5 ATS, Nemčija 4 DEM, Švica 4 SFR, ZDA/Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD STROGO ZAUPNO: RDEČI DIREKTORJI HOČEJO ODPRAVNINE STR. 9 Ne^HJOBA Cena 35 din Slovenija, sreda, 9. oktobra 1991 št. 40 — leto XXV NAVODILO: PRODAJTE YU POTNI LIST A. TIJANIČ: KRALJ IZRIVA SLOBOTA EKSKLUZIVNO: KAJ JE NAŠEL PREDSEDNIK KUČAN JE SREČEN SLOVENEC »Letos san telko grbanjof najšo, kak ešče nikdar za mojega Žitka nej. F dvej dnevaj skoron dvatresti kil ali kakši falat menje. Gda je ton bilou? Gda san f Kranjskoj gori biu. Šou san od Tamara krez Mojstrofko do douma na Planici... Dosta san vandrau po svejti ali ka takšoga san ešče nej vido. Grbanj pre grbanje. Ti okou ščukne na pravo - grbanj. Ti okou spadne na nej pravo stran - grbanj. Na kranjskon ešče grbanji nači rastejo. Če bi ščou domou prejk More se pripelati, bi micau hajof. Bočkora si nej mou koma djati. Nej san mou turbe, pa san robačo slejko, te pa ešče se driijgo...«. Bralcem se opravičujemo, ker zaradi časovne stiske izjave predsednika Slovenije nismo mogli prevesti v Slovenščino. TELICE LETIJO V NEBO SATANSKI BENEČAN OBIŠČITE NAS NA OBRTNEM SEJMU V CELJU Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO SLOVENSKE MISS SE PRITOŽUJEJO - LAČNE IN OGOLJUFANE STR. 12 MED NAMI Samo - stojni Peki, pijančki, še Hrvat se vmes znajde, kličejo v pozni nočni uri 8. oktobra na ljubljeni Radio Slovenija, katerega novinarji so edini med slovenskimi že dobili slovenske potne liste. Torej. Poslušalci, ki jih mučijo živci in ne morejo spati, pa tisti, ki še ponočujejo, telefonirajo narejeno razigrani nočni voditeljici in čestitajo njej, sebi in vesoljni Sloveniji za »samostojnost, mlado slovensko državo, naš rojstni dan« in razlagajo kako so »srečni, končno izpolnjeni, navdušeni«. Kolikič že v zadnjem letu dni, dragi Slovenci? Simpotmi, bi rekli psihiatri, so zaskrbljujoči. Najmanj tretjič v letu dni je slovenska skupščina razglasila, da smo samostojni. Nočna voditeljica in njeni sogovorniki ven in ven ponavljajo floskulo iz ust slovenskih politikov: »Sonček sije, dežek gre, Slovenija je samostojna, samo Evropa nas je malo razočarala. Ni izpolnila naših pričakovanj...« Psihologija ve: sreča človeka ni uresničljiva, dokler se ne odvadi od drugih priačkovati preveč. In voditeljica dodaja po Tagoreju: Modrost, do katere pridemo preko trpljenja, je večja od trpljenja. Iz nje se tudi to »osamosvojitveno noč« slovenska zafrustriranost hrani sama iz sebe. Človek bi se zjokal. Kaj je s tem ljudstvom? Se res še nismo izvili iz štadija krščanskih hlapcev, ki shirajo brez strogega gospodarja, največji dokaz poguma pa nam predstavlja odlomljena lata in konček črev na plotu, potem pa v temo pred žnadarji... Bomo jutri Istro pustili Italiji, Hrvate srbskemu terorju, fabrike tujcem, gate domačim mešetarjem, marke papirnatim bonom? Zdaj na radiju zajoka Marija iz Portoroža. Tako lepo ji je pri srcu, pa kakšne iz Evrope bi kar za vrat prijela. Ženska je fatalna. Morda bi se po njej malo zgledovali naši politiki. Namreč da bi namesto nasmehov točili solze, namesto kupic vina pa v rokah držali kakšnega tiča. Evropskega. Tale časopis je dokončno nastajal v noči »samostojnosti« Slovenije. Štiri kilometre od slovenske meje so armadna letala raketirala hrvaško vodstvo, Janša je v Poljčah razglabljal, ali naj Kadijeviču dovoli z letali odpeljati orožje iz Slovenije, kljub vsem kompleksom materialno prav nič naivni Slovenci so izpraznili trgovine, sosedova mačka je mijavkala do dveh zjutraj. Ta Nova doba je kot Slovenija v malem. V njej boste našli domobranca, ki je prisegel Hitlerju in je zdaj republiški tožilec, rdečega direktorja, ki hoče tovarni ukrasti milijon dinarjev, pospeševalca, ki kmetom krade teleta, ministra, ki je prodal uspešno tovarno in celo Štajerce, ki se hočejo odcepiti, teritorialca, ki je sosedu razstrelil hišo in predsendika, ki je šel po gobe... Svoje samostojnosti ne boste našli. Ta ni stvar vlade, skupščine ali kakšnega strankarskega prenapeteža. Samostojni boste takrat, ko boste od svojega dela dostojno živeli in ko s sosedi ne boste skregani. Pa ko vam bo stal. Sam. Brez pomoči. Za to, prijatelji, se moramo boriti. Brane Piano NOVADODA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Braco Zavrnik (mediji), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Šarita Črnac, Matevž Cene (prodaja), Suzana Rober (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331, fax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 9 a, tel. (066) 21-533, fax (66) 51-702, p. p. 311. Cena 35 din, mesečna naročnina 120 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. ČIGAV DEDIČ JE NOVA SLOVENSKA ZAVEZA - DROBNIČ SE VEDNO V SEDLU Belčki dvigajo glave Zadeva Drobnič že vse od izvolitve republiškega javnega tožilca buri slovensko javnost, nekatere stranke, predvsem pa udeležence NOB. Namesto pozabe medvojnega razkola in sprtosti slovenskega naroda zaradi odločitve njegovih izdajalcev, da se bodo v službi okupatorja bojevali proti komunizmu (namesto sprave, dogovorjene v Rogu, složnosti, ki nam je danes tako potrebna), nekdanji sodelavci okupatorja spet dvigujejo glave, oživljajo protiljudske »zaveze«, seštevajo svoje »padle za domovino«, trgajo obveze z nezaceljenih ran... Po vsem, kar smo lahko slišali in brali o političnem delovanju javnega tožilca RS, je povsem jasno, da »afere Drobnič« (gonje proti njemu, kot kričijo njegovi somišljeniki) niso sprožili borci, marveč Jože Pučnik, ki je lansko jesen v imenu DEMOS-a podpisal predlog za imenovanje g. Drobniča za javnega tožilca in ga utemeljil predvsem z njegovo domobransko in drugo poli-tičnoj aktivnostjo. Temu predlogu se takrat niso uprli le predstavniki opozicije; tudi Zeleni Slovenije so predlagali za tožilca mlajšega, z zgodovinskimi delitvami neobremenjenega, strokovno primernejšega in politično nevtralnega kandidata. Vendar je v Demosu prevladalo večinsko stališče. Gospod Anton Drobnič ni zlorabil zaupanje svojih zaščitnikov. Oddolžil se jim je zlasti s pošiljanjem pisnih opozoril osumljencem s takoimenova-nega spiska vojnih zločincev, naj še ne pridejo v Slovenijo (v času svetovnega slovenskega kongresa), ker bi jih bila nova oblast po veljavni zakonodaji dolžna sodno preganjati, predvsem pa s svojo aktivno vlogo pri ustanavljanju društva Nova slovenska zaveza in z uvodnikom v prvi številki glasila »Zaveza« - društva nekdanjih domobrancev in njihovih somišljenikov. Načrti Slovenske zaveze Letos junija je skupina občanov v tiskarni lista Družina v Ljubljani izdala prvo številko glasila društva Nova slovenska zaveza — »Zaveza« — v njem pa, hkrati s prispevki pobudnikov za ustanovitev društva, objavila tudi programske smernice društva. V smernicah piše, da ima NSZ »svoj izvor v protikomunistični koaliciji - Slovenski zavezi, ki šo jo ustanovile predvojne protikomunistične stranke, in v vseh medvojnih vojaških in civilnih organizacijah, ki so sodelovale v protikomunističnem odporu. »NSZ bo storila vse, da se objektivno oceni značaj protikomunističnega odpora in da se na podlagi tega rehabilitirajo vsa gibanja, civilna in vojaška, udeležena v protikomunističnem odporu«. Anton Drobnič, republiški javni tožilec, pa je v uvodniku glasila društva »Zaveza« predstavil namen in predvidene razsežnosti delovanja društva takole: »Nova slovenska zaveza, s katero udeleženci protikomunističnega odpora, njihovi sorodniki, prijatelji in somišljeniki stopamo v čas slovenske narodne sprave in slovenske narodne samostojnosti, naj osvetli častno preteklost Slovenske zaveze in jo izreče novim rodovom«. Protest borcev Nameri, da se v Sloveniji pojavi in začne delovati društvo s takšnim glavnim programskim ciljem so se takoj in prvi uprli udeleženci NOB, čeprav bi to morali storiti pristojni državni organi. RO ZZB NOV Slovenije je 13. junija 1991 sprejel izjavo, v njej pa ogorčeno protestiral, ker se »v Sloveniji obnavlja organizacija, ki je kriva za neštete žrtve in osebne tragedije Slovencev v drugi svetovni vojni. Takrat se je imenovala Slovenska zaveza in je bila nosilec fašistične miselnosti, spodbujevalec ovaduštva ter kvislinštva, organizator sodelovanja z okupatorji«. Javnosti je tudi sporočil, da njeni člani sodelovanje z okupatorjem prikazujejo izključno kot »boj proti komunizmu«, in še, da je »za celoten slovenski narod, posebno pa še za udeležence NOB in tisočere žrtve fašističnega preganjanja, pisanje, da so domobranci v bistvu branili tradicionalno kulturo, globoka žalitev«, enako žaljiva, kot trditev, da je bila kolaboracija izraz »zvestobe veri«. Protesti javnosti Protestu RO ZZB NOV Slovenije proti ustanovitvi in delovanju NSZ in proti vlogi republiškega javnega tožilca v njej so se pridružile opozicijske parlamentarne stranke ter številna društva, organizacije, javni in kulturni delavci. Predsedstvo republiškega odbora Socialistične stranke Slovenije je dalo pobudo, naj bi v tekst novega ustavnega besedila k 44. členu vnesli določbo, daje »prepovedano in kaznivo ustanavljanje in delovanje vsakršnih društev, političnih strank in drugih organizacij fašističnega oziroma kvislinškega izvora«. Odklonilno stališče do ustanovitve NSZ je javno izrazila tudi SDP Slovenije. Peter Bekeš kot predstavnik te stranke je skupščino opozoril, da se je Republika Slovenija z izjavo o dobrih namenih v tretji točki zavezala, da bo spoštovala vsa načela mednarodnega prava in v smislu pravnega nasledstva določbe vseh mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila SFRJ. SFRJ je že pred leti ratificirala konvencijo o nezastaranju vojnih zločincev in zločincev zoper človeštvo. 3. člen konvencije določa: »Države - pogodbenice te konvencije se obvezujejo, da bodo v svoji državi z vsemi potrebnimi ukrepi, bodisi zakonodajnimi ali drugimi, omogočile izročitev oseb«, navedenih v 2. členu te konvencije, v skladu z mednarodnim pravom. V nasprotju s temi določili pa je javno tožilstvo poslalo posebno pisno obvestilo vsem osumljencem za vojne zločine, naj ne pridejo v Slovenijo. Republiško javno tožilstvo s tem dejanjem ni le opustilo vseh potrebnih ukrepov iz 3. člena prej omenjene konvencije, marveč je celo aktivno delovalo za preprečitev izvršitve omenjenih obveznosti, je opozoril Peter Bekeš. Tudi predsedstvo Zelenih Slovenije je po izidu glasila NSZ sprejelo izjavo, v kateri poudarja, da je bil med drugo svetovno vojno na strani zmagovite protifašistične koalicije nih izjav strank o primernosti ali neprimernosti Antona Drobniča za opravljanje funkcije javnega tožilca RS je sledila večmesečna javna polemika v sredstvih javnega obveščanja. Namesto prepovedi žalitve Čeprav društvo NSZT še ni vpisano v register društev, njegovo delovanje poteka nemoteno že štiri mesece, v nasprotju z določilom točke 2, člena 14, zakona o društvih. O tem nezakonitem delovanju pričata izdaji dveh številk revije NSZ »Zaveza«, kakor tudi obširna izjava tako imenovanega Izvršnega odbora NSZ, v kateri pobudniki za ustanovitev omenjenega društva odgovarjajo na javne proteste. »Slovesno razglasitev konca državljanske vojne« v republiški skupščini si namreč razlagajo kot možnost za uveljavitev »novih političnih in moralnih parametrov« za prevrednotenje zgodovinskih dejstev; to pa naj bi jim nudilo moralno in zgodovinsko podlago za rehabilitacijo kvislinštva in »slovenske domobranske vojske«. V izjavi je Izvršni odbor NSZ še zapisal, da »že jezik, ki ga uporablja protest RO ZZB Slovenije in ki mu sledijo tudi novinarska poročila, ne pušča nobenega dvoma o tem, da gre za gonjo... spet je pred nami jezik realsocialističnega pogro- '............ 3--«*“• p* i- *"•!«?.***■ ■ narodnoosvobodilni boj, pojmovan kot odpor proti okupatorjem, »temeljno slovensko državotvorno dejanje, v katerem je sodelovala večina slovenskega naroda in je zato prispeval k možnosti sedanjega zgodovinskega udejanjanja neodvisnosti in osamosvojitve Slovenije... Zeleni Slovenije zahtevajo, naj se prepotrebna sprava ne izkorišča za opravičevanje medvojnega sodelovanja z okupatorjem, ki je želel dobesedno iztrebiti slovenski narod«. Objavi neokrnjenih smernic za delovanje NSZ ter omenje- ! pri Vsemogočnem DOMOBRANSKA PRISEGA d i’ d d d d I»om asvest, hraber in svojim umij pokoren* da bom v skupnem bojuj e j enim z nem« žko obkroženo silo, stoieco pon iipovesj-šivom vodle velike Nemčije« SS četami in nnlleiT^i profo banditom in__Iiom(luni!igmn $ kakor tudi njegovim zavezi)ikoni svoje^ dolžnosti vestno izpolnjeval za sVjjlo vensko domovino kot del svobodne |Evrope^ 2Ja ta boj sem pripravljen žrtvovati tndi svoje življenje. Tako mi Bog poinagaj.« Slovenec, 21. april 1944 maštva...«. In si na račun protestov borcev privoščili še oceno: »Kaj takega se je lahko rodilo samo v pokvarjeni in de-nunciantski glavi... Zdi se, da je stvar v tem, da njihov zgodovinski angažma ni zadel na žilo, ki bi peljala v prihodnost. Zato ni imel razvoja. Razvoj ga je ravno zavrgel in bi zavrgel nosilce tega angažmaja, kolikor bi se mu podredili. Zato lahko obstajajo samo na večnem začetki, okorelo in ideološko. Podoba je, da jim preostaja dvoje: da čakajo na tistem začetku svoj biološkik konec, ali pa da se politično, moralno člo-veško problematizirajo in stopijo kot legitimen akter v demokratično slovensko prihodnost ...«. Domovina je ena Izjave strank, zahtevo javno-, sti po odstranitvi g. Antona \ Drobniča z mesta javnega tožil-? ca RS niso imele učinka, oz. J niso sprožile pobude za njego-? vo razrešitev v republiški f skupščini, ki ga je na to mesto f postavila. Na RO ZZB NOV Slovenije se je stekalo vse več f zahtev, naj omogoči, da bi lahko tudi s podpisovanjem posebne peticije, naslovljene re-tf publiški skupščini, izrazili i ogorčenje in osebno prizade-i tost zaradi vztrajanja Antona i Drobniča na mestu javnega to-p žilca Republike Slovenije, žagi radi molka republiške skupšči- '£:S(Ss. S™ mr* : General Anton Rupnik, generalni inšpektor Slovenskega domobranstva na naslovnici Slovenskega domobranstva iz leta 1944 ne ob zahtevah za njegovo razrešitev oziroma zaradi odpora Demosa, da bi »zadeva Drobnič« prišla na dnevni red katerega od skupščinskih zasedanj, je bil RO ZZB NOV Slovenije prisiljen poseči tudi po tej metodi izražanja volje svojih članov. Podpisovanje peticije je potekalo do 5. septembra, podpisovali pa je niso le borci, marveč tudi. številni javni in politični delavci iz vrst prenoviteljev, zelenih, socialistov, SZD-jev-cev, liberalnih demokratov, SDU-jevcev, krščanskih socialistov, NDS-jevcev, neodvisnih poslancev italijanske in madžarske narodnosti, itd. Podpisniki niso stranke, temveč državljanke in državljani Slovenije. Podpise so zbirali na sedežu zveze borcev, SDP, SDU. V vojnih razmerah je bilo podpisovanje peticije ustavljeno, vendar so mnogi člani ZB, njihovi simpatizerji in vo-lilci strank - podpisnic terjali, naj se nadaljuje. Hkrati s svojimi podpisi so izražali tudi prepričanje, da je tudi najnovejša vojna jasno dokazala, da ni in ne more biti nikakršnega opravičila za sodelovanje z okupatorjem proti slovenskemu narodu in njegovim osvobodilnim težnjam, ne glede na ideološke motive, na katere se Anton Drobnič sklicuje | Med podpisniki peticije so tudi Milan Kučan, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Dušan Plut, Dimitrij Rupel, Tone Peršak, Janez Stanovnik, Mile Šetinc, Leo Šešerko in druge znane javne osebnosti. Kučan obtožen Podpisovanje peticije ni potekalo brez odmeva: poživljal jo je vihar ogorčenih napadov na ugledne javne osebnosti, ki so si jo upali podpisovati. Zaradi podpisa peticije je bil deležen še posebej ostrih reakcij Milan Kučan, ki so mu nekateri parlamentarci očitali, da je kršil svoje predsedniška pooblastila. Tako je Danijel Štar-man 29. avgusta skupščini predložil delegatsko pobudo, po katri naj bi ustanvo sodišče presodilo »pomen podpisa predsednika in članov predsedstva, ki kot šef države predstavljajo vse državljane republike Slovenije«. Starman je spraševal, ali ne gre v tem primeru za kršitev ustavne pravice do svobodnega združevanja, javnega izražanja in nastopanja. Zanimalo ga je tudi, kakšna je morebitna pravna razlaga takega ravnanja po praksi ustavnih sodišč razvitih parlamentarnih demokracij. In podobno. Vse to je spraševal skupščino v interesu doslednega uresničevanja ustavnosti in zakonitost«. Celo v tistih družbah, kjer je tožilec izrazito politična funkcija, kjer tožilca postavlja zmagovita stranka, se tožilec ne sme in ne more opredeljevati politično in bi v enakem primeru moral ostopiti. V naši »demokraciji« pa je moral Milan Kučan svoj podpis utemeljiti s posebno izjavo: »Gre preprosto za to, daje Anton Drobnič visok državni uslužbenec, ki se je z uvodnikom v Novi slovenski zavezi zavzel za postavitev organizacije, ki je z nurnberškimi dokumenti prepovedana. To pa je, po moji sodbi, zadosten razlog za oceno, da je takšna dejavnost v nasprotju z ravnanjem in načeli, ki se jim mora podrejati visok državni uradnik«. Peter Porenta ROKOMETNI KLUB CELJE t PIVOVARNA LAŠKO V Samo ena sama politična šola Na ekranih TV SLOVENIJA srno nekajkrat gledali prijetno ameriško stvaritev, z naslovom: Zato, ker ste vi tako želeli. Mnogo neznanega smo videli, se naučili, zabavali nad tem, kaj vse se lahko na svetu zgodi. Tudi naša nova oblast, naši ministri, skoraj vsi doktorji ali pa magistri, skoraj na vseh javnih nastopih, v malo drugačni obliki drug za drugim ponavljajo: - Delajmo, kakor da bo sto let mir, oborožujmo se, kakor da bo jutri vojna! Na avstrijski TV smo gledali, poslušali svetovno znanega zgodovinarja, Angleža, ki je govoril o pokojnem Titu, tako zavzeto, da so marsikomu solze zameglile oči: Je in bo ostal svetovna zgodovinska osebnost. Slovenska TV je za hipec pokazala hišo cvetja, komentator pa je povedal, da bodo posmrtne ostanke zagrebli na pokopališče navadnih državljanov. Osebno sem gledal in poslušal, kaj vse se je dogajalo ob odkritju spomenika Slomšku, kot prvemu mariborskemu škofu, prvem pre-buditelju slovenske vesti in zavesti, ki je bil pol stoletja popolnoma pozabljen. Ne vem, v kakšne šole je hodil gospod predsednik Kučan. Učil sem 40 let, od prvega do osmega razreda in v vsakem razredu je bilo vsaj nekaj, ali pesmica ali zgodbica, Slomškova seveda, povedano, ta ali oni primerni tekst v igrico spremenjen. Pa nekaj Prešernovega, Vodnikovega in še katerega Slomškovega vrstnika. Imel sem občutek, da se je gospod Kučan, mogoče tudi šolski minister gospod Vencelj, v škofa spremenil. Zgodil se je čudež kot v Kani Galileji. Obrnimo list zgodovinske knjige za deset let nazaj in poslušajmo Kučanove govore. Berimo dr. Venclja eseje. Par-don, dr. Capudra. Kdor se ni odkritja osebno udeležil, je sedel pred ekranom. Od najmlajšega, že zavednega, do najstarejšega slovenskega državljana. General Maister je s prostovoljci zaresno zavzel in Avstrijcem vzel velik kos slovenske zemlje, na katerem danes brezskrbno živi lepo število Slovencev, kar precej tudi zaresno zavednih. Če ne bi bilo še živečih Maistrovih prostovoljcev, je vprašanje, če bi prišlo do odkritja spomenika. In general ni bil zgolj vojskovodja, bil je tudi pesnik, ki je pesnil, zlagal pesmi in Slovencem polagal na srce, naj vendarle nikoli ne pozabijo biti Slovenci, in če bo kdaj v zgodovini potrebno, naj z vsemi silami, tudi z orožjem, branijo vsako ped zemlje. In vendar je bilo Maistrovo slavje kar precej skromnejše od Slomškovega. Saj se spomnimo, koliko naših vladajočih se je trudilo za nepriznavanje prave in človeške pravice koroških prostovoljnih borcev. Toliko, in mogoče še več, se jih pisno ali govorno bori za izničenje 4-letne NOB. Počemu vse to! Le zakaj ne priznavajo tistega, kar se je v resnici zgodilo? Jasen odgovor: To je politika! Zapomnite si enkrat za vselej! Dobro. Čeprav zmečejo iz knjižnic vse, kar se je petdeset let izpred zdajšnjih dveh let zgodilo, iz prsi ljudi teh doživetij ne more še taka sila iztrgati. Razen krogle. Po natančne podatke pa lahko stopimo v študijske knjižnice tujih dežela. Tudi to je politika. Sledeči stavek o politiki nam daje veliko misliti: Politika je državniška modrost; v prenesenem pomenu: razsodno, preračunano ravnanje. Nekdaj so se s politiko pečali - vsaj pri nas na deželi - ljudje, ki sem ji je pošteno fizično ali umsko delo upiralo, ms ' ga marali. Seveda že od davna ločujemo profesionalce in diletante. Profesionalcem p. avijo politologi. Politika je pravzaprav hitro učljiv predmet: bistra pamet, namazan jezik in kar se da hitra priučitev skoraj vojaških pravil: Na levo! Na desno! Levo naokrog! Desno naokrog! Na mestu voljno... Torej, zapisal sem: Smo ena sama politična šola. Danes slišiš o taki ali drugačni zvrsti politike. Torej politika ima očeta in mater, brate in sestre, sorodstva na koše, mnogo dobrih in slabih znancev - zaradi politike se znajdeš celo v zaporu - torej, o politiki slišiš vsepovsod, na vsakem koraku: v razredu, na šoli, v razno raznih lokalih, zdravstvenih domovih, bolnicah, vseh zvrsteh industrije, cerkvi, na smrtni postelji, na pokopališču. V zraku, na morju, na zemlji, pod vodo, v vesolju in pod zemljo. Takšne epidemije, da bi vsak člen, vsak član tako majhnega naroda govoril, se spoznal na politiko - Laiki, mi na dnu, butelj-ni, zavrteži pravimo, trdimo, da se spoznamo, v resnici pa nas profesionalci množično hipnotizirajo, da verjamemo v vsa njihova dejanja in početja. Bogu hvala, da vsaj rastlinski in živalski svet ne moremo spolitizirati. Potem bi lahko pričakovali samo še vesoljni potop. Z visokih političnih foteljev je bilo povedano, zapisano, na TV ekranih prikazano, da so direktorji poseben sloj, posebna zvrst pametnih ljudi - Zares mi ni znano, so vsi magistri in doktorji znanosti?! - ki jih navadni ljudje, ki jim pravimo delavci ali pa amaterski politiki - naj se v njihovo strokovno delo — Čeprav DEFICITNO ustvarjajo - ne vmešavamo, ker zdaj ni več samoupravljanja, računovodje so zapriseženi, da so direktorske OD kuverte zapečatene. In prav nikogar na dnu ne briga — To je politika! - kaj in koliko je v debeli kuverti. Pa se je kljub temu po dolgem in počez malega mesta Žalec, bližnji in daljni okolici razvedelo, da ima direktor tekstilne tovarne - mogoče nisem prav slišal — 60.000 in nekaj več OD, najmanj da je nekaj okoli 4000. Pa to so govorice, to je politika, da^ bi se raja zbunila in celo sredi Žalca s stavko zagrozila. Če jih ima, naj jih ima, saj ima tudi visoko izobrazbo. Samo da bi na dnu vsaj na deset zvišali En gospod, tudi inženir, ne v Žalcu ampak v Preboldu, zdaj je že v pokoju, mi je, seveda na političnem nivoju zaupal, da v preboldski tekstilni dipl. ing. ne da je na odgovornem mestu, doseže 11, 12 in celo 13 tisočakov. Le kaj bi prazno slamo mlatili, mi, diletantski politiki. Saj imamo vendar v naši beli Ljubljani modrijane, ki nas modro vodijo in prav vsem mladim želijo, da bi z novimi recepti šolanja kakor sami tudi ti najhitreje magistri in doktorji znanosti postali. Vse lepo in prav, saj to je naša skupna politika, saj smo vsi skupaj ena sama politična šola, Drago Kumer, Gotovlje Vzratno ogledalo Objava prispevka pod tem naslovom je dokaz, da v Vašem uredništvu ne sedijo zajci, ki bi jih bilo strah lastne sence. S svojo pripombo je profesionalno ukrepal tudi urednik. Tisti zaključek, da se je Janša zmotil samo dan pred vojno, bi želel le toliko »pomakniti v pravo svetlobo«, da vodja obrambnega resorja ni ravnatelj gledališča, ki svoj repertoar razglasi in objavi skupaj z imeni najbolj privlačnih igralcev. Janša je imel med svojimi najbolj pazljivimi »poslušalci« tudi publiko, ki se je imenovala KOS. Imela je zelo tanek posluh. (Spomnimo se skrbno zbranih novinarskih prispevkov). V tej igri mačke in miši, sta se pač obe strani vedli na moč miroljubno. Naknadno lahko rečemo, da je prav ta »low entry aproach« preprečil veliko nepotrebnih žrtev. Če bi se Janša bil hršil, repenčil in napihoval, bi se tudi druga stran bila lotila zadeva z večjim inicijalnim vložkom. Na očitek uredništva, da zaradi drevja ne vidim gozda, si dovolim ugotoviti, da nikakor nisem in ne nameravam postati častilec posameznikov ali celote neke oblastne strukture. Prav tako pa ne spadam med mazohiste, ki bi vse slovensko, kar mi pride pred oči, razčeljustil, samo zato, da bi nekomu dokazal svojo jezikovno floretarstvo. -Prepričan pa sem, da le različni pogledi pomagajo izkristalizirati optimalne odgovore na vprašanja in probleme naših dni. Veseli me, da je uredništvo s to »prvo lastovko« VZVRATNEGA OGLEDALA odprlo dodatno pot k temu cilju. IVO JAKOP, Celje Sončen pozdrav iz Haaga Vsako leto grem na avtoštop potovanje po Evropi. Da bom točnejši, brez laži, potujem okoli in iščem dober hašiš (haš) in marihuano (travo). Tudi letos sem se odločil za pot, vendar malo pozno, saj nisem vedel koliko časa bo še veljal stari lumpenprole-tarski rdeči pasoš ali pa ga bodo zamenjali z novim lipovo zelenim in po lipovem času dišečem slovenskem. Toda, ni se mi dalo preveč čakati. Spakiral sem star, zlizan, rdeč potni list, stopil ob rob ceste in nastavil palec avtomobilom. Smer — Nizozemska. Meka opojnosti. Raj za narkomane. A nisem se odločil za Amsterdam, saj je to mesto že preveč izlizano, da izgublja na svoji privlačnosti. Šel sem v Haag in to tudi zato, ker tja zdaj hodijo na letovanje zelo znani Jugoviči od Kučana in Tudmana do Miloševiča in Bulatoviča pa celo Markovič hodi z njimi kot zvest pastir s svojo čredo ali kot vzgojitelj, ki otroke pelje v kolonijo. Ja, taka je ta star, naši dol, Nizozemci pa gor — v Jugo. Samo primer poglejte: Hans van den Broek se je prišel zakaj at k nam na Balkan. (Kot predstavnik meke opojnosti je najbrž prišel delat k nam reklamo za dobro robo - za dober haš in dobro travo - in jaz sem prijel kot riba na trnek.) A zakaj je Hans resnično prišel ravno k nam ? Najbrž zato, ker se mu doma ni zdelo več zanimivo zakajati. Toda... pri nas mu je najprej kar lepo šlo, dokler ni naletel na južno temperamentne (koga ali kaj?), ki spoštujejo le Lozovačo in Češplja Whisky in so ga kot zavestni patrioti željni čimvečje oblasti (velika Srbija) brez pranja možganov s strani evropskih demokratov, ignorirali, saj mu zaradi politične imunitete drugega niso mogli storiti. Torej poznavalec opojnosti Hans van de Broek je lahko ves nemočen le dvignil roke od Juge in odpotoval nazaj domov. Da pa bi neuspeh prikril pred seboj in svetom, je le zvabil znane junake Jugo-dinastije (ali karkoli že je) k sebi na degustacijo dobre doze opojnosti. In da bi bila skupina, ■ grupa, čreda popolna, je povabil še druge evropske kolege in zloglasnega Lorda Carringtona, ki je znan kot trdi ortodoksni pripadnik hipijev z geslom: »Flower power — give peace a chance!« In krog je bil sklenjen. Sedaj pa vsi skupaj bluzijo po Haagu in se vračajo domov s polnimi potovalkami strogo zaupne robe, ki včasih še bolj podžiga jug proti severu. Vojna pa se še bolj razplamteva in dozirani borci so vse bolj pogumni in drzni. Pa saj to nam je že dolgo znano - partizani in nemci so se pred napadom drogirali s šnopcom; zdaj pa, ko se cajti modernizirajo, so borci preklopili svoje rezervoarje s šnopca na zvitek trave - joint. Kaj pa pol? Saj je še novopečeni slovenski policajski in njih priveskov minister velecenjeni Bavčar priznal, da je že sam kadil travico. (Mimogrede: še zdaj mi ni jasno, da kljub temu, da je sam priznal, da je zakajal, njegovi podrejeni še vedno preganjajo po rock koncertih kadilce omame!) Pa pustimo zdaj Jugo (geografsko) in njen kotel, ki je iz dneva v dan poln vse več začimb in dišav in se preselimo nazaj v Haag od koder vam pišem. Torej... velecenjeni in dobro nam poznani Jogoviči čez dan prisostvujejo seminarju na katerem spoznavajo novo robo omame in poslušajo kako se da z njo relaksirati in pomiriti... Mimogrede: Kako deluje opojna travica? 1. Ona je objektiva 2. Ona je nežna - blaga 3. Posledice njenega delovanja se lahko predvidijo 4. Ona ima blagodejno dej-stvovanje Torej vidite, nikjer agresije. Pri nas pa vlada pravo nasprotje. Po televiziji vidimo črnogorske rezerviste, ki rogovilijo po gostilnah in cestah s steklenicami Lo-zovače in Češplja Whiskyjem in potem streljajo, vlamljajo, kradejo, ubijajo, itd. pravi kavboji so! Če pa bi se zakajali, vsega tega ne bi bilo. O, Bog! Zakaj niso ti južnodrinski Jugo-patrioti poslušali omamljenega (od pričakujočega uspeha) Hansa van den Broeka in potem vsega tega sra-nja sploh ne bi bilo. Tako pa... Bog jim odpusti, saj ne vedo, kaj delajo. Ja in Haag? Tu je vse tako kot mora biti. Lepo. Mirno, Zakajeno. Ljubko. Znanci sestankujejo in razpravljajo koliko droge bi bilo potrebno za pomiritev v Ju-go-golažu. Toda pričakujoče devize za pričakujočo drogo so utopične. Zadeti več kot dvajset milijonov še živečih Jugosov pa je tako velika naloga, da se je niti Medelinski trikotnik iz Kolumbije ne bi lotil, pa čeprav je najbolj znan narkomanski trust na svetu. Italijanska Cosa Nostra pa tudi ne bi pritaknila svojih gangsterskih gamaš v tak delirij kot je Džulislavija. Ja, ja... v dreku smo. Sami se bomo morali izkopati iz njega, saj je celo sam ljubi Bog priznal, da tudi on ne bo dočakal končne rešitve te države na Balkanu. In kaj se še dogaja v Haagu? Vsi dobivajo občutek, da postaja Milo-ševič s pomočjo Šešlja novi pripadnik razreda - children of revolution. In če Lili Marleen ni mogla do živega Dolfetu, ki je pred njim stopil v ta razred, potem tudi Slobodanku ne more do živega song Stop The War in Croatia. Ja; in če so Laibach bili prvi nacifašisti v Jugoslaviji, kaj je potem Sešljeva horda? Sicer pa... pravijo, da je Šešelj slovenske gore list. Da so njegovi predniki nekje s Pohorja. Hudiča! Spet Slovenija zdraho dela v tej ubogi oazi miru in blagostanja (beri: Jugoslaviji). In spet je ta majhni, pošteni, mirni fantič Kučan na tapeti v Haagu kot glavni krivec, ki ne spoštuje Brionskih sklepov. No, če smo pošteni, Tudman ga zriva s prvega mesta te top lestvice. Potem pa pridejo še drugi, in mili Kučan kar drsi. Vse nižje in nižje je uvrščen. Slovenija pa izgublja na agresivnosti. Pa, Bog ne daj, da postanemo spet Cankarjanski hlapci. Spet sem zašel z rdeče niti. Kaj se sploh zanimivega še dogaja v Haagu? Lord Carrington se iz dneva v dan bolj zakaja in si ves zakajen, ko pomisli na neko deželo na Balkanu, prepeva Paula Anko - You’re my destiny, pravilno: Vugo my destiny. Ja, to se dogaja v Haagu. Sončen pozdrav iz Haaga vam želi TOMO B GOLOB, Mirna Na Severu nič novega Od tiste Švedske izpred četrt stoletja, ko sem se prvič mudil tu, je le bore malo ostalo. Podoba je povsem drugačna, tako na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Medtem ko so šestdeseta leta dala pozitiven rezultat dolgoletne borbe in prizadevanj socialnih demokratov, kot tudi močnega sindikalnega gibanja, je sedaj čutiti neko dekadenco, padec v poštenju in zavesti ljudi, naraščanje alkoholizma in narkomanije, posebno med mladimi, vse večja nezaposlenost, življenjski stroški naraščajo in davki so vse večji. Statistika kaže, da se je bruto nacionalni dohodek že do oktobra meseca zmanjšal za 1,5 odstotka. Investicije se zmanjšujejo, napovedujejo, da bo nizka konjunktura še trajala do pomladi leta dvaindevetdeset. Umazano plemensko vojno v Jugoslaviji spremljajo Švedi tudi s strani velikosrbskih medijev. Satelit prenaša tudi programe RTV Beograd, kjer moderni nasledniki Goebelsa trobijo v svet, kako ustaši napadajo uboga srbska ognjišča, tako, da mora jugoarma-da, ki smo jo nekoč tako v zvezde kovali, bombardirati cerkve, muzeje, šole in bolnice, da bi se pozneje lahko tam Srbi naselili in zgradili infrastrukturo po svojem, ortodoksnem okusu. Nekaj časa so Evropejci še verjeli, da je ta naša umazana vojna le samo tako huda, kot je bila v Biafri, Kongu, Libanonu, medtem pa so uvideli, da prekaša vse po vrsti in da bo še dolgo trajala. STANKO TOMAZIN, Stockholm Plačaj več ali pa raje ostani zdrav Delova okrogla miza 31. 8. 1991. Takšna naj bi bila dejanska resnica ali bolj konkrektno, skrbi za zdravje ali pa štedi za plačilo dražje storitve. Tako je tudi urejeno po svetu v vseh naprednih in dobro organiziranih državah, kjer je zdravstvo del gospodarskega sistema in dejavnost, ki se živi in razvija od tega, da pomaga ljudem tako, da svoje znanje in sposobnosti skozi storitve prodaja ljudem. Nobena stvar, ki je v interesu ljudi in jim koristi ne more biti neprofitna, saj se brez tega sama ukine. Zdravstvo je vsekakor posebnega pomena in ne more delovati čisto po ponudbi in povpraševanju. Zato se ljudje z ozirom na naravo zdravstva, ki je do določene meje nepredvidljivo zavarujejo, da nepredvidljive in življenjske (eksistenčno) ogrožajoče rizike soli-dalizirajo pri pokrivanju stroškov. Vse ostalo je stvar ponudbe in povpraševanja in finančnih zmožnosti posameznika in družbe, oziroma splošnega standarda. Kako je situacija z gospodarstvom in standardom je že dolgo znano. Smo v krizi in v padanju standarda. Kljub temu še ni prave volje za korekcijo sistema, ker smo še v mrežah realsocialističnega razmišljanja in demagogije o socialnih pravicah in enakosti. To je pokazala tudi delova okrogla miza o zdravstvu, saj bi radi spremembe brez sprememb. Izhodišče razprave je bilo, da zdravstvo deluje normalno v nenormalnih razmerah. To je vendar neprimerno in neresno spoznanje za takšen nivo strokovnjakov. V nadaljevanju so to sami negirali, saj so končno ugotovili, da ni dovolj denarja za takšen sistem organizirati, da so slabosti v odnosih in tudi kvaliteti. Normalno in pravilno je kakor je v eni TV oddaji pred nekaj časa ugotovil beograjski dekan medicinske fakultete, da je zdravstvo del družbenega sistema in da, če so anomalije v družbi je normalno, da se odražajo tudi v zdravstvu, kajti tudi tu smo normalni ljudje obremenjeni s slabostmi in dobrotljivostmi, katere malo stimulira kodeks etike in narava dela. Torej tudi v zdravstvu so anomalije, ki so posledica porušenih medčloveških odnosov, ki jih je povzročil eksperiment komunizma z boljševističnimi metodami nasilja in manipulacije, da bi peščica ljudi ohranila oblast z utopi-stičnimi idejami, ki so bazirale v sovraštvu namesto v ljubezni in razumevanju. S sprenevedanjem in kvazi socialo se skuša ta sistem še ohranjati. To omogočajo realsocialistične iluzije in želje brez realne stvarne in materialne podlage. Stopimo torej na realna tla. Zdravstvo naj postane del gospodarskega sistema, podvrženo tržnim zakonitostim, ki pa jih ublažijo sistemi obveznega in dodatnega prostovoljnega zavarovanja v skladu s strokovnimi in ekonomskimi zakonitostmi in možnosti. Zdravstvena operativa naj bazira na osebnem in zasebnem delu zdravnikov, kateremu pa država daje okvirne možnosti in smernice na podlagi strokovnih socialnomedicinskih analiz. Prav čudi me, da v taki okrogli mizi o zdravstvu ni bilo nobenega strokovjaka iz socialne medicine, saj so ti najbolj kompetentni za predstavitev stanja in dajanje smernic razvoja. Takih smo imeli v zgodovini kar nekaj, celo svetovno priznanih, jra tudi še živečih je nekaj (Štampar, Kesič, Pirc, Cvahte, Komadina). Brez takšnih strokovnjakov se pojavljajo branilci takšnih in drugačnih privilegijev z vprašljivimi argumenti trenutnih razmer in možnosti. V vsem življenju je osnovni problem motivacija ljudi. Ta pa izhaja iz potreb, znanja, osveščenosti in ekonomskih zakonitosti. Vse to pa moramo upoštevati tudi v zdravstvu. Le na tak način človek pride hitreje do spoznanja, ki mi ga je nekoč rekel ameriški Slovenec, da si ne sme dovoliti imeti bolan zob. S tem je povedal, da ve, da se da to preprečiti in da je ceneje, če poskrbi, da zob ne zboli. Pri nas pa je še kar navada, da šele bolečina ali bolezen napoti človeka k zdravniku, ki je po etiki in zakon (s potrjeno knjižico) itak dolžan poskrbeti za zdravje, ne glede na njegvo stimulacijo. Ob tem pa še nekaj. Zelo radi ohranjamo fatalistično miselnost, ki jo razlagamo z vitalnimi indikacijami in tako ohranjamo večvrednost dejavnosti, ki se srečujejo s smrtnimi slučaji. Zaradi tega se dejavnosti, ki prispevajo k utrjevanju zdravja in preprečevanju bolezni (omogočajo kvaliteto o življenja) zapostavljajo. To so vse dispanzerske in primarno zdravstvene aktivnosti med njimi zlasti zobozdravstvo. To potrjuje dejstvo, da v osnovnih zdravstvenih zavodih od takrat, ko smo začeli pobirati participacijo največ te poberejo v zobozdravstvu, čeprav so v njem najmanjše možnosti za zadovoljevanje realnih potreb (ne zahtev). Zgovoren je podatek, da je bilo v zdravstvenem domu Celje v 7 mesecih pobrane participacije v zobozdravstvu čez 2 milijona din, v splošnem pa le 700.000 din (z reševalno in hišnimi obiski). Torej v zobozdravstvu 3 krat več. Če ob tem upoštevamo statistične podatke, ki povedo, da lahko pride vsak prebivalec v Celju k zdravniku dvakrat, k stomatologu pa samo vsak četrti, da so pogoji dela in stimulacija v eni in drugi službi zelo neprimerljivi, da je kadra v splošni službi dosti več kot v zobozdravstvu, potem lahko ugotovimo, da gre za velike anomalije, ki mejijo na kriminal. To so dejansko splošno slovenske razmere. No in potem ni čudno, da se je nekje razvijala črna praksa, drugje pa privilegij-ska lagodnost in neracionalnost. Dejstvo je, da imamo kapacitete in potencial v zdravstvu podoben avstrijskemu, standard in družbeni proizvod pa veliko nižji. V takih gospodarskih razmerah je težko tak aparat vzdrževati, kaj šele pokrivati stroške za o.perativo tega aparata. Zato zahtevati od te države, ki jo tvorimo vsi ljudje posamezniki in kjer raste brezposelnost (ob množici dela), več denarja za zdravstvo po starih principih je nerealno in nepristojno, saj vodi v izčrpavanje ljudstva. To pa še toliko bolj, saj je dejstvo, da zdravje ne omogoča zdravstvo, ampak osveščenost ljudi in ekonomski standard. Racionalno zdravstvo lahko le delček prispeva. Rešitev je vstran z realsocialističnimi iluzijami in sprenevedanjem, pravi ljudje na prava mesta, (če se sistem spreminja, tudi drugi in le izjemoma isti) in čim-prej normalna in realna zakonodaja, ki bo omogočila zasebno delo in solidarnost preko zavarovanja v skladu s strokovnimi in ekonomskimi možnostmi. Kakršne so možnosti in pogoji za delo, takšno je življenje (z dosedanjimi smo prišli v krizo), z dobrim delom na vseh področjih in pametno organizacio z nadzorom pa edino lahko napredujemo in zboljšamo kvalitetno življenje FRANC ZABUKOSEK, Šentjur Obrazložitev amandmajev k zakonu o lastninjenju Predlog alternativnega zakona o določitvi lastnikov družbenega kapitala podjetij v družbeni ali mešani lastnini bistveno spreminja vsebino predloga zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je Skupščini Republike Slovenije v obravnavo predložil Izvršni svet. Cilj alternativnega zakona je hitro uveljavljanje civilne družbe s spodbujanjem avtonomnega podjetništva. Predlagamo razdelitev začetnega družbenega kapitala na bivše lastnike, na ustanovitelje in na druge vlagatelje ter največ do 30% zadrugam glede na obseg dobave surovin posameznim podjetjem. Povečanje družbenega kapitala pa naj pripade bivšim in sedanjim delavcem podjetij v družbeni lastnini. Pri določanju upravičenj na družbeni kapital upoštevamo teoretično izhodišče, da je kapital akumulirano delo in opredmetena ustvarjalnost tistih, ki so ga ustvarili, privarčevali ali dedovali. Bivšim lastnikom in njihovim dedičem pripada nekaj več kot 4 milijarde DEM družbenega kapitala v Republiki Sloveniji. Po knjižni vrednosti je bilo 31. 12. 1990 družbenega kapitala v gospodarstvu okoli 27 milijard DEM, po realni vrednosti pa vsaj še enkrat toliko, to je približno 55 milijard DEM. Ustanovitelji podjetij v družbeni lastnini so bili državni organi, druga podjetja ali zavodi v družbeni lastnini, izjemoma tudi občani. Ustanovni kapital naj bi zato pripadel državi ali tistim pravnim osebam, ki so vlagale nepovratna sredstva v druga podjetja. Postopku ugotavljanja vrednosti lastnine za bivše lastnike in njihove dediče se bo po tem zakonu pridružilo ugotavljanje ustanovnih in drugih nepovratnih vlaganj države in drugih vlagate- ljev v podjetja v družbeni lastnini. Postopek ugotavljanja upravičenj naj teče hitro. Za zavlačevanje dogovarjanja zakon uvaja sankcijo; v tem primeru naj se polovica kapitala prenese na Sklad. Povečani družbeni kapital po tem zakonu pripada tistim, ki so ga ustvarjali. Pripade naj bivšim in sedanjim delavcem, pri čemer gre za 409.000 upokojencev in 650.000 zaposlenih v gospodarstvu. Upravičenost na kapitalu se po tem zakonu prizna na osnovi let službovanja v podjetju in na osnovi višine osebnih prejemkov. V okviru 100 možnih točk: za delovno dobo v podjetju se prizna v okviru 40 točk za vsako leto delovnega staža po 1 točko, na izplačila neto osebnega dohodka v okviru 60 točk se prizna od 10 do 60 točk glede na izplačila neto osebnega dohodka in drugih nadomestil za zadnjih 6 mesecev pred sprejetjem tega zakona. Upokojencem in drugim bivšim delavcem se prizna toliko točk, kot bi jih dobili, če bi v istem času kot sedanji delavci delali v podjetju na podobnem mestu. Organ upravljanja podjetja na osnovi v zakonu navedenih kriterijev določi listo upravičencev s pripadajočimi delnicami ali poslovnimi deleži. Ker so iz lastninjenja izvzeti delavci v državnih organih in delu družbenih dejavnosti, se v njihovo korist povečajo njihove pokojnine iz naslova zmanjšanja pokojnin iz naslova 5% donosa na prevzeti kapital s strani upokojencev ter bivših ali sedanjih delavcev. Z razdelitvijo kapitala se bodo v podjetjih, ki so v večjem obsegu gospodarila s sredstvi bivših lastnikov ali s sredstvi ustanoviteljev oziroma zunanjih vlagateljev pojavili lastniki kapitala, ki niso zaposleni v podjetju. Ti lastniki bodo terjali dobiček in bodo participirali na dobičku. V podjetjih, ki so nastala z minimalnim začetnim družbenim kapitalom in so se razvila v velika podjetja, ki uspešno poslujejo, pa se bo praktično vsa lastnina zadržala v rokah bivših in sedanjih zaposlenih, v tem primeru ni potreben zunanji lastnik kapitala. Lastnike država intenzivno stimulira, da bodo kar v največji meri dokapitalizirali svoja podjetja. Zato se najmanj za 5 let oprosti vsa izplačila plač namenjena vlaganju v lastno podjetje vseh davkov in prispevkov. Pri dohodnini bodo vsa vlaganja v slovenska podjetja odbitna postavka. Interna dokapitalizacija bo izboljšala likvidnost gospodarstva in zmanjšala odvisnost od tuje finančne pomoči. Registrska sodišča so sposobna sama ugotavljati ali je posamezno podjetje spoštovalo zakon. Agencija se pojavlja kot strokovna in arbitražna ustanova, le če pride do večjih težav ali sporov-v posameznih podjetjih. Na Agencijo pa se obrne tudi sodišče, kadar je potrebno za strokovno razjasnitev in pomoč. V primeru, da se podjetje odloči za prodajo ali da pride v stečaj, pripade državi 50% vsega družbenega kapitala. Predloženi zakon stimulira in priznava dobro delo najbolj delovnim, pridnim in uspešnim vodilnim ekipam, direktorjem, strokovnjakom in delavcem. Ohranja rezultate ustvarjalnosti in delavnosti izražene v trajnem kapitalu, poslovnem skladu, stanovanjih in počitniških domovih podjetja. Zakon vzpodbuja krepitev avtonomnega podjetništva v Sloveniji in priznane ustvarjalnosti njenih državljanov brez prevlade tujega kapitala. Zakon stimulira enakopravno sodelovanje dobrih podjetij s partnerji v svetu. Stabilna, enostavna, hitra in poštena razrešitev lastninske problematike bo okrepila tudi zaupanje tujih vlagateljev v slovensko gospodarstvo. Konsenz med državljani Republike Slovenije, ki ga je ob tem zakonu mogoče doseči, bo preprečil dolgoročno gospodarsko stagnacijo. GOJKO STANIČ, Svobodni sindikati Slovenije SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV Jutri bo nov dan Datum ko se bodo uresničile naše tisočletne sanje, je med ki je osnova konstitucije neke jo, da so vedeli zanjo a kljub nami Po'doleoletnem enoumju in poldrugem letu večstrankar- nove države, propadla je na go temu so za potrditev sv j g , Junij nHnrPti oči. Krivci, odeo- spodarskem, ekonomskem, timnosti potrebovali človeške zdravstvenem m šolskem siste- žrtve. Kaj bo predsednik Ku- ske družbe smo nenadoma prisiljeni odpreti oči. Krivci, odgovorni za našo nesrečo, so se razblinili kot milni mehurčki preteklosti. Ostajamo sami s seboj in prepričani vase odločno stopamo Evropi naproti. Vprašanje je le, če nas mačeha Evropa sploh hoče takšne kot smo: deloma paranoični in nezaupljivi do kakršnih koli sprememb ter dokaj narcisoidno, a neupravičeno zaverovani vase, da zlahka spregledamo, da tonemo v brezno splošne mu ter se za konec še prepira okoli imena nove slovenske valute. Napol izglasovani državniški simboli, s pivsko himno vred, čan izjavljal danes, ko zunanji minister Dimitrij Rupel odkrito pravi, da smo jronovno tam, kjer smo bili 26. junija? Za nas torej teh dobrih treh vani vase, da zlahka ^gledamo da tonemo v brezno sptosne ^ da bj lahko rekli; mesecev ^ ni bilo. čas se družbene krize. V njej m vec vazno, kdo komu seka roko žaga ^ ^ slovenija drža v kateri nam je ustavi! potemtakem ni vmasi no Lrotori coflimn. J . . vi v. -i vejo, na kateri sedimo. Želimo si, da bo ta zgodovinski datum prinesel vsaj eno: malo trezne pameti v zblojene možgane slovenstva, ki mu je nacionalno nad vsem drugim. Kleno planinsko ljudstvo v strahu za jutri več ni bilo sposobno spoznati danes. Pomembno je samo, da imamo lastno mejo, lastne nacionalne simbole in lastno vojsko, kar pa na žalost ni dovolj za lastno pamet. Nekje na tem teritoriju se je gibala tudi od slovenskega naroda demokratično izvoljena nova oblast in ugotovila lasten sistem vladanja: grožnja večne zunanje nevarnosti. Hkrati si ni upala pogledati v zrcalo notranjega propadanja in je brisani prostor uporabljala za nastavljanje vab, na katere so ljudske horde padale vsepovprek. V svoji poldrugo leto dolgi vladavini ni uspela ozdraviti niti enega gospodarskega bolnika, ni zmogla niti za minimum zmanjšati števila brezposelnih (celo obratno, njihovo število skoraj eksponentno raste), ni ji uspelo izglasovati nove ustave. nam je ustavil. Potemtakem ni bilo niti vojne in ne človeških žrtev na obeh straneh. Ni bilo še večjega padca naše družbe v brezno, ki je večje od tistega v objokovanem Kočevskem Rogu. Bilo je le eno leno polet da bo Slovenija država, v kateri si želimo živeti. Povečevanje represivnega državnega aparata in militantnih organizacij, na katere smo v teh težkih trenutkih narcisoidno ponosni, nas je odvleklo od osnovnih pojmov ^ civilne družbe, ki smo jo videli je, ko smo čakali na vbogajme. v končnem cilju. Čeprav bi s ta- In to je svinjarija. Bila je voj-v™; atributi bili nedvoumno na v Sloveniji, odvijal se je uničevalni masaker po Hrvaški, eni so umirali, drugi so živeli v strahu za jutri. Propadali so celi obrati, delavci so se znašli na cesti, kupna moč je padala, -. 0ZS oriroma mestne tpechttižitSBe sfmmemikc veje, imemnsne VMSCO. To ctutogofskih. SSMisar.ai.-ei! - '‘ttkitane ksltumo-L To $0 Amtter* 'jutn p:t — cdftjow w Mrmnmmem pomoti«» Tragična rtmcinost de »fictel&wye vmm mhbi 'L L'; J(:: J Mi i :::::x:x:::x prurfpvopotOŠM, ■x-x-S\'X';,x-;-x-x,XvX'Xjj-;-x,x-;'X\-x-;-x-x-x-x-XvN'’"'-v‘ ■*™« **»«»• mr*.** •«> ■X,:-!'>.*.,.-.'.,.v?©X,.,X,.*.*.,.'.'.-.-.'.*.v.<'J'/.*.*.*.-.,.*X*X,.*l,X:lvX‘l‘X*i‘X*i'X‘i'?vX,X*X'XwlvrvčiiX'liB*X*XvX*4l’l'l>vX'XvX*X%*X*X‘X‘ "a*..' Adriano terran ............................................1....................................................................j :X-XxX::vX-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-XvX-XvX bolj simpatični, kot smo že dokazali v preteklosti, smo podlegli'splošni psihozi nuje. Vendar nuja je tista, ki jo postavljamo mi in ne obratno. A sedaj so jo nam vsilili in mi pristajamo na igro. Verjeli smo našemu predsedniku Milanu Kučanu, ki je na dan osamosvojitve, če še pomnite, dejal, da bo jutri nov dan. Empirična retorika politikov je nezmotljiva in nov dan je resnično prišel: z vojno, za katero sedaj pravi- medčloveški odnosi so se izničevali. Nikoli več ne bomo tam, kjer smo bili 26. junija 1991! Žalostno je, da tega ne sprejema slovenska politika in dalje pleše svoj egocentrični ples, v katerem je sposobna hladnokrvno prešteti mrtve in matematično izračunati statistično bilanco, v kateri sama ostaja neokrnjena. Zgodovina ni tako hladna. Njena repriza pomeni tragedijo in nadaljnje ponavlja- OBLAST JE PONORELA Dir brezglavi Zadnji dnevi pred iztekom moratorija, ki je Slovenijo ločeval od razglasitve popolne neodvisnosti in samostojnosti, so potekali v duhu zaprtih zasedanj vlade in skupščine ter sprejemanju strogo zaupnih dokumentov. Le-ti so novi slovenski oblasti tako všeč, da so pod šifro »strogo zaupno« držali celo ime nove slovenske valute. Po Klasu, ki je padel že na glasovanju v vladi, se je uveljavil konj Spomenke Hribar, tolar. Neumnost otročjega skrivanja tega patenta pa presodite sami. Toda lepo bi bilo, če bi lahko novi slovenski oblasti očitali le pubertetniško norčavost, saj so razmere, v katere nas s svojimi zadnjimi odločitvami vleče, prekleto resne. Vlada deluje na svojo roko in ignorira mnenje strokovne svetovalne strukture, ki jo je sama postavila, kamor spada n. pr. gospod Pleskovič, ki je proti taki naglici. Kot bumerang se bo vrnila v že tako razsuti gospodarski sistem. Bitka med gospodarstveniki in finančniki je zajela celo Narodno banko Slovenije in njenega guvernerja Franceta Arharja, ki je proti vladinemu brezglavemu diru, saj takšnega hitrega spreminjanja monetarnega sistema — najprej boni in s 1. 1. 1992 tolar — naša dotrajana država ne bo prenesla. Tako bi naj poslanec Vitomir Gros naštartal svet NBS, v katerem sedijo neodvisni ekonomski in finančni strokovnjaki, kot sta dr. Ivan Ribnikar in dr. Jože Mencinger, ki nasprotujejo naglici. Vlada in skupščina sta se torej odločili sesuti vse in ignorirati strokovna mnenja. Kaj hitro sta pozabili na sintagmo ločevanja politike od gospodarstva, ekonomije in financ. Če ne bo šlo zlepa, bo moralo zgrda. Ne zavedajo se, da s takimi potezami samo kopljejo skupno jamo nam vsem. S takšnimi koraki se ne strinja niti Evropa, ki pa smo jo že nehali poslušati in v svojih pismih opozarja slovensko oblast, da naj ne nori. Najdlje naj bi šel sam lord Carrington, ki naj bi v soboto zjutraj poslal celo »grozilno« pismo, v katerem postavlja ultimat, da ne smemo nikakor končati moratorija z uvedbo novega denarja. V končni fazi je govoril o blokadi Slovenije. Naša oblast mu je odgovorila na svoj že tradicionalni način: v soboto so se sestali na zaprtih sejah tako predsedstvo kot tudi vlada in skupščina. Mogoče v svoji trenutni evforiji lahko zamahnemo roko in se nasmehnemo panični Evropi. Vendar nas zanima, kdo se bo smejal, ko bo z javnim dolgom, s katerim bo Republika Slovenija od federacije prevzela jamstvo nad deviznimi vlogami občanov, ki znašajo debelo milijardo dolarjev, težko prigaran denar zmogla izplačevati šele čez deset let. Vsote do sto mark pa bo kar pretopila v domačo valuto in jo ponudila varčevalcu. Smeh nas bo dokončno minil, ko bomo za tiskanje lastne valute porabili 15 milijonov mark. Pa pomislite, kdaj boste spet videli svoje devize in se spomnite slovenskega pregovora: kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Na žalost pa so stvari preveč resne. nje se sprevrže v farso. Od farse smo še predaleč, saj je treznemu stanje preveč resno, pred tragedijo pa obračamo glave vstran. Le kaj lahko še izjavi Milan Kučan, ko nam mora biti jasno, da se je polenta ohladila? Jutri bo nov dan. Peter Tomaž Dobrila BITI SLOVENEC NI SAMO LEPO, AMPAK TUDI STANE 600 DINARJEV Mrzim burek! Mnogi, ki so bili lanskega decembra na glasovalnih seznamih in so torej smeli na plebiscitu glasovati za samostojno Slovenijo, morajo po zakonu o državljanstvu zdaj vložiti prošnjo notranjemu ministrstvu in plačati 600 dinarjev pristojbine, da bi jim Slovenija dodelila slovensko državljanstvo. Pa pozor! Morda še sami ne veste, da niste državljan(ka) Slovenije. Kajti o vašem državljanstvu ne odloča vaše prepričanje ali celo ustrezna izjava ob zadnjem popisu prebivalstva, celo rojstni list ne. Kako je v ustrezne bukve vpisano vaše državljanstvo, morate preveriti pri republiškem notranjem ministrstvu ali pa na matični službi občine, v kateri ste rojeni. Mnogo Slovencev je namreč iz mešanih zakonov, opredelitvi državljanstva uradniki pred lanskimi volitvami v Sloveniji niso posvečali dovolj pozornosti, če ste povrhu rojeni še kje v južnih republikah pa skoraj zagotovo niste Slovenci. In ker ste le navadni državljani, se le potrudite še pred 25. decembrom preveriti svoje državljanstvo, sicer se vam po udeležbi na plebiscitu, junijski proslavi osamosvojitve Slovenije in oktobrskem mačku po brizgancih v zdravje mlade države kaj zlahka pripeti, da vas še pred Silvestrovim Bavčar vtakne v prehodni dom za tujce. Igorju Bavčarju samemu se seveda takšne pomote ni bati. Čeprav je sin oficirja JLA je verjetno že poskrbel, da ima državljanstvo urejeno, manj verjetno pa je, da je kočljivo zadevo že preveril recimo Rudi Šeligo, čigar mati je Hrvatica. Sicer pa v slovenski vladi in po ministrstvih sedi tretjina ljudi. ki so morali svoje državljanstvo preverjati. Najbolj žalostno pri vsem pa je, da bo moral 600 dinarjev za državljanstvo plačati tudi že skoraj pozabljeni David Tasič, Janšev in Zavrlov sotrpin v slovenski pomladi. Pa kaj hočemo. Politika ne gleda na kri, prepričanje ali zasluge. Pravzaprav boste lahko ob državljanstvo v demokratičnejši slovenski družbi zaradi pomote bivših birokratov. Morda vam Bavčar podeli slovenski potni list le, če boste stokrat za domačo nalogo napisali: Mrzim burek! Brane Piano -----HoMMO eMJA*/lS PART* Q1---------------r-- ZAHRBTNOST IN ITALIJANSKI »SACRO EGOIZMO« Privežite de Michelisa Petkova izjava italijanskega predsednika Cossige, da je njegova država voljna dovoliti umik preostankom jugoarmije v Sloveniji prek Trsta in ki je v italijanskem političnem establish-mentu ter tisku že dvignila veliko prahu, mora še takšnemu zaslepljencu končno odpreti oči. Da namreč velja mnoga, v glavnem prikrita znamenja, ki zadnji čas prihajajo z Apeninskega polotoka in ki opozarjajo, da določeni politični krogi iščejo v pogrebu Jugoslavije ozemeljski iztržek, jemati nadvse resno. V Novi dobi smo na to opozorili že v številki pred štirinajstimi dnevi, ko smo objavili intervju s prof. dr. Stanetom Južničem spodaj podpisanega avtorja, in v prejšnji številki, ko smo zunanja ministra Rupla in Šeparoviča pozvali, naj kljub zapleteni proceduri iskanja mednarodnega priznanja obeh republik (pri čemer je Italija zelo pomemben partner) vendar že razkrijeta informacije o tem, kakšna so prizadevanja določenih krogov pri zahodni sosedi po spremembi sedanjih meja. Na prvi pogled se zdi, kot da bi morali v Sloveniji biti predsedniku Cossigi hvaležni za njegovo pobudo, saj bi se tako znebili tudi tistih 2500 jugoar-mijcev in nekaj deset tankov ter oklepnih vozil, ki še onesnažujejo naše ozemlje. Hkrati pa ponudba vzbuja upravičene pomisleke, če vemo, da bi se obtičani jugoarmijski preostanek lahko iz Slovenije mirno škem Primorju, Istra ter zahodni del slovenskega ozemlja s Trstom in slovensko obalo do Tržiča. Dediščina Rima in Bizanca Čeprav zgodovinsko neob-veščeni ljudje še danes nasedajo tedanji (in sedanji) propagandi Beograda, da bi Italija pobasala še več ozemlja na Bal- je nadaljevala razgovore, a je hkrati začela pripravljati teren za pogajanja z nasprotno stranjo, torej s silami antante. Tako se je Rim včasih tudi istega dne pogajal na Dunaju, v Berlinu, Parizu in Londonu z namenom, da se bo slednjič odločil za tistega, ki mu bo ponudil več. Ali, kot je to v svojih spominih opisal tedaj neprizadeti Nehru: »Način, kako je Italija ponujala svoje usluge tistemu, ki ji je največ dajal, ni bil posebno plemenit, toda narodi imajo zelo trdo kožo in se marsikdaj obnašajo tako, da bi se tega sramoval vsak posameznik. Zaveznici Anglija in Francija sta ji lahko ponudili večjo podkupnino, tako v takojšnjem izplačilu gotovine kot v obljubah, da bo dobila nova ozemlja (na vzhodni strani Jadrana - op. B. Z.), in zategadelj je maja 1915 Italija stopila v vojno na strani zaveznikov.« To je Italija storila po tajnem londonskem paktu, kar je Gianni De Michelis: med intervjujem z Duško Jovanovič za beograjsko Dugo. S srbskimi novinarkami se še posebej rad pogovarja. umaknil prek Kopra in morda celo preko Reke. Cossigova izjava pravi, da gre za dogovarjanje med italijansko in jugoslovansko vlado, a če vemo, da jugoslovanske vlade de facto več ni, sledi logičen sklep, da gre pravzaprav za kontaktira-nje med Rimom in velikosrbskim ter armadnim pučističnim vrhom v Beogradu, ki si je tam prevzel vso oblast v imenu mrtvaka, imenovanega Jugoslavija. Zdi se, da se na tej črti razvija romanca, kakršno smo spoznali že med prvo svetovno vojno in ki se je naposled končala z rapalsko pogodbo leta 1920, ki je bila katastrofalna zlasti za Slovence. Po tem sporazumu so Italiji pripadli otoka Lastovo in Palagruža ter mesto Zadar v Dalmaciji, Reka z otokoma Lošinj in Cres v Hrva- kanu, ko kratkotrajna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (tistih, ki so poprej živeli v okviru ranjke Avstroogrske) ne bi padla v objem tedanji srbski državi, je resnica bržkone ravno nasprotna. Z rapalsko pogodbo je namreč Beograd Italiji malodane poklonil našteta ozemlja ali pa vsaj tista, ki jih tajni londonski pakt med antanto in Rimom iz leta 1915 ni v imenu zapoznelega risorgi-menta obljubil Italiji. To pa so bila vsa ozemlja v Dalmaciji, Hrvaškem Primorju ter velik del Istre (razen zahodne) s Trstom vred. Risorgimento je pač bilo gibanje, ki se je zavzemalo za pripojitev samo tistih delov ozemlja na vzhodni obali Jadrana Italiji, kjer so Italijani bili v večini. Za razumevanje današnje igrice med Rimom in Beogradom, ki se utegne sprevreči v prav resno dramo, ostanimo še nekoliko v omenjenem zgodovinskem obdobju. Že tedaj sta se sijajno ujeli mojstrstvo za tajno in hkrati dvojno diplomacijo, ki so ga Italijani podedovali od Rima, in potuljenostjo, ki so jo Srbi podedovali deloma od Bizanca, deloma od Turkov. Italijanska dvojna diplomacija med prvo vojno se je očitovala predvsem v tem, da je rimska vlada že takoj po izbruhu vojne zagotavljala nevtralnost centralnim silam in tudi ni izključevala možnosti kasnejše intervencije v prid svojih takratnih zaveznikov. Z njimi hkrati pomenilo, da za svoje interese na Balkanu potrebuje tudi tumkajšnje sogovornike. Kajpada jih je našla v Srbiji oziroma v njenem tedanjemu premieru Pašiču, ki mu je rastoča jugoslovanska ideja bila le možnost kako čim bolj razširiti meje velike Srbije na zahod. Tako je Pašič, kot piše B. Križman, »zastopal in izvajal politiko postopnosti v širjenju, zvest takitiki, da najprej priključi Srbiji tista južnoslovanska ozemlja monarhije (razpadle Avstroogrske - op. B. Z.), ki jih je štel za srbska. Šele nato pa bi se pogovarjali s Hrvati in Slovenci, pri čemer naj bi jim prepustili, ali se združijo s Srbijo ah ne. Posledica tega je bila, da so postali Italijani z okupacijo (dela Dalmacije, Istre in zahodnega slovenskega ozemlja op. B. Z.) 'beati possiden-tes’ našega ozemlja, kar so vse-sransko izkoriščali ves čas pogajanj za razmejitev. »Prof. Janko Jeri pa je zapisal: »He-gemonistični centralizem (Pas-šičeva koncepcija, da je Jugoslavija le povečana Srbija), ki so ga novi državi skušah oktro-irati beograjski monarhističnni krogi, ni negativno vplival samo na notranji položaj, marveč je v isti meri hromil tudi jugoslovansko zunanjo politiko. Posledica vsega tega je bila, da niso v pogajanjih za zahodno mejo izkoriščali tudi priložnost, ko bi verjetno lahko dosegli boljše pogoje kot so jih pozneje v Rapallu.« Dodajmo k temu, da obstajajo dokumenti in pričevanja, po katerem je Pašičeva vlada Rimu sprva sploh odkrito ponujala Slovensko Primorje, Istro in Hrvaško Primorje ter severno Dalmacijo, Istro in Hrvaško Primorje ter severno Dalmacijo, da bi ta izrazila naklonjenost vzpostavitvi meja velike Srbije na črti Šibenik, Bihač, Virovitica. Ko pa je narodni odbor SHS, v katerem so prevladovali Slovenci in Dalmatinci, zaradi italijanskega prodiranja že po razpadu črno-žolte monarhije takorekoč panično skočil v objem Beograda, je ta seveda z zadovoljstvom vzel še plen, o katerem prej sploh ni resno razmišljal. Podobna pogajanja med Rimom in Beogradom so potekala tudi leta 1927, ko je kraljevino SHS po Radičevem umoru zajela resna kriza. Tedaj je bil srbski monarhovojaški vrh voljan prepustiti Italiji še veliko več njej ljubega ozemlja, seveda na račun Hrvatov in Slovencev, ki se jim je menda Beograd že odrekel zato, da bi dobil čvrsta jamstva Italije za veliko Srbijo na približno tisti črti (Zadar, Bihač, Virovitica), za kakršno se peha prav te dni. Da Beograd ponuja Rimu tudi danes podobne ozemeljske usluge, ne more biti nobenega dvoma več — zlasti od tedaj dalje ne, ko je Miloševič sprejel visoke predstavnike movimen-ta sociale, skrajno desne nacionalistične oziroma fašistične grupacije na italijanski politični sceni. Nič čudnega, da je prav njihova tržaška veja Cossigovo najavo armijskega transporta prek Trsta, ki pa ga zavoljo takojšnje reakcije evropske dvanajsterice ne bo, nemudoma izkoristila za glasno zahtevo po Istri in Dalmaciji. Podobno glasno razmišljajo desni liberalci in Lista za Trst. To bi za sedaj vendar lahko imeh še za operetno zadevo, ko tudi v samih centrih italijanske politične moči ne bi zaznali premikov, ki govore, da lahko ta vi- rus preskoči še na manj marginalne kroge. Vsekakor velja skrbno motriti nadvsem sporno politiko zunanjega ministra de Michelisa do sedanje jugodrame, na katero je zelo zgovorno opozoril tudi dr. Stane Južnič v našem intervjuju. De Michelis je postal »sumljiv« že tedaj, ko se je, čeprav zavito v celofan, raz-kodakal o nekakšnem možnem spreminjanju ossimskih sporazumov, kasneje pa se je njegova možna značilna italijanska dvojna igra v imenu nacionalnega »svetega egoizma« (»sa-cro egoismo«) nakazovala še jasneje. Da o tem, kako voljnega partnerja ima ta beneški prepredenec v današnjem Beogradu, sploh ne govorimo. P. S.: Zadnje dni je domala vsa Hrvaška v plamenu — razen Istre z Reko. Ah tudi to nekaj ne pove o trenutnih bal-kansko-apeninskim kraljih kupčijah? Braco Zavrnik RAZPRODAJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA SE JE PRIČELA Najprej prodali so fajfo tobaka_______________ ŽIVETI OU LEPŠEGA JUTRI II Prejšnji teden je bila javnost obveščena o tem, da sta hamburška tobačna firma Reemtsma in francoska državna tobačna firma Seita kupili Tobačno tovarno Ljubljana. Omenjeni firmi bosta imeli odslej v Tobačni 76-odstotni delež kapitala. Nakupu, kije vreden 110 milijonov mark, sta botrovala Agencija Republike Slovenije za privatizacijo in istoimenski republiški Sklad. Glede na to, da seje novinarske konference, kjer so javno spregovorili o tej transakciji, udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, je mogoče sklepati, da je vlada ta nakup podprla z vsemi sredstvi. Čeprav direktor Agencije za privatizacijo dr. Marko Simoneti trdi, da je šlo za javen razpis in da so pogajanja o nakupu potekala z dvema ponudnikoma, istočasno pa so predstavniki Tobačne v isti sapi zatrjevali, da poslovno sodelovanje med Tobačno in Reemstmo poteka že dvajset let in da je ta nakup pravzaprav rezultat dolgoletnega uspešnega sodelovanja. Kar je pri vsej stvari najbolj zanimivo je dejstvo — vsaj tako trdi direktor Tobačne Bojan Simonič - da je Tobačna ena redkih dobro stoječih slovenskih tovarn, ki sodi med vodil- Bojan Simončič, generalni Tobačne: uspešna kupčija z vlado in tujci ne jugoslovanske proizvajalke cigaret. Tuji partner sicer zatrjuje, da bo Tobačna lahko popolnoma ohranila svojo identiteto, da ne bodo odpuščali ljudi in da bo direktor še naprej ostal isti. Istočasno pa ne skrivajo svojih načrtov, da bi Tobačno uporabili kot center, iz katerega bodo skušali prodreti na jugoslovansko in jugovzhodno evropsko tržišče. Na drugi strani v Tobačni trdijo, da si na vsak način prizadevajo priti na tuje tržišče, kamor pa zaradi hude konkurence sami ne morejo. Predvsem pa se tehnologija in znanje v tobačni industriji danes tako hitro razvijata in spreminjata, da sami niso več sposobni dohitevati teh sprememb. Četudi verjamemo v dobre namene ene in druge strani, pa se ob tej prodaji le zastavlja nekaj vprašanj. Kam bo recimo šel denar, ki ga bo nemški partner v petih letih plačal Republiki Sloveniji za Tobačno. Kot smo že zapisali, gre za 110 milijonov mark. Po vseh pravilih naj bi se ta sredstva preko Sklada Republike Slovenije vračala nazaj v slovensko gospodarstvo. Glede na obubožanost slovenskega gospodarstva je to sicer čudovita zamisel, nerodno je le, da še nikjer ne obstaja nikakršen program vračanja oziroma vlaganja tega kapitala. Seveda ne verjamemo, da bo denar čakal tako dolgo, da bo narejen tudi program. Torej je mogoče tudi predpostavljati, da bodo te prepotrebne devize šle tudi v kakšne druge, negospodarske investicije. Dr. Simoneti sam priznava, da Slovenija v procesu osamosvajanja nujno potrebuje konvertibilen denar, ni pa vedel povedati, kako konkretno bo uporabljena kupnina za Tobačno. Ostaja tudi vprašanje, po kakšnem kriteriju oziroma merilu se je slovenska vlada odločila ravno za odsprodajo To- ekonomija Kje je resnična meja osebnih dohodkov, ki Ogrožu eksistenco zaposlenih, nam ie dolgo m več jasno. Po podatkih m '.n., -k,.,, Ansambel Tobačne pred 30 leti: kakšne viže bodo jutri igrali? bačne? Težko je verjeti, da je bila odločilnega pomena res le prodornost in poslovna naravnanost vodilnih v Tobačni. Seveda verjamemo, da si je tovarna želela na tuja tržišča, prav gotovo pa bi v Sloveniji našli še kakšno podjetje, ki je bolj usodno navezano na tuj trg pa ni slišati, da ga misli kdo kupiti. Ali pa morda drži trditev, da so tujci zainteresirani le za tiste slovenske firme, ki (še) nimajo izgub in ki so glede na velik riziko zaradi vojne na Hrvaškem in zaradi potencialne nevarnosti, da se armada vrne tudi v Slovenijo, kljub vsemu za njih še zanimive. Kaj se bo zgodilo s podjetji, ki se utapljajo v rdečih številkah? Se bo sploh kdo zanimal zanje? Na drugi strani pa je treba pritrditi tudi podpredsedniku Ocvirku, ki trdi, da ne gre za nikakršno razprodajo slovenskih podjetij, saj vse imetje ostaja na naših tleh, delo bo obdržalo vseh 1700 zaposlenih, tujci pa bodo k nam pripeljali tako sodobno tehnologijo kot tudi svoje znanje. Ob tem je zanimivo, da nemške firme ni zanimal program Inini - to je program tekstilne galanterije, ki deluje v okviru Tobačne in zaposluje nekaj manj kot sto ljudi, prav tako pa tujce ne zanimajo stanovanja, ki so last Tobačne in v katerih živijo njeni delavci. Zato bo oblikovan poseben sklad, ki bo skušal prodati čimveč stanovanj tistim, ki v njih živijo, program Inini pa naj bi se postopno osamosvojil. Ko je lani Henkel kupil mariborski Zlatorog, je bilo to storjeno z velikim pompom, čeprav se je kaj kmalu izkazalo, da vse le ni tako rožnato. Ob prodaji Tobačne so vsi skupaj bolj skromni, zato lahko le upamo, da ne bomo kmalu ugotavljali, da se na eni napaki nismo ničesar naučili. Čeprav odgovorni zatrjujejo, da gre za popolnoma čiste zadeve, se le ne moremo izogniti vprašanju, kako bo Republika Slovenija porabila 110 milijonov mark. Več podatkov o tej transakciji ni bilo mogoče dobiti, ker veljajo za poslovno tajnost. Zanimivo pa je bilo slišati, da se je firma Reemtsma zanimala tudi za nakup nekaterih drugih jugoslovanskih tobačnih tovarn in da smo lahko Slovenci zelo veseli, da so kupili prav našo. Delavcem je čisto vseeno, kdo jim gospodari, važno je, da dobijo plačo, s katero lahko preživijo. Ivan Atelšek, legenda iz Gorenja, ministru Ocvirku: če prodaš še Gorenje, ti ušesa potrgam. ERSLUZIVNO: SKRIVNOSTNI SESTANEK V ZIMSKEM VRTU Separatisti osvajajo Štajerce Prejšnjo nedeljo so, kot vemo, v Mariboru odkrili spomenik škofu Slomšku. S tem je mesto ob Dravi simbolno potrdilo pomen človeka, ki ga ima akademik dr. Jože Pogačnik, nedvomno najboljši poznavalec slovenske kulturne zgodovine, za — poleg dr. Janeza Bleiweisa — najpomembnejšega slovenskega narodnega preroditelja v prejšnjem stoletju. Posebej hvaležni so mu Štajerci, saj bi slovenska Štajerska danes zagotovo ne bila slovenska, ko Slomšek ne bi leta 1859 preselil sedež lavantinske škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor. General Maister je z obrambo severne meje pred nemštvom le postavil piko na i ki ga je že poprej izpisal Slomšek. Morda je 43 Štajercev (pre- v Sloveniji več centrov, vendar težno Mariborčanov) prav za- so za to bili bolj navdušeni Ma-voljo spomeniškega slavja iz- riborčani kot Ljubljančani, bralo prejšnjo soboto za neko- K temu kajpada sodi tudi seli-liko skrivnosten sestanek tev nekaterih republiških insti-v zimskem vrtu mariborskega tucij iz centra (Ljubljane) hotela Zamorc, kjer so v gro- v druga mesta. Da bi bilo to bih obrisih zarisali Štajersko dobro, je menilo 29 odstotkov zvezo, gibanje ali morda tudi anketiranih iz Ljubljane, 40,6 že bodočo stranko za uveljavi- odstotka anketiranih iz Mari-tev štajerskih regionalnih inte- bora in 30,4 odstotka anketira-resov znotraj slovenske države, nih iz mariborske okolice. Da Novinarjev na sestanek niso okoličani niso tako navdušeni vabili, vendar naj bi po doseg- kot sami Mariborčani velja naj-Ijivih informacijah bodoči pro- brže iskati v dejstvu, da imajo gram Štajerske zveze le to usto- ti do svojega najbližjega središ-ličil kot nosilko štajerskega re- ča podobne očitke za račun gionalizma. Ali bo to le regi- njegovega centroegoizma v lo-onalni funkcionalizem, ki naj kalnih zadevah, kot jih pač ima nasproti centru zastopa speci- Maribor, pa nedvomno tudi fično gospodarske in kulturne Murska Sobota, Celje, Novo mesto ali Koper, do Ljubljane. Odgovori na vprašanje, katero mesto je do sedaj bolj prispevalo k razvoju republike, kažejo, da tako v Ljubljani kot v Mariboru ne manjka tozadev-' ne samozagledanosti, pri čemer ta Mariborčane krasi še bolj kot Ljubljančane, V tej povezavi velja povedati, da se je absolutna večina anketiranih BiH (54 odstotkov) navdušila nad |H tesnejšo povezavo regij na sosednje države, saj naj to ne bi koristilo le njim, marveč Sloveniji kot celoti. Regionalna odprtost v duhu evropske integra-cije regij po letih od boljševi-kov vsiljene ksenofobičnosti torej postaja otipljiva stvar- retrue Pii na are za nOSt' T° P3 nC Velja 23 m3ri‘ zasnovo nekakšnega štaferske- gorsko okoliško prebivalstvo, ga nacionalizma (s poudarje- k. n, navdušeno ne za pohcen-nim avtonomizmom ali celo tnzem f za navezovanje sti-elementi- državnosti), bomo še koI Prek državnih meja. •» _ Ce ie bilo zavzemanie za po- Vldell. Kaze, da je glavni po- ]irentri7Pm nred Iptnm dni 1p budnik zadeve predsednik ma- ^"trizfem pred ,etom dniJe riborske vlade Anton Rous, deklarat.vne narave pa ot.p nekdaj tudi direktor NK Olim- Javnega mnenJa 1Z letošnjega pije. Zraven je še en »športnik«, odvetnik dr. Dušan Senčar, ki ga javnost bolj pozna kot »lastnika« pohorske Zlate lisice. Naposled velja omeniti še rektorja mariborske univerze dr. Alojza Križmana, ki naj bi bil tvorec bodočega programa. Ne gre dvomiti, da so triin-štirideseterici zrasla krila zavoljo štajerski stvari naklonjenih rezultatov raziskav, ki jih je v zadnjem letu dni za različne naročnike (v glavnem medije) .izpeljal mariborski Studio za politični in ekonomski marketing (SPEM). Tako so se anketirani Mariborčani in Ljubljančani že pred letom dni nesporno izrekli za slovenski policen-trizem, ki je bil hudo moderen že v Kavčičevih časih. Več kot dve tretjini anketiranih sta menili, da bi bilo bolje, ko bi imeli Anton Rous Dr. Alojz Križman marca kaže, da velika večina anketiranih (80,65 odstotka) meni, da ima Maribor vse premalo vpliva na odločanje na ravni republike. In sedaj smo tam! Nekateri so prepričani, da bi bilo večji vpliv mogoče doseči z regijskim povezovanjem. Toda dobra polovica anketiranih (66,45 odstotka) misli radikalneje. Pomeni, da naj bi se štajerske občine združile v deželno tvorbo (regijo), ki naj bi imela celo nekatere funkcije države. Tako bi te lažje uklajevale svoje interese in odnose z ostalim delom Slovenije. Takšno stališče je imelo svoj odmev tudi v razpravi o osnutku slovenske ustave. Več kot dve tretjini anketiranih soglaša z oblikovanjem zveze, ki bi se uspešneje borila za štajerske interese v Sloveniji. Glede na katastofo mariborskega (in štajerskega sploh) gospodarstva je kakšna polovica anketiranih menila, da bi se Štajerska zveza v svojem programu morala zavzeti predvsem za večjo pomoč republike pri sanaciji gospodarstva Štajerske. Ti so tudi menili, naj bi se Štajerska zveza lotila preprečevanja finančne, kadrovske in upravne centralizacije Slovenije. Po Spemovih raziskavah sodeč se lahko druščina iz" Za-morčevega zimskega vrta nadeja še čemu več kot da bi Štajerska zveza bila zgolj nadstrankarska organizacija, o čemer naj bi se tam pogovarjali. Če bi porajajoča se Štajerska zveza kandidirala na prihodnjih volitvah, bi jo namreč brezpogojno volilo kar 26,42 odstotka anketiranih, upoštevajoč privlačnost njenega programa in kandidatov pa celo 59,54 odstotka anketiranih. Dobra polovica teh je tudi menila, da bi bila koristna vključitev političnih strank v Štajersko zvezo. Domet Štajerske zveze je zaenkrat še neznan, glede na to, da je zajahala pričujoče stanje NAJ IMA SLOVENIJA ENEGA ALI VEC CENTROV? "SPEM - Studio za politični in ekonomski marketing" PODPIRATE ZDRUŽITEV ŠTAJERSKIH OBČIN V REGIJO? "SPEM - Studio za politični in ekonomski marketing" javnega mnenja, pa se ji nemara obetajo še lepi časi. Bistveno vprašanje je, kakšni ljudje bodo na njenem čelu, kakšno je njihovo obzorje in zmožnost krmarjenja v negotovih političnih in družbenih časih, da bo volk sit in koza cela. Pri tem volk nemara pooseblja republiški (ljubljanski) centrizem (Delo je, čeprav brez pravih informacij, malce skrivnostno seanso v zimskem vrtu takoj in silo- vito napadlo), kozo po štajerski regionalisti. Lahko, da bo vse ostalo le pri šlatanju, torej na operativni ravni. V skrajnem primeru pa se Sloveniji obeta nekaj takšnega, s čimer so se vse bolj primorani bosti italijanski centristi - v mislih imamo severnjaško avtonomič-no ligo, ki je na zadnjih lokalnih volitvah (zlasti v Lombardiji) pobrala več kot trideset odstotkov volilnih glasov. To bo potem pravi hec. Še zlasti, če se štajerska iniciativa ne bo omejila zgolj ali pretežno na Maribor, marveč bo s svojim separatizmom (kot takšnim pobudam in procesom pravijo na evropskem Jugu) ali pa regionalnem združevanju (kot temu pravijo na evropskem Severu) zastrupila še Celje, Velenje, Radgono, Brežice ... Braco Zavrnik STROGO VAROVANA SKRIVNOST: RDEČI DIREKTORJI HOČEJO ODPRAVNINE Plačilo za brco Dolgo časa obetana in marsikje uresničena zamenjava tako imenovanih rdečih direktorjev je rodila nekakšen obrambni mehanizem v obliki aneksa k individualni podjetniški pogodbi. Tega skleneta glavni direktor ali direktor in predsednik delavskega sveta in določa višino odpravnine. Če namreč izsilijo razrešitev direktorja brez njegove krivde, mu mora podjetje izplačati odpravnino v višini plače, ki jo je imel zadnji mesec pred razrešitvijo, do poteka mandata. To je vsaj na pogled zelo velikodušna, da ne rečemo čudna pogodba, saj daje direktorju materialno pravno in ne strokovno zaščito. Ni namreč res, da so direktorji nenadomestljivi, da bi morali do konca mandata ali življenja opravljati to funkcijo, da dobrega direktorja ne more zamenjati boljši direktor. Barva pri tem sploh ni ali ne bi smela biti odločilna. Trditev bi lahko podkrepili s primerom tako imenovanega poklicnega direktorja, ki tudi nastopa kot pogodbena stranka v enem od aneksov. Njegov cilj je oditi v penzijo kot direktor, ker mu je položaj prerokoval menda sam Nostradamus. V resnici vsi, ki ga poznajo, dvomijo v njegove sposobnosti, saj nobenemu od mnogih podjetij ni trasiral kakšnega razvoja, marveč se je pretežno ukvarjal s finančnimi transakcijami. Naj mu bo težka penzija, bi rekli, saj tako ni znano, kakšno usodo bo doživel zajeten devizni račun, ki ga je napolnil, ko je tako rekoč nekaj let vedril na Jutrovem, ker so mu doma zaradi malverzacij z avtom prekinili direktorski mandat. Naj se ve, da v tem in takih primerih takšna pogodba ne pomeni nič drugega kot materialno prisego na direktorski status nekoga, ki bi sicer, če smo pošteni, lahko do penzije opravljal tudi delo, ki bi mu bil bolj kos. Aneks k pogodbi o zaposlitvi med direktorjem Cinkarne Celje Marjanom Prelcem in predsednikom delavskega sveta v Cinkarni Aleksandrom Cmokom, ki so ga podpisali včeraj. Aneks določa, da Cinkarna Prelcu v primeru »izsiljene razrešitve brez lastne krivde« izplača tudi do en milijon dinarjev. Kot argument so predlagatelji podpisa aneksa na delavskem svetu v Cinkarni zatrjevali, da imajo takšno pogodbo že »vsi direktorji«, menda tudi direktorja Etola in Zlatarne. vfiitpvno podjot jt» i:. NLVii.ui-i, i.^*t ^it.r 4»-c>-11.-MU ...1.4 U.-lju, Ki dr teo v a Sfd, Go J jo, i jo |4r«.-i • i ruj. n.ja,, Id./.jv^u ■ Luiln.; bi val tiči* : I Krnc < ritjo jeva l, Colji.' i> iloijovor i ta »n slUuiioi , n^ulaclnji n N E K S dt. l/t i i inii vi dualni ijodji-Lni mi inigodbi it. Dl c dnt* Dl. Dl. 1-/91 ■-iiijudfii.-ni titran) i til iaiJnii ^ XX. 1061o individualno pou.i-.-tnipogodbo : J i onata ta anoks, *• liMlorjio določata vi£ir.n odpravnini- v priu.uru I .-tej 1 |i-nt» rasrt-iitv.- br.-/ l.i-4.tnd krivdo. • liijijUi -n) La Si c.- tipi.r ai: umi.-1 «, da bo Cinkarna Col jr- iipinčala druiji ImujijiUu/ni stranki oupravriinn v primeru, ic r.■ clogov na*s »Jeni h v prvi iiicri .-tnoksa r« ras url iim. • •iičnostli at.lupa u prs-nulia.. ju oviii.-ga ra.;m«--r ja in do dneva pi/Lok« mandata dol o. < ...ua w sklepom i/-, it . J32/139 tod l,..:v. Ivuv iln ir.N. JVV3). Iidpravnina so irplaira v vi-.iiii določeni1 s ot-ebnim dnt.uiJkoui drugega I k.i j.vi11.ini k a, ki g., ji? |iri-„..-l v ■'ailnjeiti mesi.-.^u dola povo-čarittoia ra LšViin niesOCeV, dO ) .Otl-L a ilaiidatd. J I I . — ■ ■m..-.-'o prične veljati - dnem oprt* jat j a sklopa na DU. i . .n. i -j ju sest. _* viti del individualno podjetn. 4 k c- potjnJnn m jt- napisan Uveli izvodili, od i iterih |»r ejme vsaka stranka po en i. vod. - I nfiVNl POUK : o.-1 ..ivi.-c lahko zaiitc-v.i pre^i.jo zakonitosti predlog* pogodiie in njene -.-.l l.idnosti z zakonom, kr.lektivno pogodbo, oziroma pravilnikom pred i .»di tcs-m, pristojnim za d.-Ir..ne spor*-, v roku 15 dni od predložitve P-iijodbir o zaposlitvi y podpis. I - 1 le-, dne L--i.r.-raini direktor Pruds*iluik Ue-lav- I c-g« sveta I I -r lan |-'PEL(iC, dipl-i.il]. lil t.-k bi-nder I TUJI , dipl. tur. HRVATI BODO JUTRI DRUGAČNI LJUDJE : Meditacija • v v o zaklonišču Vojna vihra, kije zajela že skoraj dve tretjini hrvaškega ozemlja, je popolnoma spremenila tudi življenjski vsakdan prebivalcev. Od začetka septembra so stanovanjske hiše in *» /c obstreljevana oh federalni amtade in čemi- _ t__* - - __ ___| Wwn artilerijski ogenj, ki ni usmerjen samo na določene (vojaške ah industrijske) cilje, temveč granate in mine padajo brez msB;SiSss~s tista sssssKK** " ” Večji del dneva in noči je torej namenjen življenju l%kin°vnl\ZP/^ bilo na začetku samo prodor, kamor smo bežali za krajši ti V zaklonišču so se oblikovala stanovanja v malem, a individualnimi značilnostmi in navadami, hkrati pa tudi z vprašanji, kijih postavlja večje število ljudi na skupnem in majhnem prostoru. Heterogenosti z začetka, ko je vsakdo želel ohraniti in izražati del svojih lastnosti, so sc že obrusile; danes se že spoštuje interes celote, v katerem so se razkrila tudi neka osnovna etična dejstva (omogočiti otrokom in ženam udobnejše ležišče, hrana in pijača se deli vsem enako, dolžnosti se razporejajo po ključni, ki ne priznava izjeme). J Najbolj zanimiv pojav v zaklonišču je vsekakor psihologija na silo združenih in v majhnem prostoru stisnjenih ljudi. Temeljno, kar prevzema vse, je seveda strah, ki je normalno ljudsko dejstvo. Refleksija strahu pa je individualna in zelo različna. Obstaja skupina ljudi, ki so klavstofo-bični, na silo jih je treba privesti v zaklonišče, tu pa doživljajo težke motnje, katere je težko odstraniti. Druga skupina, za zdaj še ne preveč velika, doživlja živčne napade (jok, bojazen, organizem se začne tresti). To skupino je mogče umiriti s pogovorom ali s pomirjevalnimi sredstvi. Na bolj »pozitivni« strani tovrstnega doživljanja so ljudje, ki občutijo večji apetit, večjo žejo, potrebo po govorjenju ali spolnem stiku, zelo veliko pa jih kroti strah z različnimi družabnimi igrami, med katerimi so na prvem mestu karte. Zaklonišče najtežje prenašajo ljudje, ki jih ni mogoče zije, S mrn pa sebe privedejo m mjhimjšt Mčmvstanje dki Th ... le. če je človek toliko duševno močan, da sc neprestano UK delati EKSKLUZIVNO: KDO JE POVABIL »KRALJA«, ČESA SE BOJI MILOŠEVIČ Princ izriva Slobota Živimo v času beguncev. Eden od njih, princ Aleksander je v soboto priromal v Beograd. Še pred prihodom prestolonaslednika je o tej potezi srbske opozicije v našem pogovoru razmišljal Aleksander Tijanič, novinar, ki je svoj renome dosegel s kritičnim in ciničnim pisanjem o srbski vladi: »Vuk Draškovič se je domislil genialnega načina, da utrdi svojo pozicijo in da privede princa Karadžordževiča v Beograd. Po vsej verjetnosti bo s tem prinčevim prihodom nadomestil napovedane demonstracije 9. oktobra, ki naj bi nosile naslov: DEMOKRACIJA ALI SMRT. Vuk Draškovič je impulziven človek, ni za politiko. Ko je najavil naslovno parolo demonstracij, so se prestrašile vse opozicijske stranke. Če je alternativa samo demokracija ali smrt, potem vse Srbe čaka smrt. V enem dnevu se ne bo mogla vzpostaviti demokracija. Vuk je ostal sam. V bojazni, da bodo šle demonstracije po zlu, je v Beograd povabil princa. Fantastična ideja. Miloševič se domisli še nečesa boljšega. S tihim dogovorom pripravi srbskega patriarha Pavla do tega, da princu napiše javno pismo, v katerem ga prosi, naj ne hodi v Srbijo. Česa se je bal Miloševič? Bal se je strankarskih razprtij, razkola znotraj same vlade, demonstracij, mrtvih Srbov...« Princ Karadžordževič je v Beograd vendarle prišel. Mi-loševičeva bojazen se je pokazala za utemeljeno v trenutku, ko so ljudje pričeli vzklikati: »Hočemo kralja, nočemo Miloševiča.« Ves čas svojega »kraljevanja« je Miloševič igral na karto, da ga Srbi prepoznajo kot vladarja, ki je združil in izenačil vse Srbe. Istega slovesa je bil deležen le prinčev ded, kralj Aleksander. Mnogi Srbi so njegove zasluge prenesli na kraljeve gene, princa Aleksandra, ki sicer ne govori srbskega jezika, ima pa čisto, in to kraljevsko, srbsko kri. Za Miloševiča že tako že vse emancipira-ne Srbinje čivkajo, da ga je povzdignila njegova žena. Vuk Draškovič ima s prinčevim prihodom odlično priložnost, da skozi govore o zgodovinskosti trenutka pritakne še kakšno besedo o opoziciji, ki jo je zmlela Miloševičeva vojna. Se največje probleme si dela princa Aleksander. Ne more se spomniti, kje je izginila dedova krona. Skomine za slavno preteklostjo Karadordevičem, ki so nekaj desetletij (s prekinitvijo) krojili usodo južnim Slovanom, so 29. novembra 1945, leta v Ustavodajni skupščini Jugoslavije prepovedali vrnitev, česar so se slavni potomci držali (z izjemo princesinega obiska pred leti) do sobote, 5. septembra 1991, ko je Beograd obiskal princ Aleksander II Karadordevič. Karadordeviči, potomci Dorda Petroviča Karadorda (Črni Jurij), so vladali Srbiji v letih od 1842 do 1858 in od 1903 do 1918 ter Jugoslaviji od 1918 do 1941. leta. Na prestolu so sedeli: knez Aleksander Karadordevič, kralj Petar I Karadordevič, kralj Aleksander I Karadordevič, kraljevski namestnik knez Pavle Karadordevič in kralj Peter II Karadordevič. Kralj Peter II Karadordevič je po napadu Nemčije na Jugoslavijo 1941. leta skupaj z vlado pobegnil v tujino. Umrl je 1970. leta, njegov sin, princ Aleksander II Karadordevič, pa upa, da mu bo znova uspelo zasesti srbski prestol. Kakor se stvari odvijajo v Jugoslaviji, bi to bilo v bližnji prihodnosti kaj mogoče. Če se bo to zgodilo, ni nobene bojazni, da dinastija Karadordevič ne bi imela dostojnih nadaljevalcev, saj ima princ tri sinove: Petra, Filipa in Aleksandra, ki pa raje letajo za žogo, namesto da bi se sekirali za vladarske zadeve. Pretendent obiskal Beograd V nedeljo. 6. oktobra, pozno popoldne, je v Beograd prispel skupaj z ženo in tremi sinovi princ Aleksander Karadordevič. Sprejeli so ga Vuk Draškovič s predstavniki opozicije in skupina intelektualcev. 46-letni londonski poslovnež je izjavil. da prihaja na obisk k vsem Srbom, in da, se »daje v službo domovini kot ambasador miru, borec za mir in parlamentarno demokracijo.« Aleksandru je srbski patriarh ta obisk odsvetoval, češ, da ni pravi čas za to, Vuk Draškovič pa ga je prepričal, naj vseeno pride. Ce bo Aleksander ostal v Srbiji, bo spoznal, kaj ga čaka. Opozicija, ki računa na naklonjenost ljudstva, ga bo mogoče izkoristila za svoje cilje. Na drugi strani pa mu ni naklonjena opozicija, ki je v Srbijo povabila Aleksandrovega strica Tomislava Karadordevi-ča, za katerega navija v tekmi za prestol. S Tomislavom je prišel njegov sin Vladislav, ki se bo najbrž splazil v kakšen srbski rov na Hrvaškem. Prestolonaslednik, princ Aleksander II, Karadjordjevič z ženo Katarino in otroki J NA JE DOKONČNO PONORELA - IZOBRAŽUJTE SE Z NAMI Kot vam je znano, uporablja t. i. Jugoslovanska armada v vojni s Hrvaško vsa, tudi nedovoljena, bojna sredstva. Očitno v vojni takšna horda kot je vojska ignorira vsakršne mednarodne konvencije in ji na njeni uničevalni poti ni nič sveto. Mar so ji hude muke, ki jih s temi sredstvi povzroča svojim žrtvam, saj je že po vojni v Sloveniji, kjer je uporabljala le prepovedane kasetne bombe, postalo jasno, da se je v svojem pobesnelem divjanju odločila zbrisati eno ljudstvo v interesih drugega in celotno državo zravnati z zemljo. Prinašamo vam srhljivo infor-macio o posledicah takšnih eksplozivov in dodajamo pregled bojnih strupov, ki sicer spadajo v zadnjo obliko bojevanja in jih armada zaenkrat še na »vso srečo« ni uporabila, a ne gre zanemarjati, da je JA z njimi bogato založena ter dovolj nora, da v končni agoniji stori tudi to. JA uporablja kasetne, fosforne in napalm bombe Kasetne, fosforne in napalm bombe so prepovedane z mednarodno konvencijo. Fosforne in napalm bombe je uporabljala v 2. svetovni vojni že nemška Luftvvafe in tudi Amerikanci v Viet-namu. Kasetne bombe so novejšega datuma in doživljajo svoj množični preizkus ravno na Hrvaškem (uporabljene so bile že med vojno v Sloveniji). Fosforne bombe imajo prvenstveno nalogo v zažiganju objektov, lahko pa tudi žive sile. Bombe so napolnjene z belim fosforjem, ki ima to lastnost, da se vžge ob stiku z zrakom, z vodo pa ga je nemogoče pogastiti. V bombi je beli fosfor v trdnem in prašnem stanju, ob udarcu na tleh pa se vžge, ker tanke, lomljive stene bombe takoj popustijo. Pogasiti ga je mogoče le s posebnim praškom ali peno. Napalm bombe se uporabljajo predvsem za zažiganje žive sile, lahko pa tudi objektov. Napalm je v tekočem stanju, ki se vžge ob stiku z zrakom. Tudi njega je nemogoče pogasiti z vodo. Uporablja se lahko tudi tako, da se direktno izliva iz letala, kar pride v poštev predvsem ob napadih na pehotne kolone in begunce. Napalm zažge kožo in pusti strašne opekline. Kasetne bombe, ki jih uporablja JA, so angleške izdelave. Uporabljajo se za uničevanje žive sile in beguncev. Letalo odvrže kaseto (kontejner), ki je prirejena tako, da se na določeni višini odpre in izstrese manjše protipehotne bombe, ki zajemajo večjo površino (več 100 metrov). Kaseta vsebuje 100 in več bomb. Bojni strupi Bojne strupe delimo po namembnosti na uničujoče in osnespo-sabljajoče. Uničujoči bojni strupi so: 1. mehurjevci: sarin, soman, tabun. Te tri bojne strupe imenujejo tudi skupina trilona. Mehurjeci so dolgotrajni bojni strupi (na zemljišču se zadržijo dolgo časa). Dekontaminacija je težka. Pred njimi se uspešno zaščitimo z zaščitno masko (plinsko) in nepremočljivo obleko. 2. Dušljivci: iperit, dušikov iperit in luizit. Dušljivci so se v vojnah najpogosteje uporabljali. Najbolj poznan je iperit, ki je bil prvič uporabljen 1917 leta v Franciji v mestu Ypres, po katerem je dobil ime. Uspešna zaščita pred dušljivci je uporaba zaščitne maske. 3. Krvni bojni strupi: klorcian, cianovodik, cianovodikova kislina. Uspešna zaščita je zaščitna maska. 4. Živčni bojni strupi: fosgen, difosgen, VX. Uspešna zaščita je z zaščitno masko. Onesposabljajoči bojni strupi so: solzivci (več vrst), LSD 25 in ostale psihotoksične substance. JA ima nekatere od bojnih strupov. Najpogostejša uporaba je s topniškim strelivom in letalskimi bombami. JA predvideva v primeru vojne vsako tretjo izstreljeno topniško granato napolnjeno z bojnim strupom. Na to kaže tudi taktična bojna dejavnost, ko se pri povelju »topniški ogenj« postavlja zaščitna maska v zaščitni položaj. Večino bojnih strupov izdelujejo v Srbiji, v Kruševcu. MEDIJSKA VOJNA Homo Hercegovec Generali brez vojaške časti Naše šolanje se je začelo septembra 1958. leta. Že takrat se je videlo, da bo Spegelj napravil kariero v vojski, ker edini ni delal sprejemnega izpita. On celo k pouku ni prišel takoj, ampak šele po nekaj dnevih, zares neobičajno za nekega mladega stotnika. Verjeli smo, da je rojen 1932. leta, kot smo bili vsi ostali, šele kasneje pa smo izvedeli, da je bil rojen 1927, kar je vešče skrival. Martin Spegelj je bil najslabši dijak v naši klasi, a vseeno je na koncu šolanja dobil čin majorja. S činom majorja je Spegelj odšel na mesto komandanta divizije v Petrinji, na mesto, ki formacijsko pripada podpolkovnikom. Po letu dni ga pošljejo na Vojno šolo JLA, rezevirano samo za polkovnike. Spegelj, ki je imel vedno podporo in zaledje Mike Špiljaka, se je hitro vzpenjal v vojaški hierarhiji. Postal je načelnik artilerijskega centra v Žadru, kjer je tudi dobil čin generala. Potem je postal profesor na katedri za topništvo v beograjskem Centru visokih vojnih šol na Banjici. Oficir Desimir Mrdakovič, sošolec Martina Špeglja na Višji vojni akademiji, Marko Lopušina, Ilustrovana Politika, Beograd Res nenavadno v JLA, oficr ima zaledje, ne pride pravočasno k pouku, goljufa vseprek in končno celo kot major in ne kot podpolkovnik prevzame divizijo. Kako bi Špeglja zmerjali in črtili njegovi nekdanji kolegi, če bi mu general Tudjman pustil da jih naklesti: Selitev Tita Po tiskovni konferenci Miodraga Janiča, ministra za urbanizem, stanovanjsko-komunalno politiko in gradbeništvo, je bila tudi uradno razrešena dilema okoli preselitve posmrtnih ostankov Josipa Broza Tita. Minister je najavil preselitev posmrtnih ostankov iz Hiše cvetja do konca tega leta. Javnosti so obelodanjeni detajli, da je Broz mimo zakona pokopan izven pokopališča, razen tega pa je tudi sama Hiša cvetja zgrajena nezakonito Politika Beograd Daleč so že tisti časi, ko so objokane množice letale po Beogradu in padale v histerične krče, če je kdo le omenil, da njihova »ljubičica bela« ne bi bila pokopana v »slobodarskem« Beogradu. Poziv beguncem Vsi sposobni moški, ki so zaradi ustaškega terorja pobegnili v Srbijo, se morajo odzvati pozivu komandanta avtonomne oblasti Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema, pa tudi komandantom drugih področij, kjer so ogroženi Srbi, da se bodo borili za svobodo. Poziv so poslali iz Ministrstva za Srbe izven Srbije beguncem iz Hrvaške. Ilustrovana Politika, Beograd Ker so begunci že zadosti trpeli, Jim niti na misel ne pride zapustiti privilegijev v Beogradu. Žal pa obstaja možnost, da bomo v kratkem poslušali jadikavke, mitinge in doživljali selitve novih napačenih Srbov. Le da tokrat iz Beograda, kar nekako zmanjšuje možnost naprtenja krivde komu drugemu, razen Srbom samim. Priključitev SAO Romaniji Dve krajevni skupnosti v občini Stari grad, v centru Sarajeva, sta se odločili, da bosta sprožili proceduro za priključitev SAO Romaniji. To se omenja v sporočilih krajevnih skupnosti Hreše in Bulozi, v katerih se še sporoča, da so se za takšno potezo odločili zaradi devetomesečnih dogajanj v SO Stari grad kot so samoljubja, anarhije, enostranske kadrovske politike SDA in težkih kvalifikacij na račun srbskega naroda. Tanjug, Beograd, Iz tega sledi, da bo v kratkem vsak Jovo osnoval SAO »Moja hiša«, v kateri bo dosmrtni predsednik, vrhovni poveljnik in šef stranke, po stari jugoslovanski politiki »i posle Tita - Tito«. Seveda, če ne bo medtem kak član družine že osnoval SAO »Moja soba«. Krapinski človek dobil dvojčka Krapinski človek in ostali predzgodovinski stanovalci naših krajev so dobili družbo. Sledi paleolitskega človeka in njegove kulture, stari med osemsto tisoč in milijon in pol let, so bili odkriti v Hercegovini, v južnem delu Gackega polja. Večemje novosti, Beograd Naknadno je bilo tudi odkrito, da je tako Krapinskega, kot tudi Hercegovskega pračloveka ubil genocidni »homo croati-cus«, kar dokazuje, do kje so segala srbska ognjišča. ^eSnje > it z; opozori loT ZARADi Nastavljenih VOŽNJO Z AVTOnObiLDM ME PRIPOP-OČAMO NASI REPORTERJI ODKRIVAJO: NA SLEDI IZGINULIMA NOVINARJEMA Rusa so likvidirali 3. septembra sta »nekje na Hrvaškem« izginila novinarja sovjetske televizija, Victor NOGIN in Genadij KURENOJ. Zaskrbljen nad izginotjem dveh novinarjev je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov 9. septembra pozval vodstvo in prebivalstvo Hrvaške in Jugoslavije, da ju pomagajo najti. Doslej brez odziva. Do danes se je o njima vedelo le to, da sta se iz Banije odpravila v Slavonijo, kjer sta želela napraviti reportažo o življenju Srbov na tem območju. Tukaj naj bi jima namignili, da bosta še največ Srbov iz Slavonije našla v Borovu selu. Potem pa rez, o njiju se ni več nič slišalo, dokler... Pred nekaj dnevi se je naša ekipa vrnila iz Srbije, od koder smo čez Batinski most prodrli tudi v, kakor pravijo Srbi, »osvobojeno« Baranjo. Celotna Branja predstavlja danes vojaško utrdbo. Armada, policija, teritorialci, četniške enote, Arkanovi borci in prostovoljci stranke SDS, so svojemu delovanju »v imenu naroda« prikrojili način življenja redkih prebivalcev. V Baranji se je izvršila popolna mobilizacija. Civilno prebivalstvo zato predstavljajo ženske, moški, mlajši od 18 in starejši od 60 let ter otroci. Konec septembra je bila v Baranji, natančneje v Belem Manastiru, organizirana velika skupščina Srbske pokrajine Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Njen predsednik, Go^an Hadžič, je v intervjuju za Politiko izjavil, da so na njihovem ozemlju zmeraj dobrodošli srbski novinarji, da pa so imeli zelo slabe izkušnje z ostalimi nesrbskimi, predvsem tujimi novinarji. Za njih je dejal, da vsepovsod vtikajo nosove, sprašujejo za stvari, ki se jih ne da pojasniti in pišejo na način, ki ne pripomore k dviganju morale srbskih borcev. Iz teh razlogov, je dejal Hadžič, so morali proti novinarjem že nekajkrat »intervenirati«. Za nadalje je Hadžič napovedal, da se bodo morali novinarji, ki si bodo drznili priti na »osvobojeno« ozemlje Baranje, držati železne vojaške discipline in upoštevati navodila srbske policije. Na Batinskem mostu nam srbski policaji niti z eno besedo niso omenili kakršnega koli režima ali pravil, ki biv se jih naj kot novinarji držali. Sele na po- ti do Belega Manastira nas je prehitel in ustavil policijski avto, s katarim smo se morali vrniti v Batino. Kam, zakaj, od kod - vprašanjem je sledil pregled notranjosti naše katrce. Pot smo kasneje z zabičanim napotkom »ne skrenite z glavne ceste, ker bo vojska sicer streljala!«, nadaljevali. In kaj hitro tudi končali. Komandant policijske postaje v Belem Manstiru nas je odslovil z besedami: »Odgovaija-mo samo novinarjem beograjske televizije!« Z delno zaokroženo podobo nekoč hrvaške Baranje in pod vtisom žolčnih pomenkov z baranjskimi »osvoboditelji« zanemarjenega izgleda, smo se vrnili na Batinski most. Zgovorni policaj, ki so ga klicali Madžar, se nam je smehljal, češ, dobro ste jo odnesli, niste skrenili s poti, tako kot »tista dva ruša«. V kakšnem drugem času in prostoru bi se njegovim besedam lahko nasmejala, tokrat sem vedela, da govori o izginulem Victoiju in Genadiju. Madžar nam je tudi pojasnil, kaj pomeni skreniti s poti: »Poslušajte, naši zadnji položaji so v Bilju, tik pred Osijekom. Ne more si vsak novinar privoščiti, da se sprehaja po teh krajih. Kdor skrene z glavne ceste, odgovarja zase. Tako kot Rusa.« Kakšna je bila nadaljnja usoda novinarjev sovjetske televizije, lahko samo ugibamo. Madžar se je o njiju verjetno zagovoril, saj ga je po izgovorjenih besedah z mrkim pogledom utišal tamkajšnji armadni oficir. Ostaja dejstvo, da sta sovjetska novinarja lahko napačno skrenila samo v smeri Darde in Bilja, ki spadata pod poveljstvo vseh enot v Erdutu, kjer je v kletnih prostorih za nekaj dni obtičalo že nekaj novinarjev. Enomesečno izginotje pomeni vse kaj drugega. Pomeni, da boš zaradi nesrbskega porekla v Srbiji preganjan, osovražen in maltretiran. Za tvoje dobro pa pomeni, da spremljaš dogodke v Srbiji samo z enim očesom, pa še to samo v primeru, da imaš na tem očesu dioptrijo -7. Vzpostava hitrih vojaških sodišč pomeni še nekaj: pod obtožbo vohunstva te ustrelijo na licu mesta. Za dobro in obstoj ogrožene Srbije, da se bo vedelo. Didi Lebar ŠE ZMEROM SE VRTI Ljubljana: Slovenska vlada je pripravila prečiščeno besedilo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, v katerem so upoštevali nekatere amandmaje, ki so bili dani v razpravi o tem zakonu. Ljubljana: dr. Ernest Petrič je odpotoval v Washington, kjer bo prevzel dolžnost vodje biroja Slovenije v ZDA. Ljubljana: Predsednik predsedstva Milan Kučan in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel sta odpotovala na dvodnevni obisk v Pariz. Beograd: Voditelj demokratske stranke dr. Dragoljub Miču-novič pravi, da so voditelji srbskih opozicijskih strank v nevarnosti, saj so izpostavljeni grožnjam raznih skupin in posameznikov. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve je posredovalo vsem zunanjim ministrom držav članic KVSE ob izteku moratorija besedilo promemorije, v katerem jih obvešča, da bo Slovenija po izteku moratorija nadaljevala s procesom osamosvajanja. Ljubljana: Slovenska vlada je sprejela sklep o podražitvi električne energije. Cene se bodo povišale za 33 odstotkov. Ker začenja veljati tudi zimska — za 50 procentov višja tarifa je to povišanje v resnici veliko večje. Ljubljana: Nov devizni tečaj na ljubljanski borzi znaša 2653.7648 din za 100 DEM. Ljubljana: Na ljubljanski borzi so ta teden rasli tečaji deviznih pravic in obveznic. Prvih so prodali za 40 milijonov, drugih pa za 5 milijonov DEM. Koper: Predstavniki Italijanske unije so ponudili delegaciji italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, ki se je mudila v Kopru, projekt o ustanovitvi posebne tiskovne agencije v Istri, ki bi poročala o dogajanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, z Balkana ter iz dela srednje Evrope, ki ga zajema delovna skupnost Alpe-Jadran. Sredstva za takšno agencijo naj bi zagotovila italijanska država. Ljubljana: Po vrnitvi sv 4. plenarnega zasedanja konference o Jugoslaviji sta Matjaž Šinkovec in Zoran Thaler na tiskovni konferenci povedala, da je Slovenija zavrnila predlog o podaljšanju mandata opazovalni misiji ES. Pag: Vojaški migi so uspeli na most, ki je bil že prej v slabem stanju odvreči bombo, ki je odnesla več kot polovico cestišča. Promet na preostalih 2,5 metrih trdne podlage se kljub temu še naprej odvija v obeh smereh. Vukovar: V elitni enoti beograjskega korpusa, ki je sodelovala v napadu na Vukovar so bili v glavnem plačani prostovoljci, ki so že pred mesecem dni prejeli 3000 DEM za napad na to pomembno mesto v Hrvaški. Če bi jim ta napad uspel bi dobili še 3000 DEM. Beograd: Srbsko armadna koalicija se je polastila vse oblasti. Srbska naveza je sprejela sklep o delu predsedstva SFRJ v razmerah neposredne vojne nevarnosti in prevzela pristojnosti zvezne skupščine. Zagreb: Hrvaška vojska naj bi na fronti v Slavoniji prešla v protinapad. Dubrovnik: JA stiska obroč okoli mesta. Zagreb: Letala JA so bombardirala televizijski oddajnik na Slemenu ter ga tudi močno poškodovala. Dalmacija: Jugoslovanska armada čedalje siloviteje napada Dubrovnik, Zadar in Šibenik. Avijacija bombardira ta mesta s kasetami in zažigalnimi bombami. Osijek: Armadne sile obstreljujejo mesto z minometov in drugega težkega orožja. Karlovac: Kot poroča HIN-a dosedanji poizkusi četniških sil in vojske da bi zavzeli Karlovec niso uspeli. Okupacijske sile niso uspele prečkati reke Kupe. Beograd: Prispel je princ Aleksander Karadordevič, prete-dent za srbski prestol. Prestolonaslednika je sprejela velika množica ljudi. Kočevje: Več kot osem tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo v gozdu Kočevskega roga, na mestu imenovanim Pod Krenom, ob množičnih grobiščih po vojni pobitih domobrancev. Maševal je dr. Alojzij Šuštar. Zagreb: Hrvaški predsednik Tudman je pozval vse, sposobne za boj naj se pridružijo hrvaški obrambi. Beograd: V Beogradu je bila seja prosrbskega dela Predsedstva SFRJ na njej sta sodelovala tudi Veljko Kadijevič in Stane Brovet. Poostrili so kazni za upiranje vojaščini. Za vsako neizpolnjevanje povelj, upiranje nadrejenim, izmikanje vpoklicu ali dezerterstvo je v »hujših primerih« predvidena kazen najmanj pet let zapora in največ — smrtna kazen. Ljubljana: RK Slovenije je posredoval zadnje podatke o številu beguncev v Sloveniji. Vseh prijavljenih beguncev pri nas je 12.449. Brežice: JA je v soboto predala objekte tehničnega remontnega zavoda Bregana v Breganskem selu. Vsi objekti so v odličnem stanju. Sarajevo: Bosansko-Hercegovsko ministrstvo za notranje zadeve je pozvalo ljudi naj ne nasedajo dezinformacijam o dnevu O, ki čaka BiH po izteku moratorija. Petsto metrov od krajevne table Batina sta sovjetska novinarja pred petimi tedni skrenila s ceste med armadne položaje. Od takrat ni sledu za njima RES JE... — da smo samostojni, neodvisni, suvereni in še kaj. Nacionalno ponosnim pridevkom ni konca. To je odlično. Oziroma, lahko bi bilo, če ne bi še obstajalo, da bomo jutri revni, brezposelni, izolirani, skratka ponosni. Če že ne z drugim, pa vsaj z bogatim političnim besednjakom dokazujemo, da smo živeli v Jugoslaviji. — da je slovenski republiški tožilec, Anton Drobnič, simpatiziral s »ta belimi«. Predsednik slovenske skupščine France Bučar je sprejel zahtevo za njegovo razrešitev. Vendar, kaj bo z ostalimi gospodi tožilci, ki so vso svojo zgodovino simpatizirali s »ta rdečimi«? Med njimi namreč ni bilo skoraj nobenega, ki ne bi bil član komunistične partije in puščal »ta rdečo« kri vsem, ki niso bili po volji prejšnjemu sistemu. Če smo že imeli spravo, jo prevedimo tudi na to področje. Smola je le, da bi potem verjetno slovenski sodni sistem ostal brez tožilcev. — da Milan Kučan vse bolj pogosto izjavlja, da bo po 7. oktobru prišel 8. oktober. Kot da, enako kot Andrej Ocvirk, ne verjame, da lahko pride tudi 9. oktober. — da je gospodarski minister, gospod Andrej Ocvirk, izjavil, da naj vsakdo, ki bo na prihodnjem referendumu za zaprtje jedrske elektrarne Krško obkrožil »da«, zraven priložil 1000 ameriških dolarjev. Če pustimo Ocvirkove grožnje v starem real-socialističnem stilu ob strani in pozabimo, za kaj so referendumi, predlagajmo, da vsak, ki bo na prihodnjih volitvah glasoval za Andreja Ocvirka, priloži h glasovnici vsaj 2000 ameriških dolarjev. Da bo vedel, koga tvega za ministra. Zdravniška potrdila o mentalni neoporečnosti pa lahko pusti doma. Verjel mu tako nihče ne bo. — da, če ne bomo pocrkali to zimo, bomo vzdržali vsaj še eno leto. Monopolistični prasci, ki se zaradi lepšega imenujejo Elektrogospodarstvo Slovenije namreč na zimsko tarifo obljubljajo dodatno 33,7 odstotno podražitev. Da bog da, da bi se scvrli na osamosvojenem električnem stolu. . — da moramo pri nacionalnem ponosu pozabiti na vse temelje pravne države. Z žegnom vlade, oziroma ministra Dušana Šešoka, so nam banke pokradle težko prigarane devize. Kljub temu, da je njihovo delovanje več kot izrazito protizakonito, jih organi ščitijo v duhovih prihodnjega slovenskega finančnega blagostanja. Tega pa ne počnejo pri varčevalcih, za katere jih ne briga, ko jim banke grozijo s tožbami za vsak najmanjši dinarski prekršek. Za koga je torej težko pričakovano blagostanje? — da je bila julijska povprečna plača 7631 dinarjev, kar znese 200 črnih mark. Torej, lahko noč, Evropa. Ugankarski kOtliCCk by Ruster Kot vidite je nesrečno mesto Dalj že prišlo v borbene operete junaških Balkancev. Premečite vse črke verza v oblačku in sestavite rešitev, ki jo vpišite na črtice: CUNJICE PLAČILO ZA TRIDNEVNO RAZKAZOVANJE Lačne lepotičke Za tri dni dela so dobile le obleke in fotografije. Medtem ko so nekateri z gala slavnostnim večerom zaslužili lepe denarce, so kandidatke za naslov Miss Slovenije ostale lačne in pozabljene. Povrhu so morale za slavo enega večera odgovarjati na najbolj bedasta vprašanja preizkusa splošne razgledanosti. Prvi in sploh super festival lepote za izbor miss v svobodni deželi Sloveniji je bil končan pred dobrimi desetimi dnevi. Prve tri najlepše so požele nemalo zanimanja, prva pa tudi dovolj lepih nagrad. Ob izbruhu samozadovoljstva nad skoraj soglasno izbrano lepotico nad lepoticami so druge »manj lepe« odšle pozabljene, zapuščene in razočarane z odra. Morda so se nekaterim zdele tako nezanimive in grde, da še zahvale za sodelovanje niso zaslužile. Pa ne le zahvale, tudi večerje niso bile deležne, razen tistih, ki so se bolj ali manj same povabile v Press center ali pomešale med publiko. Druge pa so tiho odšle v hotel, pospravile nove obleke v kovčke in odšle v pozabo. Nekaj dni zatem, ko so strnile občutke minulih dogodkov smo jih povprašali po vtisih. Ne samo tiste, ki so stale na stopničkah, predvsem druge, na katere so vsi pozabili. Kar nekaj deklet se nam je predstavilo kot četrtouvrš-čene: Tadeja Cankar, Sabina Korošec, Sonja Plešnar. Po razglasitvi najlepših so druga dekleta pozabljena odšla z odra. Morda bi z moralnega stališča bilo kar prav, da vse, ki ne spadajo med prve tri, proglasijo kot četrtouvrščene, če... če ne bi bile za četrto in peto predvidene nagrade. Dekleta, ki niso stale na zmagovitih stopničkah, naj bi dobile delnice mariborske banke v vrednost, 1000 din. Če pomislimo, da so vstopnice za prireditev stale 1300 din, potem ta nagrada ni bila vredna niti ene vstopnice. Kljub temu so nagrade v pismih pokazali le gledalcem, niso pa jih razdelili dekletom. Nekdo se je na račun deklet majčkeno okoristil. Služili so z našimi telesi. Čeprav večina deklet danes zatrjuje, da je na tekmovanju doživela le novo izkušnjo, niso vse prepričane, da je bila izkušnja dobra. Najbolj ponižane so bile, ko so morale na predtekmovanjih odgovarjati na vprašanja kot so Kaj bi rekle svojemu sedanjemu fantu, če bi šle na večerjo z bivšim fantom?, ali Kakšen izgovor bi našle, če bi prevarale svojega fanta? Bolj kot so bili odgovori bedasti, bolje je bilo. Ti odgovori naj bi pokazali splošno razgledanost deklet. Kot meni Irena Jama in Sabina Korošec, jih česar bolj neumnega niso mogli vprašati. Večina kandidatk danes ne želi, da bi omenjali njihova imena v javnosti. Sabina Korošec je za razliko od njih pripravljena izdati svoje mnenje: »Ze nekaj časa se ukvarjam z manekenstvom. To lepotno tekmovanje se mi je zdelo kot novo doživetje. Vendar nisem bila zadovoljna z organizacijo. Organizator ni imel pripravljenega koncepta kaj narediti z vsemi dekleti, razen morda z najviše uvrščenimi. Javnosti in agencijam bi morali predstaviti vsa dekleta. Tako pa nismo prišle v stik z menedžerji, za katere bi bile mogoče zanimive. Tako se je zgodilo, da smo bile vse zanimive edino fotoreporterjem in novinarjem. Postale smo tržni objekti, s katerimi so drugi lepo služili. Najbolj me je prizadelo, ko nam je Ana Žvorc rekla, da se imamo za svojo lepoto zahvaliti samo temu, kako nas kdo uredi. Imela sem občutek, kot da smo me tam zaradi njih in ne obratno. Čeprav so mi rekli, da sem četrto uvrščena, nisem dobila nagrade, ki so jo obljubljali. Pa kaj, saj mi ni žal za tistih tisoč din, naj jih imajo. agencijam predstaviti vsa dekleta. prvo- in drugouvrščeno preveč dobro poznam, da bi ostala neprizadeta. Zmeraj bo zmagovala erotična ženska, ne glede na intelektualne sposobnosti. Še vedno smo na Balkanu,« meni Sabina Korošec. Ni pa pozabila posebej pohvaliti žensk, ki so lepotičkam urejale lase in nohte. K temu naj še pripomnimo, da so Sabino Korošec nekateri novinarji neuradno proglasili za »miss simpatičnosti«, kajti po podelitvi je edina ostala v garderobi in čestitala vsem tekmovalkam. Morda je tudi zgolj slučaj, da sta oba naša fotoreporterja že pred tekmovanjem izbrala Sabino za najbolj zanimivo in jo izmed vseh največkrat ovekovečila na fotoaparatu. Da ne bi izzvenela kritika koreografinje Ane Žvorc preveč osebno, naj izdamo, da se ji pridružuje tudi Mateja Horvat, ki pa tega ne želi javno povedati, čeprav je še bolj pikra kot Sabina Korošec. Tadeja Cankar, ki tudi zagotavlja, da je bila četrta pa pravi: »Morala bi dobiti delnice neke banke, vendar me niso poklicali na oder, ko so jih delili. Drugi dan sem voditelja Bogdana Baroviča vprašala zanje, vendar ni vedel kje so.« Irena Jama je druga spremljevalka najlepše Slovenke. Ker je ob razglasitvi ostala na odru, ne ve, kaj se je dogajalo zadaj- O tekmovanju pa meni: »Samo tekmovanje je bilo na dovolj visokem nivoju. Tokrat nismo doživele žvižganj in zgražanj. Vendar pa je bilo tudi nekaj nepravilnosti. Preoblačile smo se za odrom v prostoru, ki ga ni bilo mogoče zapreti pred radovedneži. Nekateri fotoreporterji so bili prav nesramni. Tako se je Ljubo Vukelič iz Slovenski novic skril v naši oblačilnici in me slikal zgoraj brez. Nato je to fotografijo celo objavil. To je višek predrznosti! Organizator bi moral oblačilnice zapreti pred javnostjo, tako pa smo se preoblačile v nezaprtih prostorih blizu Press centra.« Izjave nezadovoljstva: Sonja Plešnar (št. 6): »Bila sem četrta. Delnic nisem dobila. Na koncu je bila zbrka.« Irena Jama (št. 3) tretjeuvrščena: »Takrat, ko so razdeljevali delnice, sta dve ovojnici ostali v rokah ženske, ki jih je delila.« Sabina Korošec (št. 1): »Bila sem četrtouvrščena. Delnic nisem dobila.« Mateja Horvat (št. 9): »Dobile smo obleke, čevlje in šopek rož.« HUMORESKA Čakam na prvega pokojnika Zdaj je napočil čas, ko tudi pogrebni zavodi ne morejo biti več družbena podjetja, se pravi, pokopavati mrtve kakor se jim zljubi, ampak se morajo soočiti s privatno konkurenco. To mi je postalo jasno, ko sem hodil na pogrebe in opazoval, kako delajo. Opazil sem, da nekaterim pokojnikom igra kovinska, hočem reči, pihalna godba, spet drugim zapoje kar zbor, tretjemu se oglasi trobentač s Tišino, četrtega odpravijo s tranzistorjem, so pa tudi taki, ki morajo oditi brez gals-be, celo brez poslovilnega govora. Da, poslovilni govor so še poseben problem. Večinoma vsi zelo pretiravajo. Jaz bi uvedel realne govore. Če je pokojnik dočakal devetdeset let, bi rekel, no, ta je pa res živel dolgo, predolgo, saj je večkrat pravil, da se je vsega naveličal in se spraševal, kakšen smisel ima tako življenje. In narava ga je uslišala. Če bi umrl slab človek, ki je vse življenje živel na tuj račun, ki so ga bile same prevare in goljufije, bi bilo treba jasno reči: ta pa res ni bil dober, ta bi še smrt prevaral. Ampak kdo je pa ne bi? Če bi nas zapustil poklicni politik, bi se vprašal, kaj če ni to njegova politična poteza? In tako dalje. Ko sem razmišljal o vsem tem, sem prišel do spoznanja, da bi jaz pogrebne obrede opravil dosti bolje kot pogrebno podjetje. Odločil sem se in objavil oglas: Vsem živim sporočam, da jim mrtve, se pravi, pokojnike hitro odpeljemo in jih kvalitetno in poceni pokopljemo. Izberemo krsto, poskrbimo za realne govore, ki jim bodo zagotavljali popoln mir, se pravi'; se jim ne bo treba obračati, ker bi jim bilo nerodno. Ne boste vetjeli, kako hitro so se oglasili pokojniki, hočem reči, njihovi svojci. Rekli so, da so dandanes pogrebi tako dragi, da človek pravzaprav sploh ne bi smel umreti in da bo moje podjetje gotovo veliko cenejše. Povedal sem jim, da si morajo za zdaj le prostor zagotoviti sami, ker jaz še nisem rešil lastninskega vprašanja, torej še nisem olastninil dela pokopališča. Ne vem koliko pokopališča mi bo odstopilo pogrebno podjetje na račun mojega dolgoletnega plačevanja najemnine za grob. Ko torej postanem nekakšen zemljiški delničar, bo treba kupiti le še furgon. Predalgali so mi, da bi si uredil karavana, ampak bom raje izkoristil kredit in naredil tako kot so naredili mnogi zasebni podjetniki - najprej so si namreč kupili zelo ugledne avte, pa vidite, kako jim je krenilo! Lahko rečem, da mimo čakam na prvega pokojnika. Se midva od kod poznava? NI RES... — da je Slobodan Miloševič, drugače znan kot srbski, demokratično izvoljeni, predsednik, shizofrenik. Diagnoza dualizma osebnosti namreč nikakor ni v skladu z eno samo, veliko Srbijo. — da bo predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, odpoklical zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Tako je sam izjavil. Vendar pa, glede na standardno slovensko prakso, ko se vse, kar oblast zanika, izkaže resnično, lahko minister Rupel bolj pazi na svoj stolček. Janez Drnovšek, ki je v igri za zamenjavo in si ga trudi pridobiti vsaka slovenska demokratična stranka v svoje vrste, med katere spadajo tudi krščanski demokrati, še ni rekel svoje. - da je Jugoslavija Evropa v malem. Velike težnje in besede tukajšnjih voditeljev so pre-male celo za cel svet. — da je bil v nekdanji Jugoslaviji izvršen državni udar. Prvič, kako je to možno za državo, ^a katero vsaj tri mesece trdimo, da ne obstaja več in drugič, kdo ga je izvršil. Dosedanji predsednik, Stipe Mesič, je sam sklepal svoje na Brionih, kamor »banda štiriji« ni hotela priti in je raje ostala v varnem zavetju Beograda. Mesičevim podpornikom, med katerimi je tudi slovenski predstavnik, dr. Janez Drnovšek, se brionski sestanek ni zdel pomemben, medtem ko se je »beograjčanom« zdelo vredno, da »prdijo skozi usta«. S posebno fižolno-čebulno mešanico je vse prehitel dottore Branko Kostič, ostali so mu vneto sledili, medtem ko je Veljko Kadijevič vse pridno absorbiral. - da so Italijani sovražno nastrojeni do svojih vzhodnih sosedov. Ravno nasprotno - imajo nas tako radi, da so zgrabili prvo priložnost za nostalgijo in hočejo kar lastnoročno poskrbeti za Istro in Dalmacijo. Zato so pripravljeni celo pomagati jugoslovanski armadi pri obračunavanju s Hrvatsko. Tanki, ki bi preko Trsta odšli v Bar, kjer bi imeli idealno iztočnico za Dubrovnik, bi jim olajšali delo. - stari vic: srbskega vojaka, ki je jzjavil, da so vsi jugoslovanski generali idioti, obsodijo na smrt z ustrelitvijo. Za takšno kazen so se vojaški pravni organi odločili, ker je kršil kar dva člena zakona: prvič zaradi žalitve in drugič, ker je razkril vojaško skrivnost. - da je mariborska železniška postaja Stu- denci še vedno okupirana. Šef mariborske policije Stanko Kocmut je izjavil, da noč in dan bdijo nad jugoslovansko armado, ki straži sod smodnika, na katerem sedi Maribor že več kot mesec dni. Pozabil pa je povedati, da ni bilo ne duha ne sluha o slovenski policiji, ko so se sumljivi armadni vojščaki brez kape, činov in z razpeto srajco fizično lotili reporterja Nove dobe in ga hoteli odvleči ter mu odvzeti fotoaparat. Mogoče so bili slovenski policaji preoblečeni v čistilke ali kretničarje. A kljub temu bi lahko pojasnil vsaj nočna streljanja na omenjenem civilnem objektu, seveda, če ne gre fca kakšno tekmovanje v ciljanju glinastih golobov. I - da bodo slovenske kasarne ob osamosvojitvi prazne. Razen, če se ne bodo v njih vojaki' postreljali med sabo, kot se je zgodilo pred nekaj dnevi v mariborski Kadetnici, ko sta vojak in civil streljala za vojakom, ki je bežal. Po besedah očividcev se je po nekaj strelih zgrudil. Očitno slovenska oblast še nima besede nad tem teritorijem, saj bi drugače bilo neverjetno, da bi omenjeni incident, ki je vznemiril vso okolico kasarne, ignorirala. Pa saj ni važno človeško življenje, ko ni naše. - da so sprte strani podpisale že 528. mirovni dogovor. Do 529. jim dajmo čas za premislek in pustimo vnemar, če bo do takrat poklanih nekaj sto ljudi več. Važno je, da so oni živi, da bodo lahko sklepali dogovore. da ministra Maksa Bastla tokrat ne omenjamo. Čudno, mar ne? liišsliiiei« V CELJU W-M '-S ..........m .■.•.■.-.•L*.' vXvX;XvXv;xXxXvX;X;X :;X;XxXxX;Xv:;X;X;Xx'xX; m sm Oua ma crpaiKaria mnva eaenpajo)? amesci T£SJZ s: Franz Kurbuz s svojimi pitanci. Pitancem ni videti, da bi sc kaj dosti sekirali, ker so brez dokumentov. BIOLOŠKO DINAMIČNI NAČIN PRIDELOVANJA HRANE Kmetujte z nami IZREZUJTE Z NAMI (3) Nadaljevanje iz prejšnje številke Na rastline torej lahko vplivamo z izbiro časa, ko jih sejemo, sadimo, potikamo ali presajamo in z izbiro časa, ko jih negujemo, okopavamo, škropimo, režemo, pobiramo plodove. Karkoli delamo z rastlinami, te sprejemajo delo z njimi kot pojačanje impulza, ki jim ga posreduje luna. Te impulze pa lahko še bolj pojačamo z uporabo biološko-dinamičnih preparatov, če jih uporabljamo ob pravem času. Za primer vzemimo solato, ki že hoče siliti v cvet. Če jo v tej fazi rasti poškropimo s kremenčevim preparatom ob dnevu za plod, bo zelo hitro pognala v cvet. Nadaljna nega solate ob dnevih za plod nam bo dala izvrstno seme. Če pa jo v isti fazi poškropimo z istim kremenčevim preparatom ob dnevu za list, pa jo bomo lahko jedli še osem do deset dni, ker bo preparat odgodil cvetenje. Preparati za biološko-dinamičen način pridobivanja zdrave hrane so označeni po številkah. To so tisti preparati, za pripravo katerih je dal navodila Rudolf Steiner, utemeljitelj tega načina pridobivanja hrane. Danes, po skoraj 70-ih letih njihove praktične uporabe na kmetijah, je njihovo dejstvo dokazano. Gnoj iz roga - preparat 500 Potrebujemo rog mlade krave, ki je vsaj enkrat telila. Rog nikakor ne sme biti od bika ali vola. Na rogovih krav nastane ob telitvi na korenu obroček zaradi povečane mlečnosti. Kravji rogovi se razlikujejo od bikovskih in volovskih po tem, da so bolj spiralni. Rogovi ne smejo biti prekuhani ali obdelani s kemičnimi sredstvi. Za pripravo moramo odstraniti koščeno sredino. Ker roga ne smemo kuhati, da bi notranjost izpadla, je najbolje, da rog zakopljemo v kompost ali pa ga v polietilenski vrečki obesimo na sončen kraj. Po dveh tednih s trkanjem spravimo sredino iz roga. Rog nato napolnimo s svežim kravjim gnojem. Gnoj mora biti kompakten. Ko pade na tla se mora na njem poznati odtis notranjosti kravjega črevesa. Zato je najbolje, daje krava, od katere bomo pobrali gnoj, vsaj tri dni prej krmljena s senom, brez silaže in močnih krmil. Seveda mora biti ta krava zdrava in ne sme dobivati nobenih zdravil. Napolnjeni rog zakopljemo v živo zemljo pol metra globoko. Če nimamo žive zemlje, ga zakopljemo v rodovitno prst, kjer se ne bo škropilo s kemikalijami. Mesto označimo, da bomo spomladi rog takoj našli. Zakopljemo ga konec septembra, na Mihelovo. Rog moramo napolniti s kravjim gnojem neposredno preden ga zakopljemo. Spomladi naslednjega leta rog odkopljemo in vzamemo preparat 500 iz njega. Preparat 500 nato shranimo v stekleno, lončeno ali glineno posodo, ki jo damo v večji zaboj in jo obdamo s slojem šote, debelim vsaj 10 centimetrov. Zaboj hranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Biti mora dovolj velik, da lahko spravimo vanj še ostale preparate, ki se shranjujejo v enakih pogojih. Uporaba preparata 500 je preprosta. Vzamemo 30 gramov preparata na 10 litrov vode. Ta količina zadošča za škropljenje 25 arov velike površine. Kadar potrebujemo več škropiva, vzamemo sorazmerno več preparata in vode. Posoda, v kateri bomo pripravili škropivo mora biti cilindrična, narejena iz lesa, keramike ali emajla (emajlirane posode ne smejo biti poškodovane!), nikakor pa ne sme biti plastična. Z leseno palico mešamo ob robu posode. Mešamo vedno hitreje, da se naredi lijak do dna. Nato vzamemo palico, ki ne sme biti hrastova:, in počakamo, da se voda še nekaj časa vrti, nato mešamo v drugo smer, dokler se spet ne naredi globok lijak in takšno mešanje ponavljamo eno uro. Lijak se naredi hitreje, če mešamo v sredini, a v tem primeru preparat ne bo imel enakega učinka. Preparat 500 škropimo predvsem ob pripravi tal za setev ali neposredno po setvi. Kremenec iz roga - preparat 501 Za ta preparat potrebujemo gorsko strelo, kristalni kremen, kremenec, ortoklaz ali kalijev ghnenec. To so kamni, ki rastejo tudi pri nas. Kremenčev kristal ima lepo šesterokotno obliko, ki je na eni ali na obeh straneh zašiljena. Kristal zdrobimo tako drobno, da je kot moka. Le s prsti občutimo, da je zrnast. Nato ga z nekaj vode zmešamo v kašo in z njo napolnimo lepo oblikovan rog krave, ki je najmanj enkrat telila. Rog položimo v zemljo poleti, približno v času vnebohoda (vsi ti datumi so označeni v Setvenem Koledarju). V zemlji naj ostane do prve polovice novembra. Za škropljenje vzamemo za noževo konico preparata in to količino zmešamo z desetimi litri vode na prej opisan način. S tem preparatom škropimo zelene liste. Deset litrov škropiva zadošča za 25 arov. Če potrebujemo manjše količine, pripravimo pač manj škropiva. Najbolje je, da preparat 501 mešamo zgodaj zjutraj, potem so rezultati najboljši. Gospa Thun pri svojih poskusih dela tako, da prične mešati pol ure pred sončnim vzhodom, meša eno uro in takoj nato škropi. Preparat 501 spodbuja vitalne procese rastline saj ji omogoča, da bolje izkoristi svetlobo iz svojega okolja. Na ta način rastlina akumulira več snovi in pridelek je večji, če škropimo ob pravem času. Škropljenje s tem preparatom omogoči, da se plodovi bolje obdržijo, pri žitih je sposobnost za peko kruha boljša. Ko preparat 501 vzamemo iz roga, ga damo v steklen kozarec, ki ga postavimo nekam na toplo, sončno in suho mesto. Južno okno je zelo primeren prostor. Rman - preparat 502 Za pripravo tega preparata potrebujemo rmanove cvetove in mehur rdečega jelena. Damjakov mehur ni uporaben. Svež mehur napihnemo in ga posušimo na mestu, kjer ni muh. Rmanove cvetove nabiramo, ko je Sonce pred regijo Leva, torej od sredine avgusta dalje (Setveni Koledar Marie Thun!). Rastlina mora biti popolnoma razcvetena, cveteti mora tudi sredina drobnih- cvetkov. Rman nabiramo s steblom v šopke, jih zvezane pustimo v senci, da se posušijo, nato pa cvetove porežemo s škarjami. Zelo pomemben je tudi čas, ko nabiramo rman. Najbolje je, da ga trgamo ob dnevih za plod, lahko pa ga trgamo tudi ob dnevih za cvet. Rmana za preparat 502 nikakor ne smemo nabirati ob dnevih za list ali korenino ali pa ob dnevih, ki so v Setvenem Koledarju označeni kot neugodni. Ko smo porezali suhe cvetove napolnimo z njimi mehur rdečega jelena in ga do Mihelo-vega obesimo na suho, toplo mesto. Najbolj primeren prostor je podstrešje, lahko pa ga obesimo tudi na kakšno sončno, pred dežjem varno mesto. Konec septembra, na Mihelovo, damo preparat 502 skupaj z ostalimi preparati v zemljo. Se nadaljuje $ ST ARO SLOVENS JUDSKO REKL KO 0 ZNAŠAJ LENNONO- VA SOPOTNICA (Y0K0) KRAJ PRI KRANJU DVOŽIVKA RIMSKA BOGINJA LOVA JED DEL 0BUČILA BERILIJ SRH. M. IME ZDRAVILIŠČE PRI CEUU PREPROSTO STRELNO OROŽJE OKRASNI PREDMET NA VERIŽICI MESTECE NA JAP. OTOKUSAD0 DRAMATIK MILLER LOS ANGELES KOKOŠKA NIKOLA TESLA TKANINA ILIRSKO GIBANJE TOPNIŠTVO IT. RTV GORSKA SKUPINA V IT. ALPAH SLOVNIČNO ŠTEVILO —€ HRVATSKA AGENCIJA GONJA KRIŽANKA: FRANCI PAVŠER BRANIK RIM ŽIVAL IZ DRUŽINE KUN STAR0RIM, PESNIK HIMA- LAJSKI ČLOVEK PRELAZ NA VELEBITU ZLITINA BAKRA IN KOSITRA OPERNI SPEV MESTO V ZAHODNI ISTRI ZELIŠČE ENAKI ČRKI AM0NIAK0V DERIVAT GRŠKI OTOK UPANJE BITTNER Nagradna križanka Nove dobe 1. nagrada: knjiga Zadnji knezi celjski v deželi Sv. krone 2. nagrada: trimesečna naročnina Nove dobe 3. nagrada: majica NOVE DOBE Nagrajenci križanke iz prejšnje številke 1. nagrada: deska za rezanje in kladivo za tolčenje mesa - Adelka Vončina, Cvetkova c. 35, 65282 Cerkno 2. nagrada: komplet krp TIPI-TOP - Milan Govedič, Kolodvorska ul. 9, 69240 Ljutomer 3. nagrada: zaščitna maska in delovne rokavice - Meta Frank, Gornja Batnja 8, 66255 Prem Nagrajencem čestitamo. Nagrade so v uredništvu Nove dobe. Rešitev križanke iz prejšnje številke OPERA, KONUS, OZEBA, OJE, OPS, KIPAR, NUMEA, ODURNOST, RR, NESTOR, EPIK, JAT, SNAŽILO, ILO, TIP, ROM, ČILA, TOMC, EZOP, OTO, MM, EVA, LETALO, MEČ, OKOLIŠ, CE, GARANT Anthony Quinn ima prave naslednike Kot jajce jajcu je najmlajši sin Lorenzo podoben svojemu očetu Anthonyu Ouinnu. Tega sina oče ne more zanikati, bi lahko rekli ob pogledu na fotografijo ženina in neveste. Kajti letos poleti sta se v Benetkah cerkveijo poročila Lorenzo Ouinn (25 let) in Bene-čanka Giovanna Cicutto (25 let), čeprav sta bila že od leta 1988 civilno poročena. Verjetno si mislita, da je bolje dvakrat kot nikoli. Slavnost sta na primernem pomp nivoju organizirala oče Anthony (76 let) in mati Jolanda Addolori (59 let), ki se rada pohvalita, da imate razen Lorenza še dva otroka, Dannya (26 let) in Francesa (28 let) in oba sta igralca kot je to tudi njun oče. Anthony Quinn s svojo ženo na poroki svojega najmlajšega sina I .XXX\X\X\XXXX\XX\XXXWWXXX\XX\XXXXXXXXXXXXX\XXXX\XXXXX\\X\X\' &«DSmš$ I OBRTNIKI-PODJETJA & TISKARJI - OBLIKOVALCI • MANAGERJI ROKOMETNI KLUB CELJ , PIVOVARNA LAŠKO Izdelujemo filme za offset - sito tisk in štampiljke. Na vašo željo vam naredimo tudi design -zaščitni znak in oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in reklamne letake na barvni papir. Znani smo po kvaliteti, kreativnosti in hitrosti, saj opravljamo storitve na "fotostavku” in računalniški opremi “Macintosh“ z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali “Namizno zaloiništvo“ z izhodom 2400 dpi) .xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> I -pOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCCOOBOCOOOSCO 1 Simona Vovk Cesta na Ostrožno 113, 63000 Celje, Telefon & fax: 063^34-222 Bliža se NOVO LETO. To je čas, ko lahko vašim poslovnim partnerjem in prijateljem izkažete pozornost. Mi vam v ta namen lahko ponudimo naslednje artikle, seveda z vašo reklamo: * žepne koledarje * namizne koledarje v obliki bloka * stoječe namizne koledarje * stenske koledarje * novoletne voščilnice * vžigalnike * kemične svinčnike radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO 8 S STORITE NEKAJ ZASE IN ZA SVOJE ZDRAVJE. 0 VABI VAS MIR GOZDOV, ODETIH V BARVITOST JESENI. 8 V OKTOBRU VAM NUDIMO IZJEMNO UGODNE POČIT-X NICE: 7 DNI 10 DNI 14 DNI 4.050 din 5.420 din 7.110 din 8 POSEBNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE IN INVAUIDE: X 7 DNI 10 DNI 14 DNI O 3.570 din 4.790 din 6.280 din V CENO PAKETOV JE VKLJUČENO: - 7, 10 ALI 14 POLNIH PENZIONOV V 1/2 SOBI V HOTELU VESNA - NEOMEJENA UPORABA TERMALNEGA BAZENA IN SAVNE - VSAK DAN (RAZEN NEDEU) TELOVADBA V BAZENU IN TELOVADNICI - ZABAVNE PRIREDITVE, REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM - PLESNI VEČERI, KULTURNE PRIREDITVE, KRAJEVNI IZLETI POPUSTI: - OTROCI DO 5 LET IMAJO BREZPLAČNO BIVANJE - OTROCI OD 5 do 12 LET PA 40% POPUSTA (če spijo s starši ali na dodatnem ležišču) POLEG POČITNIŠKIH PAKETOV VAM NUDIMO ŠE: - AKTIVNI ODDIH - ANTISTRES PROGRAM - KLIMATSKI PROGRAM - VVEEKEND PAKET - LEPOTILNI PROGRAM # BLAGOVNI CENTER CELJE p. O. PRODAJNI CENTER GALA GALA CENIK CtUt - GALA CENIK CEUE - GALA PRODAJNI CENTER GALA VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: ŠIROK ASORTIMAN SVEČ ČEVLJE IZ UVOZA 751,90 din OZIMNICO ETA, PAKETI PO 6 IN 12 KOMADOV GALA CtNTtR CELJE - GALA CENTER CEUE - GALA AVTOMOBILI VUGO 45 Koral, letnik 1989, nova registracija, prodam, cena 4.800 DEM. Tel.: (063) 34-170. LADO 1300, letnik 1983, registrirano do 3/92, prodam. Tel.: (063) 831-132. LADO 1300 S, prodam, letnik 1986, registriran do 5/92. Tel: (063) 37-086. ZASTAVO 640 AD in hodno CR 500 Cros, prodam. Šupar Matjaž, Miklošičeva 11/a, Celje SIMCO CHRVSLER, letnik 1977, dobro ohranjeno, registrirano, prodam, cena 2.800 DEM in golf 1300 ccm3, letnik 1982 z dodatno opremo (lita platišča), registrirano do 4/92, cena 5.800 DEM. Tel.: (0602) 41-523 VW PASSAT GS turbo disel, interkoler, rjave metalne barve s pomično streho in centralnim zaklepanjem, star 1,5 leta, prodam. Tel.: (063) 776-034 VISA 11 RE, prevoženih 27.000 km, letnik 1988, registrirana do 7/92, prodam, cena 9.000 DEM. Tel.: (066) 35-759 VISO 11 RE, letnik 1982, registrirano do 8/92, cena po dogovoru, ogled vsak dan, po 16. uri. Blažič Dragica, Arnače 27, Šentilj pri Velenju VUGO 45 A, letnik 1987, ga-ražiran, prodam. Tel.: (063) 858-584 VUGO KORAL 45, letnik 4/ 89, prevoženih 20.000 km, gara-žiran, prodam, cena 4.900 DEM. Tel.: ' (063) 893-009 GOLF, letnik 1980, registriran do 5/92, prodam, cena po dogovoru, možen potrošniški kredit, menjam tudi za manjši avto. Tel.: (063) 27-675 ZASTAVA 101, letnik 1978, registriran do 6/92, obnovljen, skoraj nov akumulator z garancijo, menjam za R-4, 126 P, di-ano, doplačam 500 DEM, cena je 1600 DEM ali po dogovoru. Tel.: (063) 25-900 int. 20 GOLF JX, letnik 1989, modre barve, 1300 m3, bencin, prevoženih 25.000 km, prodam, cena 16.200 DEM. Tel.: (063)855-043 ZASTAVA 128, letnik 1987, modre barve, prevoženih 23.000 km, prodam, cena 5.500 DEM. Tel.: 813-191 (063) VUGO 55 Koral, letnik 12/88, prodam. Tel.: (063) 732-104 CITROEN GS break, star 11 let, ugodno prodam. Tel.: (063) 37-315 ZA R—5, pet vrat, letnik, 1991, prodam zadnji del karoserije z vrati in rahlo poškodovano streho. Tel.: (068) 26-919 MERCEDES 206 D, kasonar 1 T nosilnost, registriran do 7/92, prod..in, cena 5.000 DEM. Tel.: (063) 711-338 APN 6S, letnik 1989, rdeče barve, vozen sezono in pol, prodam z dodatno opremo, cena 550 DEM. Pozeb Samo, Prušnikova 6, 63212 Vojnik OSTALO KLAVIR 140x220 cm, starejši, dunajska mehanika, ugodno prodam. Tel.: (063) 711-952 v popoldanskem času INŠTRUIRAM nemščino za srednjo in osnovno šolo. Tel.: (063) 731-678 REMOTE SIGNALNIK (bi per) Panasonic, ugodno prodam, nov. Tel.: (063) 33-756 ODDAM TRGOVINO z me šanim blagom v najem ali prodam opremo za trgovino cca 50 m2 v bližini Slovenj Gradca. Tel.: (063) 852-578 po 19. uri MENJAM LASTNIŠKO eno in pol sobno stanovanje v pritličju za večje. Šupar Matjaž, Miklošičeva 11 A, 63000 Celje FOTOAPARATE Canon AE1 (ohišje), Zenit avtomat - K bajonet, s 50 mm in 35-200 mm objektivoma, Vashica FRII s 55 mm objektivom in vvinder-jem, filmski kameri 2x8 mm (Quarz 2M), super 8 mm (San-kyo ES 66 XL), bliskavico, film, prodam. Tel.: (061) 313-137 od 19. do 20. ure MORDA IMATE stare srečke, čeke, čekovne knjižice, kartice podarim-dobim, druge kartice, sploh vse papirje povezane z bančništvom? Odstopite mi jih in jih pošljite na naslov: Zadnikar Janez, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana.Tel.: (061)313-137 od 19. do 20. ure. VINSKI SOD, zelo dobro ohranjen, 305 1, ugodno prodam. Ferme Jakob, Ogorevc 21,63220 Štore MALI OGLAS ZASTONJ Kupo« MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. MOTORNO KOLO BMX KI, letnik 1990, prevoženih 3.800 km, sedežno preobleko za Regato in dve zimski pnevmatiki (rabljeni) za Regato, prodam. Tel.: (063) 26- 097, popoldan HIŠO v Šentjurju, prodam ali oddam, 9x9 m, ob glavni cesti, centralna kurjava, telefon, parkirišče, spodaj poslovni prostori. Tel.: (063) 31-136, po 16. uri IŠČEM SOBO v Celju, s kopalnico in s posebnim vhodom, ne kadim in ne pijem. Tel.: (063) 27- 606 ali 25-331, Franc INŠTRUIRAM matamatiko, fiziko, fizikalno kemijo in kemijo. Tel.: (063) 33-907 HIŠO v Celju, dvojček s 469 m2 stavbnega zp—1''" .odam. Tel • ' (063) 852 it/ po 21. uri, razen sobote in nedelje PEČ za centralno ogrevanje Feroterm 35 in opeko Modul 19x29, ugodno prodam, v račun vzamem kaj drugega. Tel.: (063) 721-520, zvečer ČOLN Maestral 9S in motor Tomos, 4,5, rabljen tri sezone po 14 dni, prvi lastnik, prodam, cena 1.000 DEM. Tel.: (063) 857-164 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, uvoz iz Italije, prodam, cena 3.500,00 din. Tel.: (063) 31-603, popoldan ZBIRKO ŠTAJERSKIH ARHIVSKIH VIN, letnik 1983 in starejših, ugodno prodam. Tel.: (0602) 23-088 MANJŠO HIŠO ob cesti Le-sično-Kozje, prodam. Tel.: (063) 29-824 AKVARIJ 100 I, z vso opremo, prodam. Tel.: (063) 35-120 ALI JE ŠE KJE ženska, ki bi osrečila 45-letnega moškega? Nudil bi ti topel dom in srečo v dvoje na sončni kmetiji, oglasi še čimprej. Tel.: (061) 769-056 ZIMSKE POČITNICE BREZPLAČNO, študiram psihologijo v Ljubljani in sem pripravljen oddati počitniško hišico blizu smučišč na mariborskem Pohorju v zameno za sobo, z doplačilom. Tel.: (063) 27-128 KUPIMO 30 betonsko opeko, v okolici Celja, Šentjurja, 250 komadov^ Fidler, Zidanškova 10, 63230 Šentjur BT 50 S, letnik 1989 in motorno kolo Tori, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: (063) 855-687 REKREATIVCI ugodno prodam sobno kolo in napravo za veslanje, vse brezhibno. Tel.: (063) 851-011 COMMODORE C 64, malo rabljen, z vso opremo, prodam ali zamenjam za videoplayer ali recorder. Tel.: (063) 34-428 FOTOAPARAT PRACTICA BX 20 s flešem in torbico, možna prodaja na kredit. Tel.: (063) 37-315 TOPLOTNO ČRPALKO 280 1, popolnoma novo, v garanciji in avtoradio-kasetofon Blaupunkt Diisseldorf, popolnoma nov, prodam. Tel.: (063) 711-278 ali 712-221 int. 69 PLETILNI STROJ Brother KM — 260, na kartice, več barvno pletenje, 5-letna garancija in štiri ure zastonj tečaja, prodam, cena 1.500 DEM. Tel.: (063) 776-276 ŠIVALNI STROJ Bagat — Super Slavica, pletilni stroj, enoredni in otroško posteljo z jogijem, prodam. Tel.: (063) 36-807, zvečer HLADILNIK, 170 1, skoraj nov in dvojne smučarske čevlje št. 36 in št. 37, prodam. Tel.: (063) 24-029 SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam, cena 4.000,00 din ter pisalno mizo s stolom in omaro. Tel.: (063) 35-321 STANOVANJE 52 m2, zamenjam za dve manjši. Tel.: (063) 31- 034. VILERJEVE GOBELINE - original, prodam. Tel.: (063) 32- 668, proti večeru. ŠIVALNI STROJ Ruža, še pod garancijo, cena 6.500,00, ženski plašč št. 38 do 40, cena 2,000,00, prodam ter sprejmem delo na domu, sestavljanje, pakiranje, lepljenje. Tel.: (063) 24-053 od 7. do 15. ure. (Bevc). ELEKTRODE Wolfram, 03 do 06 mm, prodam. Tel. (063) 854-847, dopoldan. JAPONSKI VIDEOREKORDER Orion, nov, ugodno prodam, cena 500 DEM. Tel. (063) 858-907. NOVEJŠO HIŠO prodamo ali zamenjamo za manjšo kmetijo lahko tudi starejšo. Tel.: (062) 819-737. FRIKU vse najboljše za rojstni dan. Žoli. DRUŽBENO dvoinpolsobno stanovanje 57 m2 s kletjo, velikim balkonom, ogrevanje z etažno centralno zamenjam z eno in pol sobnim v bloku s centralnim ogrevanjem. Tel.: (063) 28-117. ODDAM sobo v Šmarjeti štu-dentu-ki, s souporabo kopalnice. Plačilo po dogovoru. Tel.: (063) 28-117. REZERVNE DELE za R 4 TL in motor, prodam. Tel.: (063) 701-514, popoldne. NAROČILNICA NOVAlJ^DODA Ime ............priimek ......... naslov .......................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .........’. . . . izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika -H Nepričakovani računi in večja naročila vam delajo skrbi. V družbi se hitro vživite, predvem s tehtnico se dobro razumete. Manjše težave s partnerjem bodo hitro minile. Ne bo vzroka za kak prepir. Srečne številke 15, 19, 22, 36. Bik 21. 4.-20. 5. Vaša ambicioznost in delovna vnema vam bo v poklicu prinesla kar nekaj uspeha, vendar ne pretiravajte. Pazite tudi na zdravje. Ob koncu tedna boste morali priznati neko napako. Pazite na denarnico. Srečne številke 12, 27, 31, 45. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Nekdo vam bo skušal škodovati, čeprav za to nima razloga. Svojim zamislim pustite prosto pot. Telesni napori vam utegnejo škodovati. Izogibajte se zaprtih prostorov - grozi nevarnost infekcije. Srečne številke 11, 19, 24, 30. 10 U | Rak 22. 6.-22. 7. Zdaj je primeren čas, da uresničite svoj I načrt, vendar ne prehitevajte. Ob koncu [ tedna vas bo bolela glava, ker ste zamudili novo priložnost. V družini boste morali reševati zelo zamotan problem. Srečne številke 7, 11, 23, 27. Lev 23. 7.-23. 8. Ste polni delovne energije in uživate občudovanje. Bodite previdni pri večjem nakupu. Nekdo vam bo prekrižal račune, a vam ne bo žal. Dobro bi bilo, če bi poskrbeli za zdravje in pazili pri prehrani. Srečne številke 19, 21, 34, 40. Devica 24. 8.-23. 9. V prihodnjih dneh vam bo šlo vse od rok, ob koncu tedna pa bi bilo koristno krajše potovanje. Upoštevajte nasvet partnerja in dobro premislite o kupčiji. Zdravje bo dobro, če boste telesno aktivni. Srečne številke 11, 17, 23, 29. Tehtnica 24. 9.-23. 10. V četrtek boste imeli manjšo sitnost, ki je ne podcenjevati, da ne bi bile posledice dolgoročne. Sicer ostanite zvesti sebi in ne poslušajte »dobrih« nasvetov. Pričakujte večji denarni dobitek. Srečne številke 14, 20, 29, 35. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Zdelo se vam bo, da neki stvari nenadoma niste kos, kar vas bo po nepotrebnem spravilo ob živce. Potreben bo nasvet. Če bo prišlo do spora, skušajte biti strpni, od tega bo še največ koristi. Srečne številke 11, 21, 34, 42. Strelec 23. {1.-21. 12. Skušajte svoj načrt uresničiti ta teden. Z zakonskim partnerjem se boste prepirali, raje pa mu dobro prisluhnite. Obeta se razburljiv konec tedna, veliko zabave in potem zelo prazna denarnica. Srečne številke 16, 25, 34, 47. Kozorog 22. 12.-20. 1. Skušajte obvladati svoj temperament, zlati v drugi polovici tedna. Vse odločitve naj bodo premišljene. V ljubezni boste doživeli majhno razočaranje, v poklicu pohvalo. Manjkal vam bo občutek za realnost. Srečne številke 13, 14, 20, 23. Vodnar 21. 1.-19. 2. Ne zidajte gradov v oblake, ampak ostanite stvarni. Denarno si še ne boste opomogli, zato razmislite o ponudbi. Z zdravjem ne bo težav, če ne boste pretiravali z rekreacijo. Koristila bi vam joga. Srečne številke 1, 17, 24, 27. Ribi 20. 2. 20. 3. Dogodek vas bo spravil v zadrego, ki pa je ne pokažite, da komu ne bi dali povoda za napačne zaključke. Izpolnite dano obljubo in ne oklevajte z odločitvijo. Pazite na zdravje in se veliko gibajte. Srečne številke 18, 27, 31, 45. Vlada brca, skupščina zaseda Slovenska vlada misli na vse. Ko so naša nogometna moštva z odcepitvijo izpadla iz jugoslovanske nogometne lige, nakar je tudi ta razpadla, je postalo več kot očitno, da bodo ljubitelji nogometa ostali brez resnično vznemirljivih srečanj na nogometnih igriščih. Toda sodeč po nogometni tekmi, ki sta jo pred nedavnim v Murski Soboti odigrali moštvi slovenske vlade in športnega časopisa Ekipa, bo na terenih, namenjenih žogobrcu tudi v prihodnje moč videti kakšen zabaven športni dogodek. Za barve slovenske vlade so se po travi podili Janez Janša, Jelko Kacin, finančni minister Dušan Šešok, Lojze Janko, Tone Hrovatič in Lojze Peterle, medtem ko so moštvu Ekipe pomagali nekateri soboški direktorji. Kot rezerva seje v vladini ekipi pojavil tudi komandant slovenske TO, Janez Slapar, ki pa je našim ministrom dajal le moralno podporo, saj ima zlomljeno nogo. Morda je dodal svoj prispevek k skupnim naprezanjem tudi s kakšnimi nasveti na taktično-tehničnem področju. Sovpadanje srečanja omenjenih ekip z zasedanjem slovenske skupščine, na katerem so obravnavali zakon o lastninjenju, je seveda povsem slučajno. Ali pa so predsednikovi možje le hoteli 'S///7////////////////////J////////////////////S////////////////////////////////////////J/////////////////////////////ZZl zavarovalnica tricjlav MČ M TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja >//y//////////77/////77Z/yy////y///y/y'ZZZ//^//Z//Z//ZZyZ7////Z//Z///////////////////7///ZZ/////Z////////////^yyyy,/yyZyZ^ pokazati, da povsem zaupajo parlamentu? Kakorkoli že, na športnem srečanju so pokazali, da ne priznavajo poraza, pa čeprav so si morali tu in tam pomagati s kakšnim igralcem, ki ni ravno član vlade. Kdo ve, morda bo to še kdaj postal. Da zmagajo res samo tisti, ki igrajo na zmago, je selektor vladnega moštva dokazal tudi s tem, ko je z igrišča odstranil premierja Peterleta, saj je slednji počasi postajal bolj nevaren za svojo ekipo kot pa za nasprotnikovo. V predzadnji tretjini se je predsednik vlade zopet vrnil na igrišče in svoj teim suvereno povedel k zmagi. Zlobni jeziki trdijo, da so k njej prispevali svoje tudi soboški direktorji, ki so pokazali kar preveč obzirnosti do nasprotnika. Nekateri izmed gledalcev, ki jih je spodbodla jugoslovanska zastava na helikopterju, s katerim so vladni možje prileteli iz Ljubljane, so povprašali nogometaše Ekipe, zakaj jih niso malo bolj obrcali. Odgovor, ki gaje izrekel eden izmed direktorjev je več kot racionalen: »Fantje, ne lomite ga, če bom danes jaz brcal .njih, bodo oni jutri mene. Iz službe«. Foto Lucas