitler. In vendar tega človeka ameriška in angleška vlada podpirata ves čas po vojni — vsled strahu, da v Španiji ni druge alternative. Ali fašizem, ali pa levičarski režim. In ker sta ameriška in angleška vlada proti zares levičarskim pokretom — zato bo v Španiji ostal fašizem na krmilu. In ne bo dolgo, ko bo fašistična Španija pritegnjena v "Marshallov plan". In v Washingtonu in v Londonu jo bodo proglasili za "demokratično" čim bo sedel na stari bur bonski prestol don Juan. In možno je, da bo v taki preuredbi prišel v vlado tudi kak "social-demokrat". Špansko ljudstvo pa bo ostalo pod peto fevdalcev, bankirjev, cerkve ia fašktičnega tiranstva. iz Sovjetski unije sta nedavno pobegnila dve letalca, ki pe nekaj uradnikov ln uradnic iz sovjetskih uradov v tej deželi. Veliko vpitja je bilo o tem — bodisi v časopisju in v radiju. In vsi, ki so ta begunstva komentirali, dokazujejo, kako sla-(Konec na S. strani.) ... Dnevni tisk poroča, da so unije AFL, CIO in železničarsklh bratovščin potrošile v sedanji volilni kaihpanji nad dva milijona dolarjev. Toda čemu? Večinoma—pravijo besedniki unij, za odpravo postave, kl jo poznamo pod označbo "Taft-Hartley Act." Edini resen kandidat v tej borbi zoper pratMelavske zakone je Henry Wallace. Toda prav te Iste unije so* v agitaciji proti njemu. Ne sicer enlje temveč vodstvs unij. - Kajti ako bi bilo tudi članstvo unij s svojimi glavarji, ^se bi Wallaceovih shodov ne bile ude-leževalo več ljudi kot pa so Je Deweyjevih in Trumanovlh. Vzlic temu bodo volitve ls-v padle tako kakor si žele finančniki, trgovska komora in zveza industrialcev. Dva milijona dolarjev je bilo Is ftepov linijskih delsvcev vrženih proč v kampanji proti omenjenemu zakonu. Ako bi se unijski glavarji za- vzeli sa kak socialen program— saj dva milijona dolarjev v naši delali ni visoka vsota—pa bi jim pošten človek sa tolikšen potro-šek nič ne zamerit Toda ako pogledate v dnevnik v kateremkoli mostu, vidite, da so "unijski" voditelji v resnici la uslužbenci političnih malin obeh starih strank in zato bomo tudi v sedanjih volitvah izgubili dolivstvu v škodo. Newyorlkl "socialdemokrati," z Dubinskiji, Zariczkyji, Potoff-skiji in drugimi takimi starimi socialdemokrati se p ranili ekae-kutivo demokratske stranke—to je bilo pred njeno konvencijo-« naj nikdar ne nominire Trumana, ker da "unijsko" delavstvo ns mora hiti sanj. Truman pa je ' vedel s svojo eksekutlvo vred, da "unijski" voditelji ne morajo oddstl glasov članov svojih ergsnisaeij, ker dele vel glasujejo po svoji uvidevnosti. Seveda napačno, ker so v politiki napačno poučeni. Republikanska stranka se je v tsj kampanji obvezala, de se mora protlunijsko postavo (Taft Hartley akt) obvarovati, ln vendar se je dobila cela kopa takozvanih unijskih voditeljev, ki agitirajo v tej kampanji zanjo ter proti Wallaceu. In prisegajo znova in znova, da niso komunisti in da je treba "komunista" iztrebiti iz vlade. John L. Lewis je eden naj-spretnejših politikov v ameriškem unijskem gibanju. Radikal ec on še nikoli ni bil In pred mnogimi leti ga ja imela komunistična stranka pooebno na piki. Pod Rooaeveltom pa ja skori nekaj let napetosti med njim in njo ponehala. Sporasmneli ao se prav dobro, posebno dekler nl Lewis začel po Rooseveltu udrihati, kateremu hi moral biti sa takratne uspehe svoje unije biti najbolj hvsležen. Sedsj je Lewis takorakoč brez stranke. Na konvenciji svoja organisacije je udarjal po Tru-manu kot sns le on, toda sa Dewsyje se ni izrekal. Peč zato ne, ker je Dewey sa Taftov-Hartleyjev zakon dočim ga ja Truman (is ovojih političnih razlogov) saj vetirel. Lewis je bil v političnih kampanjah večinoma' na strani republikanske stranke. Voditelji AFL so se oglašali sa "nevtralne" in ob enem pridno podpirali tega ali onega "delavskega prijatelja" in udrihali po socialistih kot se sedaj gnjavijo s "komunizmom." Vendar pa je bilo pred leti v unijskem gibanju veliko več radikalcev kot jik ja sedaj. So-delistštee stranka je imela pred pfrve'feveto+no Vojno v unijah velike število vodilnih členov in nad milijon volilrev. Ako bi take propoeeija valjele sedaj, jih bi* Imela sedem milijonov. Danes je celo CIO, kl je bila porojena v duhu radlkalisma, prav tako konservativna organizacija, kot je Alt. Izjema so seveda nekatera unije, ki pa v vodstvu na štejejo. In tako bo šlo ameriško delpv stvo sedaj na voliičo pod vplivom reakcije ie glasovalo reek cionarno. Kar pa je reft naprednih delavcev, bedo glasovali se gretivno stranko. ^amkmmmmmmmmmmkmmmmmmmmmmmmmmmmmm^m^mmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmm^mm^^^am WMawnaaMS Nekaj o naših stvareh V Chicagu smo prošlo nedeljo prisostvovali na vprizoritvi tridojansko dramo "Svet broz sovraštva". Dvorana SNPJ je bila napolnjena—kot se po navadi izražamo—do zadnjega kotička. Krožek Progroslvnih Slovonk, št. 9 jo na uspeh lahko ponosen. Prišel jo tudi krožek Progroslvnih Slovonk iz LaSalla in okolico v posebnem busu, in prišli so tudi naši stari tor mladi prijatelji iz Waukegana, iz Konosho in'iz raznih drugih naselbin. Več o tej sijajni priredbi bodo nedvomno poročali drugi. Otvorila jo jo predsednico krožka P. S. Francos Vider. Nato jo zapol vrsto pesmi zbor "franco Prešeren", potom pa jo bil predstavljen Anton Fatur, režiser igre "Svet broz sovraštva". Poudaril jo, da jo to drama, v katori pa jo tudi nekaj smošnih dovti-pov, a v glavnem jo njena vsebina tragedija naroda, ki jo mod okupacijo strahovito trpel. V igri so večinoma ženske, ki so bilo v zaporu, preganjano, pretepa ne in tudi "izdajalko'V ki so varalo gestapovce. V nji so nastopilo Jenny Urban, Mary Fatur, Mary Rant, Lydia Piatt, Josophino Gro-gorič, Helen Kržiinik, Francos Kapol, Mary Jurca in pa August Matt, Herman Grebene in Matt Pink. Anton Fatur, kot že omenjeno, jo bil režiser, In priznati so mu mora, da jo mojster v tom poslu. Mike Gregorič pa jo bil šopotaloc. Po končanem sporedu so so rojaki in rojakinjo }% raznih naselbin seznanili drug z drugim—posebno z Dotroitčani, in zabava jo trajala pozno v večer. Nekateri so se bali zaradi udeležbe — namreč da no bo zadostna — kajti vršili sta so isto nodoljo dve drugi priredbi. A našo Progresivno Slovenko, s sodelovanjem rojakov in rojakinj v sosednih naselbinah, pa io razprodalo toliko vstopnic in privabilo toliko udolo-žoneov, da ni bilo nič stolov praznih. . In nikomur ni bilo žal kor jo prišel. Nas * Chicagu pa jo veselilo, da smo imeli sodaj spot priliko videti našo Dotroitčano na odru in postavili so so kot so so šo vselej kadar so prišli na našo odortko priredbo. / Tudi nokaj agitacijo ta Prolotarca jo bilo izvtiono na toj priredbi, in za progresivno stranko. '"ill " pfrULET^RET Octal** ŽVttl8. PROLETAREC LIST SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. * Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, III. 1 GLASILO Jt'GOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drŽavah /a celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za Četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $«.00» Vsi rok<> i«1 morijo biti v našem ur*du najpozneje db pon- deljka popoldne za priobčitev v Itevilki tekočega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen*« Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor. Prank Zalts SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILLl Telephone: ROCKWELL 2864. tottOOVEN RAZGOVORI Nedavno, ko sem grabil listje ob vrtni poti, mi je prišlo na misel, da je čas, da ponovno obudim svojo kolono. .Res je—tedni med poletjem iti jeseni so minili jako hitro. komaj sem porinil tn o j zastareli pisalni stroj pod mizo, ga te zopet ponovno vlačim na mizo. Ali menda je prav tako. Po svetu se ni veliko spre-m ^Wflo v tem času Na Grškem. v Palestini, Kitajski, Indonefeiji, Irflo-Kini §e še vedno tepejo StSVfce to Še vedno na dnevnem redu ttfkaj pri nas ln v Evropi. Kriza v Berlinu se ni kaf prida 2 mani sala, ter ekonmoski ln pclttični položaj v Evropi se ni sednika SNPJ v Springfieldu, 111. leta 1818. Pokojni Vincent ni bil samo dober družabnik, ampak vedno napreden. Bil je dolgo vrsto let član našega soc. kluba St. 1. ter nam in Proletarcu vedno naklonjen.' ' Skoda zares, da še nale napredne vrste vedno bolj redčijo. Utlovi in otrokom iskreno sožalje — in Vincentu pa časten spomin. Petinštirideset let niča društva Slavije št. 1 SNPJ je sijajno izpadla. Občinstvo je napolnilo dvorano ter program je bil prvovrsten. Največja zahvala za ta uspeh kajpada pripada njenemu pridnemu tajniku, kateri je znan širo* dežele—Milanu Dvoobrtizna taktika Trumanove vnanje politike Predsednik Truman je govojril pred nedavno konvencijo Ame-riike legije v Miami, Florida največ o Rusiji. Pravsaprav samb o nji. Dejal je, da je Zed. državam edino za mir. In je govoril paketov, ki prihajajo kot darila resnico, kajti ljudstvo v splošnem noče vojne, razen kolikor j*, svojcem iz Amerike. Brat mi nahujskanega in misli, da bomo lahko fctnagaK z našimi atomski- je pokazal dvoje pisem iz stare-mi bombami, ki jih imamo v zalogi. ! £a kVaja, v katerih se sorodniki skalila, ker imamo to jesen precej suho. Ta čas so žeh Kitajski fižol ali sojo. Je dobro obredi! in ima primerno ceno na 'Zadnje čase spet prihajajo! Soja-se menda uporab- pitofbe iz starega kraja, da ^ od primesi klobasi- HikovW kradejo razne reči iz je "the red hetTing," brez katerega bi se danes zelo težko izhajalo. Tak je tdrej današnji svetovni položaj. 3^elo resen—silno nevaren, ob katerega se za- PftffLlCA* fMtŽAVE INlHANA, kl J* pomagala ratfblti stavko elektrlčarjev v tovarni Baryrus-Erie v tivausvitte, fnd. Ml\vk Je prišla ščitftl dkefre ti» pretepala plkete. ■ i------■ ijenjjt Kobe se ogreva za več angleškega gradiva, da bi se morda tako razširil krog naročnikov med tistimi, ki čitajo le angleščino. Dobro bi bilo skušat dagnat, koliko čitateljev ima cam "ifot dogs ', za razna olja angleška stran lista. Če tri če- letuje peščica takozvanih diplo-in za tame potrebščine v in- trtine ali več sedanjih naročni- mktov, kateri mesto, da ga reši-durtriji. John pravi, da je pše- kov angleško stran niti ne po- jo—delajo celo stvar naravnost nice dobro obrodila in da so jo gleda, potem nam angleščina ne obupno, v kljub deževju še nekako sreč- bo rešila problema. Morda bi * poHHčnem polju Pred AmeriMnt legijo Je ~fce» Trum.n ™d drugim, d. Je glav-1 g**^ * ftEKSEl SpS? *SE' ^nKK^v^'^ Jt^tSSL nosti med nami fti precej "uriiafcan," Ta Trumanova gesta je šla v vodo, ker mfu je Je preprečil držav- ker je pcrttfebovel tclfto i!»jfe. in department. Kako naj predsednik, ki je začel z vojrto napo- m seveda kljub temu. dasi jo je vedjo USSR reši vprašanje, ali gazimo V vojno hisfreHjo, ali pa preskrbel na tak cenen način, smo za mir? ' * * jc3tane še vedno umazan ker se je pregrešil čez sediha bofjo za- žitnitah potem pa bodo cene Ker je Truman s svojim oznanilom, da bo poslal Vinsona v poved. In poleg tega najbrž Š2 špekulira z njo na rt nem trgu kar bo tudi spadalo v grešno kategorijo. Moskvo, hotel napraviti vtis—tik pred predsedniškimi volitvami, da je za svetovni mir, in s tem za ukinjenje "mrzle" vojne, je ob enem imel namen odvzeti glasove Henryju WaHaceu io drugim kandidatom Progresivne stranke. Truman je o odnošajih z USSR govoril pred delegacijo, ki Jt posebno na svojih konvencijah navdahnjena za homatije, razbija . . pohištvo v hotelih in uganja vse sorte druge komedije. In zato ** ff^L _|25 Me hitro spet kviSku. Oba sinovi, John in Joe bosta farmarja, oziroma sta že. Navadno mladina tišči v mesta še predno dobro doraste in nemara ostat na larmi John mlajši si je ustvaril svoje "ognjišče" v bližini, kjer obdeluje farmo; Joe pa še po-kako ^g3 doma, ampak že ima tudi on svoj kos zemlje in pridelki zanskih bojev. Star,' zelo stat argument agitatorjev je, da bi bilo veliko ložje dobiti nove naročnike če bi list prinašal več povest nega, toraj sme $rh slišali vrtej predsedni- pevski zbor "Prešeren," kateri bo imel dne 14. nov. svoj koncert, mladinski naraščaj SNPJ ter soc. pevski zbor Zarja iz Clevelanda, katerim gre iskrena hvala. O programu bo na drugem mestu. Naš list Kot vanrf je že znano, mislim, da ste dobili pisma glede naših financ—je res prišel čas, da napravimo nekaj konkretnega za odpravo dolga v tiskarni. Resno se je mislilo pridno rffno se odločili za apel na društva So- ški fcampanji. Dewey in Tru^f"^ ^ pnj«telji! Ali je po- man—dva politična orjaka, vsak na svojem privatnem vlaku vo- r>a tem kosu so njegovi. Dokler so oblasti odpirale pa-ja fcete tia *adfi ii po*ti, v pričo pre- je bilo čudno, čemu si je baš Ameriško legijo izbiral za sredstvo sporočanja Moskvi, da ^pio za mirne odnošaje. i • , V Kremlu mu ne*verjamejo, ker se spominjajo njegovih prejšnjih govortnr,-posebno one^, v katerem je dejal, da so Zed. države za "borbo zoper komunizem vsepovsod." Tako smo v intervenciji na Grškem, kjer vilic naši milijardi dolarjev gerilce v še nismo ugnali; in naša vlada vzlic toliko naglašani TVumanOvi doktrini ni še uspela Ciang Kaišeku poraziti takozvane kitajske komuniste. Vrh tega imamo težave s "komunisti" V Koreji, na Japonskem, v Indokmi itd. In proti vsem uporniiktrti gibanjem po svetu so uposleni ameriški dolarji in ameriška mtmicija . . . To se s Trumanovimi izjavami, da smo za vzajenrtiqst in za razumevanje drug z drugim nikakor ne vjema. Ce hočemo—in on poudarja da se trudimo ustvariti t USSR vzajemne odnošaje—to res dokazati, potem čemu kovati novo militaristično zvezo proti pTav isti cfrživi, o kateri triMlO, da bi radi bili v prijateljstvu z njo? Zakaj smo šli zoper njo sedaj celo V fašistično Španijo in si V ti j i najeli vojne baže zcfper Rusijo in njen 4%lok", ki bi rad delal ra obnovo, ne pa se vojskoval? Truman s svojo "misijo v Moskvo", ni uspel, ker mu Jo je cializmom nemogoče in nedavno Je (Čhuftjhill) dostavil, da Je to ugotovitev potrdil tudi Stklin. Zato Chotfdiill smatra, da če že mora priti do vojne med "komunizmom" in kapitalizmom", naj se to fcgodi čimprej—dokler imajo samo Zed. države atomske bombe. A upamo, da se ne bo ne ena ne dinga vlada podala v pustolovstva, .iz katerih ne bi imela ne ena ne druga nikakih koHsti, človeštvo pa posledice, ki bi bHe groznejše kotgpa smo jih doživeli—posebno najbolj prizadeta ljudstva—v prvi in v dragi svetovni vojni. Drugega.novembra, ali bo koj spremembe? Nad 90 milijonov ljudi v Zed. držav/ril ima volilno pravico. Le približno 60 milijonov izmed njih je regiatHtanih. L. 1944 se Je izmed njih udeležilo glasovanja Samo milijonov volilcev, torej veliko manj kot polovica opravičencev. Cemu tolikšna brezbrižni? Zato, ker imamo kandidate običajno že v naprej izvoljene od !takozvanih političnih tn^šfn in včTItd mislijo—isj Je vseeno .. Cemu bi se trudil na volišče, ko pa Je že itato vse tsHo urejeno, da moj glas ne šteje in glas nikogar drugega na, ker "mafina" določj, kdo je ali bo izvoljen in kdo ne. Ako se skoro 50 odstotkov volilcev ne brifa v neltetih volitvah oddati svoj glas—mar je to derhokracijs? Ni! Ampak vprašaj volilca pa ti bo dtfvrnil: "Wh«t>*he «se!* V nekaterih volilnih borbah smo imeli res živahna kampanje •Npr. v Rooseveltovih bojih, in tudi v letih od kar je Truman v »predsedstvu. In pa ko je bil Eugene V. Debs poosebljanost opozicije proti obema starima strankama. Sedaj jc vodja napredka v socialnem ln v ekonomskem smislu V tej deželi Henry A. Wallsce. # Najvo£ja tragedija je, da Wallace ni že sedaj predsednik. Ako bi Šlo pred štirimi leti na konvenciji demdkratsfce rtranlie po pravici, bi on sedaj hH ne fetto b4 "wirste" VoJUe. Kafti Husija jo noče, a jo vrši, ker jo naša vlada neguje, Cemu naj katerokoli ljudstvo na svetu sploh želi novo vojno? Viti Španci pod diktatorjem Franccflm si Je ne žele! Henry Wallace to poudarja in glas žanj Je tfas ta «rir in ta VttJfrfW&fTffWM! IlifUUl. ^ * - -• —— ----------- Kot v industriji tako so tudi ; v farmarstvu nastale v zadnjih no dobivali kar jim je bilo po-f® .Tclih rlano; ker pa zdaj, kot se čuje Vladna statistika kaže. da sedaj —odpirajo pakete že v Ljubi ja-'1 * ""E* masine"f ni, kažejo x^sa znamenja, da so ^ko tolike»obdela in pridela _______...____ikikltL« «.. I kot so prej štiri osebe. In tudi u^movici tamkaj. Tukajšnji ju goslovanski zastopniki bi naredili dobro delo, če opozefre on-dotne oblasti na te nove tatvine. Nihče rad ne pošilja svojcem razne potrebščine če naprej sumi, da ne bo prišlo v prave roke. Posebno kaj boljšega ni vredno pošiljat. Da pa ne bo kdo zavijal, češ, poglejte! Takole moralo so u-stvarili tamkaj tisti komunisti, ki ne upoštevajo nobene božje zapovedi, naj omenim, da tudi drugače se je življenje na farmi veliko spremenilo. Nič več ni farmar takorekoč odrezan od ostalega sveta kot je bil pred leti. Dobre ceste navadno vodijo prav do farme, automobili, radijo, elektrika in take izboljšave so naredile življenje na farmi veliko bolj a trakt ično kot je bilo pred leti. Pred nami je spet vprašanje ali problem kako pomagat »Proletarcu" iz finančne stiske. Je lahkega gra^-|jse6jj ^^ ^^ diva. Da, resnica je. da ,e to „ ^^ Orjaka-smešna be- list za izobrazbo list za misleča ^ kQ citatelje, ampak kaj pomaga, ce ^ Roosevelt sprego- ga pa ne mores razširiti pod te-^^ ^^ mi pogoji. Morda bi bilo bolje ^ cela Amerika % nokaj popustiti na " resnem y| sovpaJ||ikif katerih gradivu in nadomestit, z povest- ^ ^^ ^ ^ mm ' lahkim gradivom^ Sicer ^ ^ a§ pa. kot omenjam v začetku, se ta *va ^^ ^ zavedamo, da je to težak, menda hote r>a9)oni na glasovni ^umb nerešljiv problem. Upam pa, rfldija ter ^ f^Ekmi na dru- v prejšnji Jugoslaviji, ko je bil to star naš problem, katerega še sam prevzvlšeni škof v Ljubljani in na vsaki farl krdelo du-šebrižnikov, ki so skrbeli, da se je ljudstvo bolj brigalo za duhovne kot posvetne stvari, ni bila Sedma božja zapoved prav nič bolj upoštevana. V vsako pismo, poslano jtarišem na pošto Mimo, na Dolenjskem, sem priložil dolar ali dva in so dosledno vse prejeli. Drugače pa Je bilo ita sosedni pošti v Št. Rupertu. Kadar sem poslal tja sestri dolar v pismu, je bilo dosledno vsefrej ukradeno, dasi so se Štruperčani radi ponašali, da imajo lepšo cerkev kot je na Mirni. Pisal sem na poštno di-rekeijo v t^ubljani in je pomagalo. te Je bilo še pred vojno. Ustavil sem sc pri dobrem podporniku "Proletarca", farmarju Johnu Cizerle. So zelo zaposleni. Pšenice so posejali tn potrebuje dežja da bo lahko smo že v preteklosti reševali-in rešetali na razne načine. Toda, najbolj gotova pomoč je seči v žep in obenem skušat pridobit tudi druge somišljenike, ki Čutijo, da jim je delavski list potreben, da store isto. Upati je, da bo tekoča kampanja uspešna. Ampak to bo rešilo problem le začasno. Trajno postavit list na dobro finančno podlago je pa nemogoče, si car bi.bili to že zdavnaj storili. Da bi zvišali število naročnikov v toliko, da bi saj za silo pokrivali stroške, na to ni misliti; enostavno zato ne ker se hitro krči število na* sih Starih naseljencev. V koliko bi rešfio profolem če gremo nazaj na štiri strani, v to seveda nimam upogleda; najbrž bi malo zaleglo. Glede angleške strani imamo pač vsak svoje mnenje. Somiš- "Demokratični" Illinois V lllinoisu, ki je ena izmed najvažnejših industrialnih ter kmetijskih držav v tej deželi, kandidatov progresivne stranke ne bo na glasovnici. • Vsa prizadevanja progresivne stranke, da se bi odlok državnega volilnega urada razveljavilo, so bila brez uspeha. Naš lili-noiski glavni pravnik Je rpriznal, da je bila progresivni stranki storjena fcrtvica, ker se lo je i "Utmikalijami" zbrisalo t glasov-nice, a zvezno Vrhovni sodišče Je* vseeno odločilo, da se mora il Ifnul&ko postavo upoštevati—tako kot Je—dokler je ne razveljavimo. Bila je sprejeta zato, da se ščiti volilni monopol demo-repuMikonske štranke. V tej volilni kampanji sta se obe stranki zbali progresivne Stranke toliko, da sta jo vrgle oziroma črtale s tiketa, a ob enem pa so isti ljudje dovolili kakim trem ali štirim strankam na glasovnico, dasi niti ena izmed njih ni imela zadosten količnik podpisov. V čikaškem okraju (Cook County) je progresivna stranka po dolgih sodnih procefih dobila pravico do rubrike na glasovnici za kandidate v lokalne in v okrajne urade. Priporoča, da naj vo-liloi, ki so pristaši te stranke, volijo "straight" tiket. Torej ne vpisavati kakih imen vanj, ker jih bi volivni klerki zavrgli za neveljavne. Tako bo vsak tak "straight" tlket pomenil tudi glas trn Wallacea in Olen Taylorja • < r ^ da bomo vsak po svoji moči pomagali, da bo izhajal "Proletarec" še desetletje, Potreben nam je. A. Shular IJabam WljMjhA* BJSMMA veren ntapcc viaae Sedanja italijanska vlada je lahko ponosna na svoje uradnika. To dokazuje tale primer: Policaj Je zasačil ribiča, ki je ribaril na prepovedanem metftu. Razpletel se je pogovor. Polieaj: Ali ne veste, 4a je ti-barenje tukaj prepovedano? O* globil vas bom. Ribič: Kakšno ribarenje? Kdo pa ribari? Kje so ribe? > Policaj: Saj imate trnek v vodi! Ribič: To še ne pomeni, da ribarim. Držim samo Črva v vodi, da se malo okopa. Policaj: Da vidimo. Ribič je potegnil trnek iz vode, na katerem je visel črv brez ribe. Zmagoslavno je dejal: — No vidite? , Policaj: Vidim. Ampak globo boste vseeno plačali. Crv nima kopalnih hlačk! — P. D. Oh, ti otrocih V Amsterdamu je nek slikar slikal na ulici pravljične kotičke starega dela mesta. Ker so ga otroci * svojim vpitjem motili pri delu, je k platnu postavil tablico z napisom: "Na otroke je treba paziti." Toda napis rft imel uspeha, celo obratno, otroci so se začeli zbirati prav ob slikarju. Tedaj je dikar prišel na dobro misel. Prvotni napis je zamenjal s novim, ki se Je glasil: "Vabim gospode paglavce, da bi nadzirali moje delo." Od tega trenutka dalje se pri slikarju ni ivil niti en otrok. Izvtdtl je , Simoni da, največjega grškega korskega lirika, je nekdo prosil, naj mu napiše nagrobni napis. "Koliko, mi plačaš?" ga vpra- "Večno'hvalo U bom dolžan,n ma odgovori prosilec. Tedaj mu Simonides pravi: "Imam dve skrinji. Eno sa pohvale, eno za denar. Ce hočem kaj kupki, moram zmerom seči v tisto, v kateri je denar, v oni ni nii." % Ali imefio $19»? • Meseca septembra je bilo v cirkulaciji v tej deželi $23,114,* 824,147, sli $190.97 via vsako osebo v Zed. državah Prispevajte v sklad nitev Proletarca! sa fchra- go točko. Prvi govori kot da je že predsednik Združenih držav; drugi pa udriha po denarnih mogotcih, plutokratih ter Wall s tree tu, dočim je on sam pometal vse navadne poštene" ljudi iz svojega kabineta in ga napolnil z Wall Stritarji in generali. Ali ko bi bila sama, to bi bila dobrota. Toda zrak je napolnjen raznih političnih demagogov—in nič ti ne pomaga če premikaš gumb na radiju, naj bo demokrat ali republikanec—slišiš Iste lltanije, kdo bo hujše udrihal pa^ komunistih. Časih, ko se razgovarjamo na vlaku ali pa v delavnici, omenim progresivno stranko. Čudno me pogledajo in beseda jim zastane. Henry Wallace? Kaj ne ve£, da je s komunisti? V vasi kjer st&nujcm, je do6edsj še vedno zmagala republikanska stranka z veliko večino. Zadnji teden mi je omenil moj sosed, kateri Je litograf in preoej radi* kalen—"volil bom za Wallace-ja." Vprašal sem ga, kaj je spremenilo njegovo politično mnenje. Odvrnil mi je, da posluša Wallacejeve politične govore po radiu ter da ima on edino konkretne pogoje za bodočnost Amerike. Dejal je: "Imam dva sinova. Oba sta služila v armad« v zadnji vojni. In kdor je sledil dogodkom, kateri so se vršili od kar Je umrl pokojni Roosevelt ve, da so danes na vladi ljudje, kateri nas tirajo ne samo v depresijo ampak direktno v vojno. Bttifti, kateri je spregledal to nevarnost in se ni ustrašil političnih demagogov je Waliaee. In zato bom volil progresivno." Upam, 4a so Wal-Ucejevi jovori tudi drugim odprli oči. Res je, ko vidiš tega človeka na odru ter poslušaš njegove besede—veš brez vsakega dvoma, da govori iskreno, da govori resnico. Ne samo to. Spoznaš, da |e to človek, kateri ve sa kaj se bori, kateri ve in razume vso opasnost današnjega svetovnega položaja ter v kakšno nevarno pozicijo nas je zavlekla reakcija. ( Kdor ga noče razumeti v tem mislim Še posebno naše unij-ske voditelje—je kot pravi pre* govor: "Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga najprvo udarijo s slepoto . . ." K\i zavedno delavstvo bo 2. novembra storilo svojo dolžnost. Pri nas. Zelo, selo me Je pred par, tedni presunila novica, da je, umrl Vincent Cainkar. Brata Cainkar j a sem poznal od takrat ko Je bil prvič itvoljen za pred- tre"bno naglašati resnost današnjih časov? Ali je treba omenjati majhno število naših socialističnih in naprednih glasil katera nam še preostajajo? Ali bomo pometali puške v koruzo z geslom: "Dopolnjeno je!4' Ali bomo zavihali rokave vsaj v svoji moči ter postavili naš list na noge? Proletarec je nam potreben. Ce preneha naš list bo s tem umrla ena stran našega naprednega socialističnega dela slovenskih delavcev, katera bi bila nenadomestljiva. Vsi naši boji, vse naše tradicije so zvezane v tem listu. Zato ponovno apeliramo na naša napredna društva naj storijo svoje? dolžnost«. Društvo Slavija je darovalo iz svoje blagajne v sklad Proletarca sto dolarjev. Upam, da bo imelo veliko posnemalcev. f. Dopisi v Proletarcu sosedno zanimivi. Res je, da je precej truda, predno se pripravi človek k pisanju. To lahko sodim po sebi. Ali nič ni lepšega kadar čitaš novice kaj se godi po naših naselbinah. Big Tony se je oglasil s svojim dopisom (dolžan sem mu tudi jaz eno pismo) če prav nekaj tednov pozen je bil popolnoma nov in zelo zanimiv. In glasove iz Kansasa vsi radi čitamo. Torej sodrugi (in časih so pisale tudi naše ženske)—kaj pravite na to?— Oglasite se! \ Tole mi ne gre vg/ovo? Kake ta, da ae šestnajst jonev unijskih delavcev ffnjavi saradi dvojčlčne stranke, namesto da bi glasovali ease, ne sa privatne interese, to mi nifcakar ae gre v glavo! I« tudi to ae, čefMi unije prispevajo v kampanjske sklade sa kandidate dvojtične kapitalistične stranke. Cemu, da se 4oliko trudimo sa podpiranje grškega k m tja, Caing Kaišeka, angleške In nizozemske dinastije, to mi nikakor ne gre v glavo! Tudi tega ne zapo-pedeiu, čemu ameriški vottlei vedno volijo sa stari red. Čeprav vedo, ia Jim Je sovražen? MOLETABEC October IT, IMS. VLADIMIR NAZOR Podzemsko Bosna (Nadaljevanje.) 7. Kakino bitje je moj vodnik? Nič več ni podoben starcu. Brada mu je počrnela, oči mu leskečejo, v roke in noge je postal krepkejši, urnejši. So trenutki, ko se mi dozdeva, da maha s komaj vidnimi perutmi. Zdaj bom moral drveti, skoraj leteti za njim, pa mi ne bo težko. Koliko duplin, globeli in podzemskih dvoran sva že obšla? Povsod šelestenje vej, žubore-nje voda, glasovi ljudi in živali. Tla pod nama se tresejo in majejo, iz mrakotnih brezen plamte plameneči jeziki, dviga se dim. Kriki borečih se, pokanje pušk, grmenje topov. . Vnela se je vojna. Dva strašna velikana v spremstvu oboroženih ljudi z volčjimi in pasjimi glavami sta vdrla v podzemski svet, da bi požigala hiše, klala žene, starčke in otroke, žela setve, obirala sadovnjake in trgala vinograde, vdrla v kraljestvo rud, odganjala živino. Njuno divjanje in njuna po-žreŠnost sta velika. Z mečem sekata, v verige uklepata, z nogami teptata. Toda tla, ki so bila dotlej pusta, mrzla in nepremična, se tresejo; skoraj razbeljena so od vročine; drgetajo in mečejo iz sebe borce, kakršnih še ni videl svet. Mladi so. Opan-ke nosijo na nogah, rdečo zvezdo na čelu. Borba je huda, sami premiki, porazi in zmage, toda mali zmagujejo. Starec se je pomladil, krila so mu zrasla in začel je z njimi mahati. Od njih piha v%-ter, ki pometa z malimi borci kakor sever s suhim listjem; dviga jih in meče na velikane, na volčjo in pasjo sodrgo; vsakega izmed njih spreminja v težak kamen, ki prebija kožo, lomi kost. Zemlja pa bruha iz sebe nove borce, vedno več jih je, vodno večji so, močnejši in napadal nejši. Bitka je dobljena. Mali vlačijo trupls velikanov, volčjo in pasjo crkovlno, in jih odstranjujejo; iz jam lezejo borci, vračajo se pa kot delavci; Starec jih vodi in nosi rudarsko orodje. Kmalu oživi vse podzemlje. Grablje ražljajo. Motike in lopate zvenčijo. Kladiva nabijajo. Oboki v duplini so počili; tla so se dvignHa; sonce je posvetilo. Novo delo in novo življenje polje in vre. Izginili so vsi strahovi, vse sence iz preteklosti. Vse pod zemljo je postalo enako; ljudje so podobni drug drugemu kakor mravljinec mravljincu; z enako voljo delajo, enako jedo, na istem soncu se grejejo. In novo sonce sije povsod; planine so razpokale in se sesule; podzemski svet se je prikazal ns površju, visoko se je dvignil in se spremenil v še veh- častnejše gore, prijetne globeli, po katerih teko bistre reke, ki ne ločijo, ampak spajajo bregove s plitvinami, brodišči in mostovi._ ""Od povsod diha tovarištvo, skupno delo, vzajemna pomoč. Mir vlada med ljudmi in stvarmi. — Do zadnje meje si me pripeljal, do konca, — pravim Starcu. — Nisem, — mi odgovarja. — Pojdi z menoj! . 8. Kam me neki pelje? Prava Bosna je odkrita; meja sedanjosti je prekoračena. Lupina je odpadla; jedro je prišlo na beli dan; pod modrim nebom je z zelenjem odeto; trni-čje se je spremenilo v sadno drevje, ki po eni strani cvete, po drugi nosi plod. Večna pomlad je. Izginila so mesta, vasi, razmetane kolibe in staje; nič drugega ne vidiš, kakor šotore sredi pašnikov, kjer se pase živina, ob reki pa skačejo otroci, ženske perejo perilo, moški lovijo ribe. To so zadruge ljudi, ki se po svobodni volji družijo in razhajajo, selijo iz kraja v kraj in tudi iz šotora v šotor, pokoravajoč se samo želji srca in nagnjenja do tega ali onega tovariša. Toda gospodarji dela so; samo toliko se mučijo, kolikor je potrebno, da se ohranijo pri življenju. Od ničesar in od nikogar niso odvisni, samo z naravo so povezani. Čistost telesa in duše. In odnos do živali je postal drugačen: kolikor daješ, toliko prejemaš. — Kakšen svet je to?—vprašam Starca. — Svet utopije, — mi odgovarja. — Sanje, ki se ne morejo uresničiti. » — Vse, kar je mogoče sanjati, se lahko tudi uresniči. Sanje so znanilke dela. Ne pridejo kar tako in brez razloga. — In človek ... — Ni slabši od živali. Vsa pota k dobremu so odprts pred njim. Samo enega mu manjka: vere vase, zaupsnjs v lastno moč. 2rtev strahu je. — Kakšnega? — Večnega strahu pred nerazumljivimi silami neskončne in veličastne narave. -— In kje je njegov začetek? Kdaj bo izginil? . — Ta strah se je prikazal, ko se je človek začel osamljati, ko se je začel trgati lz naročja narave v blaznem upanju, da bo postal njen gospodar, ds bo zasužnjil vse njene ogromne moči; in izginil bo, ko se jim bo znova predal, ko bo dovolil, da same vplivajo nanj, skrito, blagodejno, neprisiljeno v meri in nsči-nu, za katerega ve edino on. — Odpoved! Vračanje! Poglabljanje v daljno preteklost! — V ničemer ni vrsčsnjs v preteklost. Samo ns zunaj je vi- e e o e o e o e o o 0 o, 1 • e • e e e o e e e e e e o e o e e o o e e e e e o e o e e e e e o e e : e e 'O o e e e e e e e e e e o e o o te PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset clanov(k) je treba za novo društvo NAROČITE SI DNEVNIK "PROS VETA" Naročnina sa Združene državo (IsvsssbM Chicaga) kn SS.SS na lete; fl.H sa pel leta; Sl tt m četrt leta; aa Ckleage tn Ceok Ce„ $*6t sa celo lete; M.?f »•* I«**; ■* taoeeewtve $11.* Naslov za list In tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE. AVENUE CHICAGO 23, ILUNOIS deti tako. Kar in kdor ve, da v svojem večnem gibanju koraka samo naprej, ne more zopet nazaj. Preteklost nas ne čaka, da bi so vrnili k njej; ksr je bilo dobrega in živega v njej, koraks z nami naprej, neprestano se bogati in ustvarja nove, nepričakovane čudeže. * — Da. Toda skoraj vedno v borbi in trpljenju, In kaj potem. — Pogumno sprejmi boj! Bla-goslovi trpljenje! Tako je vzkliknil in tisti trenutek sem ga videl v njegovi zadnji podobi. Z mladostjo je bil obsijan. Močan, dober, lep. In vzkliknil sem: — Zdaj vem, kdo si. Genij te dežele. 9. Ker je rastel, mahaje z vedno večjimi krili, sem iztegnil roke proti njemu, v želji, da bi ga dosegel. Toda nekdo me je prijel za roko, fne prebudil. Počasi sem odprl oči. Znašel sem se v sobici, na ležišču. Pred menoj je stala zdravnica našega bataljona; preiskovala je, kako mi utriplje žila, gledala me je, smehljala se mi je in govorila: — No, tovariš Nazor, kako se počutiš? In odgovoril sem: — Kakor človek, ki se je prebil skozi pekel in vice, pa so ga ustavili pred vrati v nebesa. Kruševo na Pivi, 10. IV. 1943. (KONEC.) Z irilVVMSKI IN UREDNIŠKE MIZE REMEMBER THIS ON ELECTION DAY Nepismenost Ce bi vzeli za merilo naše dobe, ki se tako rada sklicuje na svojo kulturo in Civilizacijo, odstotek pismenosti vsega prebivalstva sveta, potem bi morali ugotoviti, da še nismo tako daleč, kakor se zdi. Število "kultu ronosce vM je še zmerom razmeroma zelo majhno. Po najnovejših statistikah, ki seveda ne morejo biti posebno zanesljive, se lahko sodi, je Še zmerom dve tretjini vseh zemljanOv v starosti nad 10 let, ki ne znajo niti čitati niti pisati Domiselni Mark Twain Mark Twain, ki ni samo zabavno pisal, ampak bil tudi v življenju jako šegav, je bil kakor mnpgi ljudje njegove vrste v svoji obleki včasih malobri-žen. Tako se je primerilo, da je neki dan obiskal slavno pisateljico "Tomove koče". Hariet Beecher Stowe mu seveda ni oponesla, da vrli možak nima kravate. To je storila šele njegova žena, ko se je vrnil domov brez tega priveska, ki so ga dali svetu Hrvatje. Nekaj časa pozneje se je pri gospej Stowe o-glasil sel s sveženj čkom. Odprla ga je in našla v njem črno svileno kravato poleg tele sprem-nice: "Priložena je kravata. Vzemite jo ven, prosim, in si je oglejte. Danes sem bil menda pol ure pri vas brez te kravate. Bodite tako ljubeznivi, pa mi jo po preteku tega Časa vrnite, ker je edina, ki jo imam. Vaš Mark Twain." - špekulanti Imajo spot "dobro" čase Kot v vsaki gospodarski krizi, in pa kadar je svet v vojnih nevarnostih, je na borzah med špekulanti vse napeto. Špekulanti se hočejo v takih dneh iznebiti delnic, ki so špekulativne vred nosti in jih drago prodajo, potem pa si nakupijo bolj zanes ljivih delnic, ki pa v špekulira nju ne obetajo mnogo. > A ssj propadle ne bodo. Male ribice pa isgubljajo, kot je to zakon med ribatfiT tudi v rekah, v jezerih in ns morju; no samo ns "kopnem". Naročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja! e ooeeoeeeeeeoeeeeeeeeeeeee i BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD TbL 10461 JOHNSTOWN, PA. Društvo Delavec št. 8 SNPJ, So. Chicago, je prispevslo v sklad za otmitev Proletarca $10. Vsoto je poslal društveni blagajnik Jacob Brljavec. In dostavlja v pismu: "Društvo Delavec želi, da bi Proletarec izhajal v naprej, ker je koristen vsemu narodu." Louis Hren, W. Dakin St., Chicago, je obnovil naročnino in prispeval $2 v sklad za otmitev Proletarca. Luka Podbregar, zastopnik Proletarca v Witt, 111., je nabral v ta sklad vsoto $3.25 in poslal ob enem dve obnovitveni naročnini. Anton Demshar, tajnik društva št. 104 SNPJ, je poslal društveni prispevek $5, med posamezniki pa je zbral $9. Imena bodo v izkazu v prihodnji številki. Druš. št. 121 SNPJ, Detroit, je prispevalo v obvarovalni sklad Proletarca $25. Vsoto je poslal Joseph Korsic. Društvo št. 518 SNPJ je prispevalo $5. Korsic je poslal tudi precejšnjo vsoto za oglase v Koledar in piše, da ima pozdravnih oglasov za $33. To je pisal 18. oktobra. Izboren odziv—in ako bi imeli tisoč Korsičev in njemu sorodnih agitatorjev, pa ne bi imeli v našem uradu glede vzdrževanja Usta nikoli tako težkih skrbi kakor sedaj, temveč bi se le brigali kako izboljšati vsebino lista in Koledarja. A vendar jih imamo par stotin in le tem gre zasluga, da naše ustanove vzlic velikemu trudu še vzdržujemo. Frank K n a f e 1 s, Edmond, Okla., je poslal $5 in obenem piše na dolgo o težavah, ki jih ima z nazadnjaki. Zahvaljuje se Katki Hrvatin za njen spis s potovanja po zapadu in tudi on je bil v onih državah ter v Carlsbad Cavern jami v New Mex hi v raznih toplicah. Piše, da bi rad poslal več, a je denar trošil v pomoč rojakom v starem kraju, katerim je poslal doslej že 77 paketov. Sam Debelak, Belle Vernon, Pa., je obnovil naročnino in prispeval $7 v sklad za obvarovanje Proletarca. Iz Kansasa se je včasi oglašal v Proletarcu marsikak pionir. Zadnja leta pa sta v tem listu zastopana le John in Anton Shular. Johna ni v naših kolonah že dolgo na izpregled. V poletju je zaposlen na vrtu, na kmetiji in v čebelnjaku. Tonetu, kot je poročal, pa so čebele vzeli državni ljudje, na vrtu dela njegova žena in tako v Proletarca lahko še vedno dopisuje. Zastopan je z dopisom spet v tej številki in poslal je vsoto $14 za naročnine in pa v sklad za obvarovanje Proletarca. John Brezovec, Conemaugh, Pa., je poslal v ta sklad $10 in imena prispevateljev, ki so v tozadevnem izkazu v tej številki, ali pa bodo v prihodnji, če v te j ne pridejo na vrsto. Prej smo omenili Johna Shular ja, iz Kansasa, s tik nato pa je nam poštar prinesel njegovo pismo in v njem ček v znesku $16 —od tega $13 v Proletarčev sklad in ostalo od društva št. 206 SNPJ za Prosvetno matico. To društvo je ob enem prispevalo $5 v sklad za otmitev Pto-letarca. John K rebel, Cleveland, je poslal sedem celoletnih naročnin, med njimi eno novo. Društvo št. 126 SNPJ, Cleveland, O., je prispevalo $10. Vsoto je poslal društveni tajnik John J. Gabrenja. Društvo "Mir" št. 142 SNPJ, istotako v Clevelandu. je poslalo v pismu tajnika J. Bostjančiča v isti namen $10. Omenja, da je bil ta znesek na seji soglasno odobren. John Mesec st. in njegova soproga, iz Gumee, 111., sta prispevala $5. Iz JohnstoWTia, Pa , je poslal Frank Cvetan $48.15 zs oglase v ameriškem družinskem koledarju, za potekle naročnine in pa listu v podporo. Društvo Sloga št. 14 SNPJ v Waukeganu je prispevalo listu v podporo $5 in John Zakovšek $5, skupaj $10. John Breščak, Burton, O., je poslal v Proletarčev sklad $2. V pismu pravi med drugim, da v kraju kjer on živi ni Slovencev, torej bi z našo nabiralno polo nič ne opravil. V politiki so za republikansko stranko in o kakem delavskem listu, tud^ ako je angleški, nočejo nič slišati. Ugotavlja, "da naša slabost je v tem, ker odlašamo in Čakamo namesto da bi se sproti potrudili." Piše nadalje, "da kdor zagovarja delavske pravice in deluje ljudstvu v korist, ima težave, pa naj bo to Proletarec ali kak drug delavski list, ali pa posameznik. Upam, dr bomo Pro-] letarca v tej njegovi finančni krizi ohranili, da bo še v nadalje varoval in branil ter učil svoja načela, ki jih oznanja že toliko let." John Valetič, Gary, Ind., Hrvat po rodu, je obnovil naročnino na list, ob enem je poslal znesek za prihodnji letnik Družinskega koledarja in pa prispevek v Proletarčev sklad, skupaj^ Frank Leben, Forest City, Pa., je poslal dve celoletni naročnif ni, med njima eno novo. Popust je pustil listu. In poslal znesek v tiskovni sklad. Imena prispevateljev bodo v prihodnjem izkazu. In druš. št. 124 SNPJ pa je prispevalo v enak namen $5. Tako bomo s sodelovanjem naših somišljenikov krizo znova prebredli. Koledar bo izšel in Proletarec bo še izhajal. Edward Tomšič, Walsenburg, Colo., je nabral v sklad za obvarovanje Proletarca $25 in federacija društev SNPJ za Colorado in New Mexico pa je prispevala $25. Skupaj je Edward poslal $50. Imena bodo v posebnem izkazu. E. Tomšič se je vselej rad potrudil za vzdrževanje Proletarca, pa%če je bil na konvencijah SNPJ, na zabavah ali kjerkoli. O seji omenjene federacije piše med drugim: "Razprave so bile jako živahne, stvarne in konstruktivne. "Obdelali" smo vse, tudi politiko smo nekoliko "okrtačili." In Proletarcu smo prispevali $25. Po seji pa smo imeli pravo oh-cet. Bilo je gnjati, potic, krofov, pohanja—sploh vsega dovolj. Za to delo so skrbele naše neumorne članice društva št. 21 SNPJ, in sicer Antonija Klun, Agnes Knafelc, Katarina Vivo-da itd. Seveda brez Rose Ra-dovich pa tudi ni bilo. Ona je tajnica društva št. 21 SNPJ— jako delavna in vztrajna v dopisovanju v Prosveto. "Kajpada, tudi harmonikarja smo imeli. Zvoke sta nam preskrbela mlada člana Chas. Sper-lak in Richard Kočevar. Kot sem že prej omenil, Proletarca tudi nismo pozabili. Pri omizju smo nabrali $25 in imena prispevateljev bodo priobčena. Hvala vsem za postrežbo in za prispevek Proletarcu. Naj še omenim, da prihodnja seja federacije se bo vršila v Walsen-burgu, Colo." K temu Edward dodaja, da je uprežen z raznimi deli od jutra do večera. Zato tudi uspeva. Tako vsaj ve, da njegovo delo ni zaman. John PeČsr, iz Pittsburga v Kansasu, je poslal $9.50. Od tega je prispevalo društvo št. 9 SNPJ $5. Drugi prispevatelji bodo v izkazu. John H. Krzisnik, Kemmerer, Wyo., je poslal v U sklad $7. Imena bodo v izkazu, ki bo objavljen po redu kakor jih prejemamo. Joseph Turk, Nokomis, 111., piše, da bi rad pomagal, a je invalid in prihranke je porabil. V rovu ga je pohabilo 8. januarja 1. 1932. Nič zamere. Mi pošiljamo mnogo pisem in tako tudi takim ljudem, o kateri n nam osebne stvari niso znane. Anthony Vldrlch, L1 o y d e 1, Pa., je poslft v Proletarčev sklad $7.75. To vsota so prispevali posamezniki in njihna imena bodo v izkazu. Math Vidmnr, Coroapolis„Pa., je poslal v Proletarčev sklad $28.50. Imena bodo v izkazu. Društ. št. 434 SNPJ je prispevalo v sklad za ohranitev Proletarca $10 in pa $6 za članari no v Prosvetno matico. Vsoto je poslal tajnik Martin Krusic. Peter Benedict v Californiji —bivši Detroitčan—Je nedvomno prezrl prvo stran v Proletarcu z dne 22. sept., v katerem je bil omenjen njegov prispevek in pa da je poslal kopo oglasov v Ameriški družinski koledar. Zal, da vsled zaposlenosti ne mo- cmf&t im t MACHtN* remo odgovarjati toliko kakor bi radi pismeno, zato se poslužujemo kolon v Proletarcu v ta namen. Sedaj, ko nam pomaga Clarence Zaitz, bo tudi v tem oziru boljše. John Faidiga, Denver, Colo., je star naročnik Proletarca. Obnovil je naročnino in poslal $2 v tiskovni sklad. On je pravzaprav "ledvilčan." Druš. št. 74 SNPJ, Virden, IU., je prispevalo $2.50. In posamezniki z društvom vred $6. Vsoto je poslal Frank Ilersich. Anton Strazisar, Tire Hill, Pa., je poslal $7 v tiskovni sklad in za obnovitev naročnine. Math Malnar iz Willarda, Wis., ki je naš dober zastopnik in agitator, ter tudi poročevalec, se pritožuje, čemu njegovih poročil ni v listu? Nam je žal in zagotavljamo mu, da bodo vsa v bodoče, ker smo dobili v urad pomoč. Ce pa mora urednik delati preveč stvari, mu ta sli ona zastane in posledica je zamera, uredniku po je tudi hudo. Nismo namreč več v 'idealističnih* časih, tako kot nekoč, ko kogarkoli si vprašal, "boš storil to in t&\ pa je storil. Malo se je branil a naloženo delo je vseeno izvršil. In tako je, dragi Malnar, s tabo — pa tudi z nami v uradu. Prosimo za pomoč pri delu, pa je ne dobimo zadosti. Zato so zastajanja. A, kot že rečeno upamo na boljše. Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca je 2137 Ako je številka tik VA&EGA imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vfm je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Druš. Narodni vitesi št. 39 SNPJ — veselica v soboto 30. oktobra v dvorani SNPJ. Vstopnina 50c. Društvo Slovenski dom št. 86 SNPJ—plesna veselica in domača zabava v soboto 30. oktobra v Al-dine Hall North Side. Pevski s bor Prešeren — jesenski koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ. Basar Progresivnih Slovenk, krožek št. 9, v soboto 4. decembra. Federacija SNPJ priredi božični-co za Člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v jednotini dvorani. "NadaH št. 162 SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo 31. decembra v jednotini dvorani. Društvo Francisco Ferrer št. 1S1 SNPJ priredi plesno veselico v so-boot 19. februarja 1940 v dvorani SNPJ. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK knjiiica, a poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu žb državljan, stvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnibJetnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Linool-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države s glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. C«m kajiitci j« mimo 80 e peitaia« vtmL Naročila sprejema: Knjigorno Proletarca 1301 S. Lawndale Avenue CHICAGO S3. ILL. . Poslušajte SLOVENSKI RADIO PROGRAM v, ^ j>i -i . » katerega oddaja Odbor Ameriško-Slovenskega Dneva v zapadni Pennsylvaniji vsako nedeljo od 12:05 do 1:00 popoldne na Radio postaji WLOA Braddock, Pa. (1350 top on your Dial) Vabljeni ste tudi na letno sejo tega odbora, «kl se vrši v nedeljo SI. okt v Slovenskem domu v Pittsburgh!! ob t. uri pop. Anton Rednak, tajnik 164S Grand view Ave I N. BRADDOCK, PA. iMJCkji KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * Kako boste voliti? Chicago, 111.—Ali boste Golili zase ali proti sebi? Vsak pameten človek bi odgovoril, kakšno neumno vpiašanje , ker to bi moral vedeti brez da bi vprašal, da bo vsak, ki ni zrel za norišnico, gotovo volil tako, da bo v njegovo korist in v korist njegovim otrokom, Če ^a to vprašanje do dobra premislimo, pa dobimo odgovor ravno obraten. Delavci ne marajo, da policijski količki padajo po njihovih glavah, kadar stavkajo za večji kos kruha zase in za svoje otroke. Kadar so volitve pa volijo ravno za tiste, ki pošljejo policijo, da tolče po njihovih glavah in razbija stavko. Ljudstvo ne mara da more večje in večje davke plačevati pri vsaki potrebščini, ki jo kupi, samo 2ato, da se Ameriko zgradi v prvovrstno militaristično državo in da se drži na krmilu fašistično in militaristično reakcijo v Grčiji, na Kitajskem, v Turčiji, Italiji i.t.d. Sedaj se z vso silo pripravljamo, da ponovno oborožimo nemški junkorski militarizem in izročimo vladne vajeti v Nemčiji barbarskemu nacizmu, kateri bi mogel biti že davno kaznovan s smrtjo za zločine, ki so jih delali nad nedolžnimi ljudstvi v Evropi, kakor tudi nad našimi ameriškimi ujetimi vojaki. Sedaj jih naša ameriška vojaška komanda v grupah pomilostuje in jih nastavlja na važna vladna mesta. In vse to se dela z isto propagando kot je delal Hitlerjev nacizem, italijanski fašizem in japonski militarizem: "da se ustavi komunizem/' Ko je pa prišlo do vojne, je pa trpelo v splošnem vse ljudstvo. Samo kapitalizem in militarizem je močnejši in bogatejši kot je bil. Volilec—delavec, premisli in pretehtaj dobro pred dvanajsto uro, komu boš dal svoj glas! Ce si zato, da se napravi mir med narodi vsega sveta, boš volil za Henrya Wallacea in za celotno Progresivno listo. Ce si zato, da nad 60 let stari ljudje dobijo tako pokojnino, da bodo udobno in brez skrbi živeli do svoje smrti, boš volil za Wallacea in Progresivno listo. Če si zato, da je vsak naravno razvit otrok upravičen do vsakovrstnega učenja, ki ga veseli in želi, boš volil za Wallacea in Progresivno listo. Če si zato, da do ljudstvo imelo sigurnost od*zibelke do groba, bos volil za Wallacea in Progresivno stranko. Volilec — delavec pred dvanajsto uro, ker volilni dan je blizu, dobro premisli, Jtaj se bo zgodilo s tabo, s tvojimi otroci, s tvojo družino in z vso civilizacijo, če pride do prihodnje ali tdkozvane tretje vojne, kjer bodo padale atomske—bombe, se valovili strupeni plini in smrtonosni bacili. In do tretje svetovne vojne, pod današnjo napeto atmosfero lahko pride vsak čas, dokler bodo na krmilu v Washingtonu velekapitalistični podrepniki, militarist* in Wall-street ar ji. Zavedaj se tudi tega, da pbd današnjim,kapitalističnim sistemom drvimo z vettkp brzino v še večjo in večjo inflacijo, novim davkom, ii> v največjo depresijo. Zavedaj se tudi tega, da republikanska in demokratska kombinacija oas ne bo tešila. Reši nas lahko samo ljudska stranka in ta je ^Progresivna stranka s Henry Wallacem, ih Glen TayloTjtem qa čelu. Ker Progresivna strknka je bila organizirana iz ljudstva za potrebe ljudstva in ga rešiti pred pretečo katastrofo, v katero ga vodi republikanska demokratska kombinacija. Teh par dni, jih imamo & na razpolago, delajte, ijgi tiraj te in na r št. 321 SNPJ $15. fo $2: C Bogatay (Power Pt ), J Persin, J. Jez. Po $1: C. Mustar (Girard. O ), F. Petrich, Angela Petrich, Tony Gorence. Po SSc: L. Tomaž in, E. Persen, skupaj $20. Poslal J. Jež. PENNSYLVANIA Ambridge: Dr. it. 33 SNPJ $5, poslal A. Ziberna. Herminie: Anton Zornik poslal $7.50. Prispevali so: Po $2: M Stavdohar (Girard, O.), John Spro-har (Chicago. HI.), Art Chater (Pittsburgh,, Pa.), Louis Bortol $1 (Strabane, Pa ), Frank Previc 50c (Girard, O.) JO h n$ ton: Dr. it. 3 SNPJ S5. Pe $1; E. Pozon, P. Lukanič. Poslala Mary Vidmar. Latrobf: Dr. it. 318 SNPJ $5, poslala Theresa Matko Arch. Library: Dr. St 386 SNPJ $10, poslal Nick Triller. Moon Kun: Dr it. 88 SNPJ $10. $2. Anion Sttfler $1, Jbs. Koraic Si. I poslala Jerica Gorjup. KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? e Pridobivajmo ma NOVIH naročnikov O' Obnavljajmo naročnfno TOČNO rim poteče s e Agitirajmo med dragimi naročniki, da store Isto e Prispevajmo v PROLETARYtV tlakoval sklad In priporočajmo to ta d! dragim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In druge stvari ' e Naročajte slovenske la aagleške knjige li PROLETARCEVE knjigarne • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, ki tega še also storili e Naročita KOLEDAR tati svojcem ? staram kraja In enako PROLETARCA Vsakdo naj stori ia naš list kolikor moro, pa bomo vso težave zmagovali! smo Se razpršili. Letos pa jo vabim k nam. Ako bo v mestnem lagunu močan led, se bova drsali, na pomlad pa se bova veselile ob krasnih rožah, ki rastejo tukaj. In v družbi bo smeha in veselja da kaj. In vse to nas bo spominjalo na mlada leta. In kaj je lepšega, ko mislite na mladost, ko se drsaš pozimi! Tudi pri nas čitamo razne liste in dopise v njih. Zelo pogrešamo dopisnike, ki jih je nam smrt pobrala. N. pr. Johna Pin-tarja, Louisa Pavliniča, Josipa Snoja in sedaj Vincenca Cankarja. SNPJ je z njim veliko izgubila, enako z drugimi pionirji, ki jih ni več med nami. Mnogo je rojakov, ki ničesar ne čitajo. Niti v tedensko Pro-sveto ne pogledajo. Zato jim morda ni mar, da so zamudili či-taii v nji Cainkarjeve članke. Upam, da se bodo bolj brigali za članke njegovega namestnika, ako bo nadaljeval s takim delom. Sem članica SNPJ od 1. 1914. Pristopila sem v njo v St. Louisu, Mo. Vincent Cainkar je bil tedaj predsednik društva št. 107. In od takrat sem ga poznala. Časten mu spomin. Agnes Pasarich. Ahton Zornik piše Herminie, Pa.—Dežuje, ko to pišem. Dolgočasno je. A če začneš pisati dopis, ne vidiš ne dežja, ako ne teče po tebi in sploh nič. Samo misliš in pišeš, Tudi spominjaš se marsičesa v deževnem vremenu. In tako so mi prišli pred oči ljudje, ki so se nekoč norčevali iz socialistične stranke, katera je bila v oni dobi prvoboriteljica za delavske pravice. Rekli so mi: "Vi ste sto let prezgodnji/' torej naj bi čakali še sto let v borbah za ljudske svobodščine. Pa nismo. . . „ Rekli so nam tudi, da smo kakor godba, ki igra več milj pred parado. n >m i* \ » <1 . ' Pa nismo—ker naše delo gre dalje Agitiraitio. Trudimo se. In tako delajo napredni ljudje od nekdaj. t > Kdo pa je povzročil vse to orje po svetu? Mar ne kapita-izem? Sedaj pa se izgovarja za nadlege nad radikaloe. Isti večer ko sem to pisal sem bil povabljen tudi v Carnegie Hall, v Pittsburghu, da naj pridem poslušati Normana Thoma-Sel sem tja. Vstopnine ni « sa. bilo in nekdo jo je moral plačati—namreč stroške. Slo se je menda zato, v nekakšni tekmi, kateri shod bo boljše obiskan: aliThomasov, ali Wallaceov. Na Wallaceove shode je bilo treba povsod plačevati visoko vstopnino. Na Thor masovih so bile le kolekte. In na Wallacejevih shodih je bila udeležba vzlic vstopnini, kar ie dokaz, od koga ljudje več pričakujejo. Ni pa vse zlato kar se sveti. Kajti mnogi izmed onih, ki so v delavskem gibanju bili zmerom z reakcijo, so šedaj za Wallacea. "*To ne ustvarja dobre morale, dasi Wallace k temu ne more pomagati. Njemu je za mir po svetu in za socialno pravičnost. Razlik med svojimi pristaši pa noče delati. Tudi o vzgoji bi lahko precej govorili. Naši starši so vzgojili mnogo otrok v zgodnji mladosti napredno. Toda višja šola pa jih je spremila v reakcionarjc. Kako bi se moglo temu odpo-moči? Ne drugače kot da pridejo šolske uprave v napredne roke, In le tedaj bo šolstvo služilo ne samo v korist učencev temveč blaginji vsega ljudstva. Koliko so že neži rojaki žrtvovali za vzgojo svojih otrok—večinoma so garali zanje-vse življenje. In sedaj—kaj imajo od tega° Namreč starši. In na delavsko gibanje? Človek, ki potuje po naselbinah, si v pomenkih predstavlja bodočega Hitlerja, to je, ameriškega Hitlerja. Tak Hitler bi namreč ukazal postreliti tudi starše in druge svoje sorodnike. V tej borbi poudarjajo, da se gre med komunizmom in kapitalizmom. Srednje poti miru in sodelovanja pa v teh argumentih taki ljudje nočejo videti. Pa vendar obstoja. Govorimo tudi o svobodi govora. Fa se oglasiš na seji društva za besedo v prid teh naših načel in ti ukažejo—sedi, tu ni prostora za politiko! A vsi drugi, ki so za reakcijo, pa lahko govore kolikor jim drago. Apeliram na naše starejše člane, da ne dajo polne kontrole naši konservativni mladini, ker če to store, bo vse ogromno delo naše pionirske generacije razpadlo v nič. Ne obsojam vse mladine, ker med njo so izjeme. A so redke in vidite bolj in bolj, kako izginjajo tudi tisti fantje in dekleta, ki so bili nekoč napredno vzgojeni in so v društvih in javnem življenju sploh napredno delovali. Propaganda opojnih sredstev s strani kapitalizma zastruplja naše ljudstvo in temu se bi morali svobodoljubni ljudje Vladni uslužbonci naa ogromno stanofo , Uslužbenci zvezne vlade, dalje uslužbenci posameznih držav ameriške unije ter okrajni in občinski nameščenci nas stanejo vsoto eno mUijardo dire sto milijonov dolarjev vsak maacc, ali milijon dolarjev na mesec več kakor pa med vojno na svoji najvišji točki v zgodovini te dežele. Seveda mnogi vladni uslužbenci prejemano plačo tudi zaslužijo, a na milijone dolarjev pa gre takim uradnikom, ki le čeke prejemajo ne da bi kaj delali zanje. Odsotnost s dola v industriji jako nizka V delavskem departmentu so izračunali, da je lani izoetal z dela v industriji povprečen delavec samo 9.6 dni, torej niti deset dni v celem letu. Od tega odpade vzrok za odsotnost 6.5% na bolezni in na nesreče pri delu. Koliko dni pa so bili odsotni gospodarji industrije, bank in rudnikov? Statistika delavskega departmenta tega ne pove, ker naša vlada je pač za "free enterprise" ln ako si med bogataši ti ni treba drugega kot uživati živ-ljennje brez dela Jos. Kotar $5 io ie $5 namesto ven C* za pokojno Frances Babich. MINNESOTA Aurora: Pr. it 111 SNPJ $5. poslala Julia Modetz. Or. it. 43 SNPJ $2, poslal J. Omerza.- M. Praprotnik $3. Eveletk: Dr it. 130 SNPJ $5, poslal J. Frantar. MONTANA Grand Coulee: Dr. it. 454 SNPJ $2, poslal Marko Rukavina- Klein: Dr it. 132 SNPJ $5, poslal M. Jeller. Rod Lodge: E. Erznoxoik $3,30, R. Pddlinsek $1, T. Taucher 50c, poslal K. Erznoznik. NfcW YORK ■yadavtlle: Frank Lipar $2. OHIO Bridgeport: Club JSZ $5, Joe Skoff $1, John Vitez $1. Poslal J. Vitez. Clevalaad: Dr. it. 147 SNPJ $10. Dr. it. 748 SNPJ $10, poslala J. Terbizan. Dr. it 53 SNPJ $25. Po $2: F. Barbie, J.Lokar Sr. F. Za vrinik $1. (Poslal Jos. F. Durn.) Prank Cerne $10 namesto vence na grob pokojnemu V. Ca in kar ju Po $2: A. Babič, Mrs. J. Zaverl, A. Jania. J. PoUock. V. Salmic, Mr. and Mrs. Coff, L. Furlan. F. Vrček, J. Obod, Skupaj $18, poalai J. Kre North Braddock: Dr. it. 300 SNPJ $5, poslal A. Rozanec. Paak ■ill: Dr. it. 44 SNPJ $10 nabrano med člani. Wast Newton: Dr. it. 64 SNPJ $5, poslali J Kobe. WASHINGTON Renton: Fred Medvesek $2 25. WES* VIRGINIA # Ehn Grove: Dr it. 425 SNPJ $2 Pa SSo: F. Kosem, M. Burnik, J. Prevarek. V. Gusel. Po 2Sc: T. Selak. J. Matos, skupaj $4.50. Poslal M. Kosam. Windsor His.: Dr. it. 407 SNPJ $5. poslal F Kolence Dr. it. 29 SNPJ $12, poslal L. Verdinek. WISCONSIN Mtfwaakee: Po $1: J. Tesovnik, T Kftcjmi. L shetita, M Plvha, v. Wrad, F. Alesh, M. Medvesek. F. Bizjak. F. Mum, A. Garden, L. Kale. Pa 50e: J. Spek, L. Milost-nik, H Ambrozich, M. Rodich. Dr it SNPJ $25. to SS: J. Chokel, F. Primozich Po $1: J. Radei. A Gornik. J. Jenko, J. Kump, F. Per-ko, skupaj $47, nabral L. Barborich. Willard: Matt Malnar $1. WYOMING KOck Springs: A. Starman $5. (Poslal F. Remit/ ) Skupaj $4S2.SS Pot v socializem Socialistični graditvi so potrebni izobraženi ljudje, ta izo-obražene ljudi pa ne mdfcmo imeti tistih, ki samo mnogo tajo, temveč one, ki se temeljito ukvarjajo z materialistično filozofijo, ki ustvarjajo bogastva znanosti, ki dojemajo pnfttano in razumeje, kako je treba združiti revolucionarno teortjo z revolucionarno prakso. — I. M. Kalinin. Kjerkoli in kadatfcoM, Spomnite se Proletarca lil zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad. Proletarec je veš lists Priporočajte ga svoji* Snaneom in prijetetyfciil, ta se niielo nanj. Naročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja! upreti. Zelo priporočam našim ljur dem, da pomagajo—dokler je še čas, nabirati oglase v Ameriški družinski koledar. In da pri* tpevamo za obvarovanje vseh teh naših naprednih ustanov, ki so vsled inflacije in pa zaradi brezbrižnosti prišle v Silovito stisko.-— Anton Zornik. UvMi Zattkh j poroča Springfield, IU.—Poletje je za nami—zima je na pragu. Jesenski dnevi so nam napravili naravno krasoto, ob enem nas Spominjajo, da- so pred nami čimkrajši dnevi in vedno daljše noči. Listje na drevju je v barvah in odpada. Kmalu bo tu starka zima dolgočasna. Toda se ne bom preveč dolgočasila, zato obnavljam naročnino na Proletarca in prilagam v ta namen $6. Kar je bdvŽč, naj. gre v tiskovni sklad. Vem. da je list v stiski in da je vreden podpore. Veliko sem se že potrudila, da bi mu dobila vsaj enega novega naročnika, pa je bilo šaman. Sfcet naše tnesto ni posebno hiajbno. Tudi veliko Slovencev živi v njemu. A žal, da so mnogi za vse brezbrižni. Posebno za take liete kot je Proletarec. A ima ta list tukaj tudi mnogo prijateljev in podpornikov. i Res—živimo v silno resnih (asih in inflacija nas davi. Prošenj za podporo vsake sorte je mnogo na društvenih sejah. A kar se Proietasoa tide, ako bi vsak naroftiik, U mu ja kaj ta list, pomagal po svifih močeh, pa bi šlo vse po sreči. Ceatokrat nam pravijo v tej ali oni nabiralni akciji: "Opustite en obed na dan." Ali pa, "ne jejte mesa en dan v tednu, itd. In da bi tisti prihranek potem poklonili v tak in tak dobrodelni namen. Morda bi se to obneslo tudi \ sedanji kampanji za Proletarca Ohraniti ga mdtaroo za vsako Ceno. . % Iz njega so se naši liudje veliko naučili in silne bitke Je vodil za napredne stvari. -£elo rada čitam v Proletarcu . j • aa •»¥» «*• It " • ■ —-t dopise iz vsfeh krajev Amerike: npr. Toneta Shularja poročiila ih komentarje iz Kansasa, dopise "Big Tonyja" iz Kalifornije ih sploh vse druge. Shularja osebno poznam in tiste kraje, ki jih on omenja. Pred leti smo tudi mi tam živeli, zato se dežele sončnih rož velikokrat spomnim. 2al, da niso bile lepe. Morali smo po $vetu za kruhom tudi iz kansasa. Tone Shular, le še piši! tvOj dt>piš takoj prečitam ih ne le jaz ter tudi marsikdo drugi tudi pb Svakrst in več. Včasi napišeš aj takega, da se smejemo, včasi pa tako, da nam pridejo solze oko. In "Big" Tony naj se pogosteje oglaša, četudi mu je uredryk nedevho dopis zakasnil. Bo pe prihodnje bolje pazil. "Big" T6ny se ne ustraši iti ined ljudi in jim reči: "Boste kaj dali v podporo ProletafCii?" In nato igra na koncertino, se smeje ih odmev j* money order V tiskovni sklad. Saj poznam naše napredne Kansasčane, med katere spada tudi "Bia" Tony. Seveda naleti tudi on na na-zadnjake, kajti te se dobi vsepovsod—menda jih je veliko več kot pa naprednjakov. Tudi je res, da nekatere "ženice" možu ne puste, da bi bil "napreden", a je tudi res, da je med nami veliko naprednih ^rojakinj, t Naj še k temu dopisu dodam, da je prireditev Delavskega doma —. zvana vinska trgatev — Pav fino izpadla. Vršila se je oktobra. Gospodinjski klub Delavskega doma, kakor tudi Dem sam se vsem ze naklonjenost prav lepo zahvaljuje. In h koncu—Proletarcu želirh v sedanji kampanji mnogo prispevkov ter veliko novih naroča nikov.— Uršula Zattich. 2, 3, 25, 54 56, Vesti Ik New York« 4 Ne* YoYK, N. Y.—Ameriški Kaj prfcvljo v pismih Slovenci smo res tako povezani | , Ne bilo bi prav docela spumed suboj, kakor da Je Amerika stfti iz poročila o gornjih primata Slovenija. Velike razda spevkih pisem, ki so spremljala ije nas nič ne motijo. Ako se v darove. • "Wadhlnfctdnska Slo-tem ali onem kraju sproži dobra venka" je žena čestitljive staro-ideja za to ali ono koristno stvar, 8ti, toda se ji sirote v domovini dobi takoj odmev iz najrazlič- smilijo in jim Je ž* večkrat po-ntjših krajev dežele. Ravno ta- magala po svoji možnosti z da-ko ako briga in zanima čitatelje ^li v gotovini in blagu; njena naših listov kaka posebna stvar fpisma vedno odražajo globoko o kateri sO čttali v enem ali dru- ljubav in navezanost na rodno gcm listu. Ni dolgo tega. ko je domovino in posebno rada po- Chlcago, 111./....-.......................... 20.00 neka ženska zelo trpela nn kol- maga otrokom. V Pueblu, Colo., Chicago, HI...........,.................. Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. PRISPEVKI V POMOČ AMERIŠKEMU SLOVANBKfc}*fU KONGRESU v /»»rani Od delegatov slovenske sekcije 25, septembra ob priliki 4. zborovania Ameriškega slovanskega kongresa v Chicagu. 111. • Darovali so: Podružnica štev. 1, SANS, Detroit, Mich.. Chicago, 111. Pittsburgh, Pa. je to ženska razstava. Kadarkoli bodo to urediti, bo dobro ker tudi Sltfvanova dekleta lepo zapojo. Le to naj poskrbe, da pridejo v narodnih nošah.—Kot solistka v petju in plesu bo ha-stopila Miss Josephine Peshel iz Brooklyna, ki se že iz otroških let vadi v tej umetnosti. Nastopil bo tudi hrvatski pevski zbor ''Jedfristvo" in jugoslovanska plesna lupina otrok in odraslih, kakor Še nekaj dragih talentov. Program se bo pričel ob 9:15 zvečer ter bo trajal do desetih. Božične karte še imamo I H I II I I | I Dospelo je Število pisem, v 15.00, canju—emeriŠki dnevniki so pi- so očividno o apela razmotrivali katerih rojaki in rojakinje vura-' THE BIG RACE 1 10.00 10.00 10.00 ■ ■ __ 'p Milwaukee, Wis.................. 5.00 {šali o tem, bilo je na radiju in na sejj SANS-ove podružnice, | šujejo, če še imamo božične kar Podružnice SANSa, v New Yorkp, N. Y . .....................-..... 5.00 tudi v 'nekaterih naših listih. ker pi$e rojak Yoxey, blagajnik, | te za zunanje narocovalce. Se- Dru$tvo štev 1, SNPJ, Chicago, 111................................... 15:00 Takoj so se dobile med nan^i ro- » da je podružnica št. 109 skle- veda jih imamo. So po dess„ 3. " Johnstown, Pa............................ 10.0O jakinje, ki So želele ženski po- niia poslati ček za nabavo za- centov komad in predstavljajo 102, " Chicago, 111. ................................................................15.00 " 104, 4 44 West Allis, Wis......................................................5.00 " 121, 44 Detroit, Mich..............................................................10.00 h *» 192, 44 Milwaukee, Wis..................................................5.00 " 289, * Tire Hill, Pa..............................:.. 10.00 " 427, 44 Coverdale, Pa..............................................................20.00 Federacija društev SNPJ za zapatfno Penno.......... ..........................25.00 Progresivne Slovenke, krožek št. 8, Milwaukee- West Allis, Wi$,..................................................................................5.00 Progresivne Slovenke, krožek št. 9, Chicago, III......................................10.00 Progresivne Slovenke, krožek št. 10, Johnstown, Pa..........................10.00 Slovenski narodni dom Uohn R. Street) Detroit, Mich..............25.00 Ženski odsek Slovenskega narodnega doma, Detroit; Mich. 10.00 Skupna slovenska društva Velikega New Yorka....................................40.00 Društvo štev. 557. I.W.O., Brooklyn, N. Y......................................................5.00 Prijatelji društva sv. Alojzija, Conemaogh, Pa................................25.00 Postojanka Amer. slovanskega kongresa, Jcfctnstown, Pa.....25.00 Klub Wallace for President, JohnstoWn, Pa......................................................10.00 Etbin Kristan, Grand Haven, Mich................................is.....10.00 John Pollock, Cleveland, Ohio............................................................................................5.00 Josie Zakrajšek, Cleveland, Ohio...................................................5.00 Frank Japich, Chicago, 111..................................................................5.00 Donald J. Lotiich, Chicago, 111..................................................................................................10.00 Joseph Oblak, Chicago, 111..............................................................................................................5.00 Louis Zorko, Chicago, 111................................................................100 Alojzija Barut, St. I/>uis, Mo.............................................. ../ 5.00 Ciril Medved, St. Louis, Mo..........................................................................................................3.00 Theresa Speck, St. Louis, Mo........................................................5.00 Mary Vidmar, Johnstown, Pa............................................................................................100 Anton Zornik, Herminie, Pa..........................................................................2.00 Slovenski ameriški narodni svet, Chicago, 111....................... 100.00 poslati ček za nabavo za-j centov komad in predstavljajo Pisale so listu, ki je prošenih potrebščin. Mrs. Nad-1 slike iz Jugoslavije. Jih je 6 vesnik piše, da sta se z možem vrst, po ena slika ali karta za peljala na farmo Johna ln Josie vsako jugoslovansko republiko. magati. prinesel vest in navedle kaj bi koristilo, ena od rojakinj pa je dala ime ln naslov zdravnika, ki Pohar, kjer sta našla že prej $512.00 Ob isti priliki so delegati in delegatinje darovali v spomin pokojnega Vincent Cainkarja vsoto $28.55, in namesto cvetlic, se je ta znesek izročil br. John Pollacku za obrambo svobodnega tiska. MIRKO G. KUHEL, gl. tajnik SANSa. je v podobnem slučaju bolniku omenjene rojake in so pred raZ uspešno pomagal. Vse te infor- hodom med seboj zbrali malo m&cije so bile odposlane na pri- vsoto, da se tako odzovejo ape- stojno mesto in so znabiti tudi iUt »Pravi, da bodo zbrale kaj kaj koristile. tudi pri tamkajšnjem krožku To je en primer, ki kaže kako Prog. Slovenk.. Mrs. Kravos pi- pazno naši'ljudje slede pisanju še, da rada pomaga sirotam tam- naših listov in kako jih ti pove- kaj, ker ve, da so v resnici po- Zujejo med seboj. Omenjeni pri- trebni. Za slovensko smo zbrale sloven sko vas pozimi. Je zelo mična zimska slika in prava božična karta. Na sliki je "znSmenje" —Kristus na križu ob poti in pa slovenski kozolec! Se spominjate kako je Robert St. John zapisal v svoji knjigi "The Silent People Speak," da kozolca Združeni narodi v ho mafijah, ki jih he morejo rešiti (Nadaljevanje na 5. strani.) ni i kapitalizem v Nemčiji spet utr-Omenja, da je poslala l videl nikjer drugje kot v Slo- jevalo. Zato zelo zameri angl2- cije zgolj ščitenje reakcije, oljnih polj in izkoriščevalcev, ne pa pomagati grškemu narodu. In isto velja o Kitajski. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) mer hkrati odraža dobrosrčnost paket osirotelemu otroku v Sv. veni ji? Well, me smo gledale, ški delavski vladi, ker je svojo boda Je v Rusiji, ker ljudje be-naših ljudi, ki so pripravljeni i Križu na Vipavskem, kateremu da naša slovenska božična karta izjavo za socializacijo v angleški! že iz "ie In iz Čehoslovaške, iz pomagati svojemu bližnjemu v so očeta ubili Nemci. Paket se vsebuje to ^posebnost in tipič- c6ni Nemčije preklicala in prav Jugoslavije in Romunije. Lju- nesreči, pa če je naše krvi all i je po njenem mneju zgubil, ker nost slovenskih vasi—kozolec in tako Francija vožičnih kart na obeh priredbah, pa ni mogla vsemu točno slediti. —A.P.K. kimi vestmi iz New Yorka ali čim podobnim*. Prireditve, ki sem jih zadnjič omenila, so lepo uspele. Naš lokalni krožek Prog. Slovenk Je prav lepo in veselo praznoval svojo prvo obletnico.ob zelo lepi udeležbi mladih in sta-Yih, ki so se vrteli, da se jim Je kadilo izpod pet. Programa ni bilo, navzočim je bilo prav ob kratkem objasnjeno, da je večer posvečen prvi obletnici in na žene in dekleta je govornica apelirala, naj prišteli j o h krožku—Nedeljski shod za Walla-cea v Jugoslovanskem domu je mi Retzel, vsaka po dva dolar- in sestre, so vsi dali svoja živ-ja; Mary Zupančič, Mirni Pav- 1 jen ja za skupno zavezniško cic in Frances Bartol, vsaka po stvar, za zmago, ki je nas tukaj dolarju; znana zavedna Slovenka Christine Nad vesnik iz Ogles-by, 111., je poslala $8, ki so jih prispevali: mr. in mrs. J. Kernc, mr. in mrs. J. Pohar, mr. in mrs. L. Mente in mr. in mrs. F. Nad-vesnik, vsak od teh parov po dva dolarja; Theresa Gerzel iz Aliquippa, Pa., ki je Žena naprednega mišljenja, je poslala v imenu krdika Prog. Slovenk št. 13 $24.S0; deset dolarjev je dal krožek iz blagajne, ostalo so zbrale članice med seboj; iz Pueblo, Colo., se je Oglasil Lud-wig Yoxey, ki je v imenu SANS-ove podružnice št. 109 poslal $25; Spomnil se je sirot v domovini tUdI krožek Progresivnih Slovenk v West Attis, Wis., v imenu kattvega je poslala $25 Anna Ptmcer, ki je todi poznana kot zavedna in napredna žena. Skupna dozdaj prejela vsota znaša $119.30 in nadejam se, da se bo Še Mo spomnil Sirot v stari domovini tn poslal kak prispevek. Dobrodošel je vsak dolar. Kar bomo prejele odslej, bo porabljeno za nofcup dodatnih potrebščin. Zelo jim je treba linoleja za podove, dalje hi-gijenskih in šolskih potrebščin za otroke in nadejamo se, da bomo mogle nakupiti znatno količino teg*,zakar smo bile na-prošene Zbirajo m#d svojimi ljudmi tudi sestre Srbfcinje in Hrvatice. ' —------ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGtCft SVS4 WK8T ttth STREET tel. Crawford 2212 I OFFICE HOURS! 1:90 te 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) ):S0 to »tSO P. M. (Except Wad., Hal and gun.) Baa. ttlO So. RftfOWfty Ave. Tel. Crawford 1440 obvarovala strahot, ki jih je prinesla Italija in Nemčija s svojimi zaveznicami vred Jugoslaviji in drugim napadenim in podjarmljenim deželam.—O nabavi potrebščin in drugem bo poročano enkrat kasneje. Ae o ženski razstavi Letos je precej več zanimanja za našo letno žensko razstavo in mnogo naših rojakinj, ki pišejo po božične karte, iZrsža teljo, da bi mogle to razstavo osebno videti. Nekatere iz bližnjih krajev p**avijo, da bodo skušale priti v New York ob tej priliki. Kot že poročano, se razstava prične 1. nov. fn zaključi v nedeljo 7. novembra. Vstopnina je samo 60c z davkom vred. Razstava je v 71* Regiment Armory, 34th fctr., York, N. Y. Ker je Več zunanjih vprašalo za te in-fcfrmscije, sem jih tukaj ponovno navedla. Razstava je vedno zelo zanimiva, ker razstavijo najrazličnejše umetnosti ročnih del in dtugega ženski odbori zastopajoči razne narodnosti iz katerih sestoja naša nova domovina, ki je bila dolgo dobo pribežališč« milijonom ljudi, ki so si hoteli tukaj zaslužiti boljši kos kruha. Na jugoslovanskem prdgti-mu, v četrtek, 4. nov., bodo nastopili tudi pevci in pevk« "Slovana"—nekaj so govorili o tOrrt, da bi nastopil dekliški zbor, ker SLOVENE RECORDS 1Mb* T0t COD, plea paataga C-111« M St. Clak pOtka C-1IS0 1W fat prfkai Mj P. Yaakork and C-110S Alpfas waka La«pBgktar'a »sika C-MU Villas* favsra pa£a LaMarjack_pafca C-lSlft ffM pdkZ-b in 1 his arok di Hit 1 T-lOt Silk T.1M t Olika .br -K Ifl [ his Polkataats llnbrclla polka m Tr— — wait! Tivali Park Palka Villa ft Sqoara Mfla — Potkk Melweiaa waits ^Ernast Banaiict Quartet Vi Mil Haeak, Palka J. Pwash and his Tav. Ban4 mt* tor trm list of aQ naw SLO-tba lurgaOt aalactioa Slovana artiata, to: T-114 14ft IITK WrltO^wfra B in UC, br tha'iatt PALANDECH'S SM S^lttk Itrwt, Chk«g0#5. m. ZA LICKS tttKOVrtm VBBH VMT PO ZMiMtti CtffAR m vawro OBRNI f® if A VKU8KO TIBKAKm) ADRIA PRINTING CO. «01. telCHIGAM 1141 1838 N. HAtmO It. CtllCAGO l4# ILL PHOLKTAMC it TISKA mi If AS raženi, bivši zavezniki še vedno ^^ __ ^ vojni _ ko se je ne morejo razumeti, kakšna naj vrnil Koncem oktobra je kar-bo mirovna pogodba z novim dinal Hlond umrl In zapustii je rajhom in potem pa se umakniti - poljski hierarhiji sovraštvo do iz države. fcremla in do nove poljske via- In kot se zdi, prave mirovne de Duhovščina na Poljskem se pogodbe še dolgo ne bo. Anglo- namreč ne more sprijazniti z saski blok bo gradil zapadno dejstvom, da starega režima ne Nemčijo v svojem območju pro- ve£ nazaj ti Rusiji in slednja pa si bo pri- Nemjki propagandist! pravi- zadevala, da si organizira vzho- jo da bo v zapadnem delu Ber- dno Nemčijo v območju svojega !ina to zimo sovjetske blo- ekonomskega in političnega kade mrzlo, ker z letali se ne bo re^a- moglo dovažati dovolj premoga Tako razmerje seveda ni zdra- in drv Toda Nemce ^pr0pagan- vo. Nemci bodo silili v združe- disti tolažijo'*, da je oziroma da nje in vprašanje je, katera spor- bo v Sibiriji to zimo še veliko na država bo med njimi s svojo mrzi0 kakor v __ 3erlinu.,. propagando boljše uspela. Za In tolažba kajne veliko zaleže., enkrat — saj tako trdijo ameriški časnikarji, ima med Nemci največ privlačnosti ameriška vlada. Angleška skoro nič, Franciji so Nemci sovražni in Rusiji še bolj. panji za poraženje kongresni- Tak je torej problem kar se koVf ki ^ giaSovali za Taftov-Nemčije tiče. Hartleyjev akt $378,508. Tako Teiave na Jutrovem so poročali merodajnemu uradu In Uko kakor ne morejo Zdr. zvezne vlade> kakor "hteva vo-narodl ničesar konkretnega sto- livru zakon-riti glede sporov med veliko če-tvorico v Nemčiji, tako so tudi brez moči glede palestinskega vprašanjp. Zato ne, ker tudi glede Palestine odločati zgolj ameriška in angleška vlada. 2idje se ga dobro zavedajo in magna-tom na Wall Streetu in v Washingtonu jako zamerijo, ker vodijo politiko profitarstva tudi v tem slučaju, ko se gre za bodoč-Viost židbvstva. tudi na Grškem ne gre vse gladko. In Grki se pritožujejo, da je namen ameriške interven- Stroški unij CtO v kongresni kampanji Unije CIO so potrošile v kam- B«)//ors Defend Vou i f i ecfir>m BI SURE tO VOTE THIS YUR AND EttlY YEAR SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS A Yugoslav Weekly Beveled te the IDUCATION !■»>■ ft MJ IL« WUMLAM HIIVIVH vl in® TTOiRfll 1)11 / if I«r I 1 A Tf V ? £ \ ORGANIZATION e 1 11 K J I /1 Kc M 1 C O-O P f ■ A T 1 V 1 OFFICIAL OROAN OF i rv i # i ^ i \ i t \ rv i w v COMMONWfAlTH J. S. f. and he Educational Bureau JL JL VV/ JL^ MLmJ JL JL JLJLVJL^^^ NO. 2137. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., Oetober 27, 1948. VOL. XUII. Skipping Around By Skippy In Europe there are many different political parties. Many of them have the word "Democrat" or "Republican" with a prefix or suffix. The only likeness between the parties of this country and those of Europe is, in some cases, the name. Is it not possible that the Communist party in this country differs from that of others? It is logical that there could be as great a difference between the two parties of this and foreign countries. Russia is a country whose government is dominated by the Communist party. Any person well acquainted with political {)arties will tell you Russian communism is not a' true communism. It is a distorted form of that party. • Are we sure that the only thing the Communist party in this country is working toward is world domination? That all they are interested in is in overthrowing the government? We are led to believe that is their only desire. In this democracy of ours we are supposed to have many freedoms of which we are to be proud. Can you call it a true freedom when you are discriminated against because of party affiliation? Recently a kindergarten teacher in Baltimore was dismissed from her position because she openly admitted being a member of the Communist party. I guess the school board was afraid that she would try to organize the "kiddles" to overthrow the government. Not so long ago I had an argument with one of my beat buddies down at work. Because I happened to say something in favor of Henry Wallace and the Progressive party, my friend immediately labeled me a "Communist" I didn't want to spoil our friendship, ao I changed the aubject and just forgot about politics. I know a guy that wore a "Wallace button" on his lapel to work a few times. I wasn't long before he started getting put on the worst jobs in the shop. The bosses were against him and he could do nothing about it. Because he belonged to a party that was labeled "communist" by its fearful competitors, he was discriminated against. With the propaganda war going full blast against anything that is not labeled "Republican" or "Democrat," it ia becoming increasingly difficult to have true freedom of political belief. Oil, Shoe Trusts Extend Influence OIL COMPANICS FfARFUl PRAGUE. Czechoslovakia (CNS)—Major oil companies are fearful of co-ops' possible influence in the oil industry, declared J. M. Davidson, president of the Scottish Co-op Wholesale Society, when the Congress of Int'l Co-op Alliance discussed the need for United Nations to administer the world's oil reserves. Said Mr. Davidson: The fact that observers from major oil companies sat in the galleries at the Zurich Congress of the ICA when matters affecting oil were under discussion is admission enough that they are fearful of the influence that co-operatives may be able to exert in the oil industry. The oil combines are impressed and dij-turbed by the fact that the efforts of co-operatives to place the administration of oil under the United Nations have, been more effective in high places than most of us realise.'' PRICES FIXED IN CANADA OTTAWA, Can —Uncle Sams shoe monopoly has extended its tenacles across the border and ap-parenUy comes pretty near fixing the price of every pair of shoes worn by Canadians. That's the charge made by O'Neill O'Higgins, ace official of the Wartime Prices and Trade Board, at hearings on the high cost of living being held by a royal commission, which is about the < 50% of Government Budget Goes Toward Expenses off Cold WarH THE COLD WAR. haa ita ecu nomic side whicb ftdoas . not make the headlines. But the economics of the cold war affect tha living standards of workers and their families. To begin with, there is the cost of the cold war in dollars-and-cents which come out of the pockets of the American people. In the 1S49 fiscal year—the 12 months starting July 1. 1048—the direct and indirect costs of the cold war will run about $21 billion. That is 50 per cent of the total government budget. If the cost of past wars is added to the cost of the cold war, the total amount runs to 80 per cent of the budget for the 1949 fiscal year. ♦ ♦ ♦ A BREAKDOWN of the costs of the cold war in terms of their impact on the average citizen and his family shows that the cost to each man, woman ard child is about $150 a year. For a family of four that means $600 a year is being spent for the cold war instead of being used to improve their living standards. The average worker in manufacturing Industry today is making something like $2,700 a year. If the $600 were given to him in the form of a wage increaae, he would get a boost of 22 per cent. ♦ ♦ ♦ MOREOVER, the worker and his highest government investigating body in the Dominion. The probe family have to pay higher prices through a has been taken up where a special ~ ~ " committee of the House of Commons left off when Parliament adjourned. Profits Go To Germany Two inconspicuous news items have important meaning for the American people. One is a report that American businessmen increased their "foreign investments by S8 billion in 1947, to a total of nearly $29 billion. The other is a statement by General Lucius D. Clay, American military governor in Germany, that the ban on foreign investments ih Germany may soon be lifted. In short. American industrialists and financiers are again doing what they did after the First World War—t a k i n g billions in profits 'from the American, people, and sending the money abroad to build up industries to compete with the products of American workers. to put something away for a rainy day. What is worse, the cost to the average family Is increasing, as inflation swings into its fourth round with prices being boosted because of the pressures of the huge rear m'ament program. In economic terms, the cold war means heavy taxes, high prices and lower consumption. The billions that are being spent for armaments and the additional billions that the people are losing to inflation could be used to raise living standards and create a better life for all Americans. ♦ ♦ ♦ CONTRAST the 21 billion dollars for the cold war with the y^irrent federal appropriation of 327 million dollars for housing and community facilities. Sixty-four times as much is being spent for the cold war as for housing. The cost to the government of underwriting the building of 2 million low cost, low rent homes in the coming year would be less than 2 billion dollars. Two billion dollars is being spent in the coming year for social security and health purposes. If 10 or 12 billion dollars were spent for this purpose, old age pensions could be doubled, disability benefits could be paid in the event of illness or accident, unemployment benefits could be increased and adequate medical care could be provided for the entire population of national EMBARRASSING PREDICAMENT When Thomas E. Dewey went to Portland to talk about conservation. Oregon's Republican Governor. John H. Hall, was kept discreetly out of sight. Hall had just sold 5,818.000 board feet of Pon-derosa pine timber on school lands to a buyer represented by Oregon's Republican national committeeman. The price was $18 a thousand feet. Leading lumbermen and foresters maintained that the state should have received at least $35 a thousand feet, and Hall was advised not to board the Dewey victory special lest he embarrass his party's presidential nominee, who had made a fervent pledge to preserve the forsts. rivrs. and wild life of the Columbia River Basin. —The Nation. program because of the cold war. Inflation ; health insurance, went into a third whirl of price increases in mid-1947, following ♦ ♦ ♦ announcement of the Marshall THE COLD WAR is stoking the Serious Series % In Ohio, PAC took advantage of the high fever pitch over the Cleveland Indians' final drive to the American League pennant. Registration handbills—"Don't Strike Out on Election Day"— were handed out at the stadium to the 80,000 who attended daily. The brewery that broadcast the games agreed to include spot registration announcements. Five sound trucks cruised the city. Airplanes trailed banners over the city. Plan. The third round of inflation flames of inflatiqn; is burdening cost the American people 15 bil-j the people with^heavy taxes, in-lion dollars a year in price in- eluding the vicious excise taxes on creases. ! consumption; is destroying their * That breaks down to more than j "vin« standards $100 per person, or over $400 per The people work harder, but find family. Adding the burden of the cold war to the cost of its inflationary consequences, we find that the total comes to about $1,000 a family. That much money is coming out of their pockets to pay for the cold war and inflation, instead of being used to buy more food and clothing, better housing and they can eat less and buy less clothing and other essentials. And above all. the cold war is increasing the strains within the economy and setting off a chain-reaction which can only end in a devastating explosion that will bring depression and mass unemployment. NEAT STORY Pat and Mike were drinking whiskey when Pat noticed that Mike kept his eyes closed. Says Pat: "And why do you keep your eyes shut while drinking?" Mike replied "Well, it's this way, Pat, when I keep my eyes open I sea the wsikey—It makes my mouth water—and I likes my whiskey straight I" Life flor by to begins at 40, white that time have Britain's Socialized Medicine Popular Among People, Doctors Leaders of the American Medical Association and other opponent^ of health insurance have been conducting an unscrupulous "sntear" campaign against the new system of "free medical care fof all" set up by Britain's Labor; gbvernment. In speeches and articles, they are claiming the British plan has "brplKn down." That propaganda sustained a serious setback in fa story sent to newspapers in this country from London Ijy the North American Newspaper Alliance, a leading news and feature syndicate. Many subscribing papers failed to publish the piece, but a few did. Here's a classic example of daily newspapers' propaganda tricks: On the front page of some papers appeared a story quot Ing Sir Richard Gregory as tell Ing British women they may soon have to get a government "permit" before they can have a child. Of course, the noble Lord was "talking through his hat," but \ the significant thing is this: The papers did not tell their readers that Sir Richard is a die hard enemy of British Labor government's new "health Insurance" aystem, and was trying to discredit It by his wild statement. The story revealed that the new system "has not caused the upheaval predicted by the doctors"— that on the contrary, most physicians have adjusted themselves to the setup and vast numbers of people who could not heretofore afford medical treatment now are receiving full care. Many Benefits Cited One of the first effects was that thousands applied for eye examinations "One 87-year-old woman was able to read for the first time in 88 years," the story pointed out. Among other results cited were these: "Thousands sought expensive hearing aids. "Young couples decided they could afford to have babies. "Many stopped worrying about funeral expenses for this plan includes not only the living, but the unborn and the dead." Boon to Young Doctors Druggists "never did so much business," since doctors' prescriptions they fill are paid for by the government One of the major benefits has been to young doctors. "No longer need they go into debt to buy a practice from a retiring physician," the article revealed. They're assured plenty of business on their own, though on one condition—that they go to those areas where the need is greatest. Plans For A Labor Draft Ever since the First World War, a group of wealthy men known as the "Plattsburg crowd" has been working for conscriptiog in both war and peacetime. They finally won a partial victory this year when Congress passed the draft act, and they will soon spring further plans on the American people. The plans have been prepared by the National Security Resources Board, set up two years ago under the "military merger" act, which put the armed forces under unified control and made far-reaching changes which are little known to the public. Few Americans could name a single member of the National Security Resources Board, but they will hear more about it soon, when it lays before Congress a "mobilization" program which includes everything the "Plattsburg crowd" ever dreamed of, including a "labor draft" which would put workers and their wages under iron-clad control in wartime. HIS REASON "I haven't seen you at church lately. William." said the preacher. ---I "What's the matter?" Last year the average worker "My daughter's learning to play was off 9 6 days, with 6.5 account-1 the harp." replied William, ed for by illness or personal off-! "But what's that got to do with the job accidents. That's keeping , it?" the nose to the grindstone. What "Well. I'm not so keen on going was the boss' absentee record? i to Heaven as I was!" ' WHERE TRUMAN BLUNDERED K. M. LANDIS II in The Chicago Sun-Tim«* LOGANSPORT. Ind—I CAN'T HELP BUT feel sorry for President Truman. Whenever he tries to act like a President, he gets into hot water. Everybody remembers what happened two years ago when he okayed Henry Wallace's speech on foreign policy without asking permission from the State Department. It embarrassed Sec. Byrnes so much In Paris that Truman had to kick Wallace out of the cabinet in order to get back ln good standing. The same thing has happened again, except this time it is Sec. Marshall who has been embarrassed in Paris. And now there is no one for Truman to fire but himself. What caused the President to think he could interevene in our foreign policy is a mystery that has not yet been explained. > When he asked for free radio time to make a "non-political" address of international significance, the networks were hightly suspicious. So they demanded details, and received the astonishing Information that the President intended to send Chief Justice Vinson Ss his personal emissary on a peace mission to Moscow. As a rule, Presidents don't use the radio to make diplomatic appointments, and Truman haa been accused of trying to make a grandstand play for political effect. Maybe he was guilty. Maybe he was trying to prove he was President in fact as well as in name. But he is deserving of sympathy. Within a few hours, the State Department caught up with him, and he was forced to cancel hjs broadcast and abandon his plans to negotiate independently with Salin. • • • APPARENTLY TRUMAN DIDN'T realize that our whole caae against Russia is baaed on the theory that further negotiations are useless. He didn't seem to realize that we have committed Britain and France to this view, and are now trying to line up the United Nations against Russia. It must be said, however, that he grasped one idea very clearly— that the United Nations is simply one instrument of our foreign pol' icy, to be used or by-passed as the occasion suits. This is the central principle of our diplomacy, and It was illustrated again last week when Mar. shall suggested that the UN abandon its boycott of Fascist Spain, which is now giving us air bases. Welcome Home! ^ust ^JhinfyA By Clarence Zaitz Influences On Dewey Thomas L. Stokes In The Chicago Sun-Times The influences behind a President of the United States or an aspirant for the office are matters of news and information to the public so It may properly assess his decisions and acts. Much has been said of the labor influence behind President Truman and the Communist influence In the Henry Wallace third party. Now come some revelations of influences that have interested themselves in the candidacy of Gov. Dewey in an article, 'The Men Around Dewey," by Alden Hatch, in Harper's Magazine. It is an entirely sympathetic article. After explaining how important it was for Dewey to defeat Harold Stassen in the Oregon primary, Mr. Hatch tells of the plans, among them: "The unique thing was the letter-writing campaign. Big shots ir. New York were persuaded to write to their little-shot associates in Oregon; lawyers to lawyers, doctors to doctors, businessmen tc their opposite numbers." And then this: "The bankers—headed by Win? throp Aldrich—were especially en ergetic; as one man put it, "They really put the screws on the boys in Oregon." Winthrop W. Aldrich is chairman of the board of Chase National BaAk. He is a highly influential figure in financial circles and in the past has had great influence in government policy. When Mr Aldrich and his crowd "really puf the screws on," that means some-thing, as any little banker and businessman can tell you, and some not so little. Federal, state and local governments now have a combined monthly pay roll of $1,200,000,000, a rise of $1,000,000 from the war-time peak. This doesn't Include military personnel. "I was once a 98-lb. weakling, but after trying. . . ." That sentence is a part of advertisements about weak little men who, after taking a body building course, became strong enough to whip the bully that swiped their girl. I've seen a new angle to this, and I'm telling you, it really surprised me. Maybe it isn't brand new, but it is the first time tha{ I had ever noticed it. the comic section (yes, I read the comics) of a local paper there appeared an ad with the heading, "I was once a 7l£-pound weakling." The first picture shows a puny little fox terrier romping on the beach with his girlfriend, a petite pekingese. They run into a large, rough-looking bulldog with bulging muscles. Naturally the pekingese left her puny friend for this new discovery. Our poor little fox terrier could do nothing, being the weakling that he was. While sulking over the problem at home, he happened to "notice an ad in the paper" for a certain dog food. It advertised something like those bodybuilding courses. "Why be a weakling? Eat our dog food and be strong." So, our hero tried the prescribed dog food, and the next week at the beach he got rid of the bully that had stolen his gird. Naturally his former girl friend just adored that, and they were both happy because the terrier had switched to a new type of dog food and had built up his muscles. Last Wednesday afternoon people began to wonder what happened when they didn't find their PROLETAREC in the afternoon mail. Thursday morning, and still no paper, and our office was receiving numerous complaints and accusations. I went to the printery with our editor on Monday afternoon. The pages had been made up, and the paper "put toxbed" at the same time as usual. After making sure that the papers had been mailed we contacted the main post office. After many repetitions of our dilema to the wrong guys, we finally got in touch with one of the "higher ups" and were told that things were very much "clogged up" on the 5th floor of the main post office. We were to be notified when the congestion would be relieved. Thursday afternoon came, and with it, the paper. And a little later—thc telephone call confirming the relieved condition of tha post office. So. although a few false accusations had been made, everything is under control now, and we arc functioning as usual. The post office department is swamped with election literature. Bundles and bundles of the stuff are delivered every day, in last-minute efforts to rush through campaigns. When this condition is remedied, the rush for Christmas packages will bury the post office, so you can't tell what'll happen next to your mail. Dollar Worth Only SOc; Lowest in History NEW YORK—(FP)—That dollar bill in your purse is worth less today than ever before in the history of the U.S. It will buy only as much as 55c did before the war. Half the nation's families are falling substantially behind in the race to match incomes and living costs. If inflation wins, living standards will plummet, production will fall and millions of workers will find themselves job less. f envy no man that kMti than myself. Vet pltjr them that know lees.—Sir T.