OUT Write U> Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ ALI IMATE ZE NOVI EVROPSKI ZEMLJE. VID?—Dobite ga brezplačno! (Poglejte na 2. stran za pojasnilo.) (TELEPHONE: CBelsea 3—1242 Ml I Milili——---1—bj—[j L_ ......— No. 215. — Stev. 215. Out Matter Slik IMS at the Peat Office it New fert N. Y^ Aet mt C—ere— ef March int. ADDRESS: 216 W. 18th ST- NEW YORK NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 15, 1939—PETEK, 15. SEPTEMBRA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVIL POUSKA PROSI POMOO Varšava popolnoma obkoljena LONDON, I 5. -sep. — Poljaki poslanik grof Ed-vard Raczynaki je v vnanjem uradu vložil noto, v kateri prosi, da Anglija Poljski bolj pomaga, ker je njena armada vsled velike nemške premoči v ve-'iki stiski in je Varšava že obkoljena. Posebno je poslanik prosil, da Anglija nudi večjo pomoč z aeroplani. NA POLJSKEM NI VEC FRONTE PARIZ, Francija, I 5. septembra. — Francoski generalni štab priznava, da je armada maršala Smi-gly-Rydza v skraj no obupnem stanju. Okoli Varšave so še vedno vroči boji na severu, jugu, vzhodu in zapajdu, toda ni več nobene fronte. Nemci so prekoračili Vislo in San. S severa so Nemci prekoračili Bug in obkoljenje Varšave je bilo dokončano. Ako vzamete zemljepis Poljske v roko, boste videli ako mojstersko je nemški generalni Štab izpeljal načrt, ki je bil napravljen že dolgo mesecev prej, predno je Nemčija napadla Poljsko. (Pogl ejte na 3. stran za bojno črto na Poljskem.) POUSKA ARMADA RAZKROPLJENA Francoski generalni štab tudi priznava, da je poljska armada popolnoma razkropljena; v nemškem obroču pa se še vedno bori armada, ki brani Varšavo med Vislo in Bugom. Druga armada je obkoljena vzhodno od Varšave, to je armada, ki je branila Pomorže in Poznanj. To pa ni več tesno zvezana armada, temveč je radeljena v ustaške čete, ki pa se bodo morale prej ali slej podati, ali pa bodo uni- POLJSKI VOJAKI NA POTU NA FRONTO Poljaki vojaki odhajajo na front«; ob straneh se poslavljajo o.I njih žene, dekleta in prijatelji. cene. Gdinija padla Gidinija, ki je vzdržala obleganje I 3 dni, se je včeraj zjutraj podala. 18 poljskih divizij, ki so prišle v past severno od Ost rova blizu reke Na reva je včeraj popoldne odložilo orožje. Pet poljskih divizij in dve kavalerijski brigadi še drže okoli Kutna, za .pad no od Varšave, kjer so se oili najljutejši boji v sedanji vojni, toda so popolnoma odrezane od glavne armade in se ne bodo mogle več dolgo držati. LVOV — VELIKANSKA BAKLJA LVOV, Poljska, 15. sep. — Ne glede na to, kako bo mogla poljska razbita armada še zadržavati Nemce, je Lvov izgub-jen. Nemci ze 14 dni bombardirajo Lvov iz zraka in z artile-rijo in mesto je ena sama velikanska baklja. Izgleda, kot da se celo morje plamenov dviga proti nebu, ko gori celo mesto, zlasti pa pet role jske naprave. Nemška artilerija je razbila vodovode in Lvov je brez vode. K »ko se bo rešilo 316,000 mestnega prebivalstva, je zago-netka, kajti nemški letalci so raabili železniške postaje in železniške proge. Kakorhitro jih Poljaki popravijo, jih nemški aeroplani zopet razbijejo. Zapadna fronta... PARIZ, Francija, 15. septembra. — Francozi so s močnim sunkom prisilili Nemce, da so se umaknili pri Saarbrueckenu in so vjeli "večje število" Nemcev. Francozi so vzeli zelo važne prednje nemške utrjene postojanko pred Siegfried obrambno črto, v bogatem saarskem industrijskem okrožju. Zaradi dežja pa so sedaj v teku samo artilerijski boji, ki pa «o salo vroči. ' F. D. Roosevelt sklical kongres Ameriški kongres se bo sestal 21. septembra Izvanredni kongres bo moral odločiti glede nevtralne postave. — Tudi dobičkarji bodo všteti. razgla- WASHINGTON, D. C., 14 septembra. — Predsednik F. D. Roosevelt je s proklamacijo sklical kongres na izvanredno zborovanje 21. septembra, da razpravlja o embargu in posi-ljanju orožja iz Združenih držav vojujočiin se državam v Evropi, in o drugih zadevali, ki se tičejo dežele s posebnim ozirom na sedanjo evropsko vojno. redsednik v svojem su pravi, da "nenavadna priložnost" zahteva, da je kongres navzoč v glavnem mestu, ter daje ikongresnikom en te -den časa, da uredijo svoje zasebne zadeve in se vrnejo na svoje delo. Ob istem času pa je predsednik poslal tudi demokratskim in republikanskim voditeljem v senatu, in poslanski zbornici brzojavke, v katerih jih prosi, da pridejo v Washington v sredo 20. septembra na pojasnilno konferenco v Beli hiši. V svojem razglasu predsednik ne pove, da želi, da kongres tna izvanrednem zasedanju izpremeni nevtralno postavo. V razglasu samo pravi, da so kongresni k i "pri roki", da od vlade prejmejo potrebna sporočila. Vendar pa je prav gotovo, |3a bo pred>ednik kongres nu-j prosil, da premeni določbe nevtralne postave glede embarga. Kakorhitro se bo kongres sestal na izvanrednem zasedanju, bo predsednik najbrže o-sebno prebral svojo poslanico. Poleg premembe nevtralne postave, zaradi katere -bo velik boj med pristaši vlade in med osamljenim blokom v se -natu, bo kongres razpravljal še o naslednjih problemih, k: so posledica evropske vojne: j 1.. Dobičkarstvo; cene neka (teriin stvarem so zaradi vojne že poskočile. JAPONSKA ZA MIR Z SOVJ. RUSIJO Japonski poveljnik želi priti do sporazuma. Vojna naj bo zadnje sredstvo za poravnavo sporov, — pravi gen. Jošijiro Umezu. TOKIO, Japonska, 14. septembra. — Novi vrhovni poveljnik japonskih iu mančukuanskih čet v Mančukuu, general Jo-Aijira Umezu je rekel, da bo šla Japonska v vojno s sovjetsko Rusijo le v skrajnem slučaju, da pa mora obdržati svoj prestiž. General Umezu, ki je postal najvišja vojaška oblast v Mančukuu, ko je včeraj kabinet sklenil popolnoma premeniti vojaške zadeve na azijski celini, je rekel, da Japonska ne mara pričeti nikakih sovražnosti s sovjetsko armado na meji Vna-nje Mongolije. Umezu je rekel, da je vse dosedanje sj>opade izzvala Rusija. Umezu pravi tudi, da je Japonska stavila predlog, da se natančno določi meja med Rusijo in Mnnčukuom, toda sovjetska vlada je premenila svojo politiko, vsle«d česar ni bilo mogoče določiti meje. Po Umezovem zagotovilu želi Japonska sedaj urediti mejo z Rusijo, ako je mogoče, vojna pa naj bo zadnje sredstvo za poiavnavo si>oro\\ 2IVILA BODO DOSTI DRAŽJA V dveh mesecih se bodo nekatere življenske potrebščine podražile za 30 do 40 odstokov. V Park Central hotelu v New Yorku se je vršila tekoči teden konvencija Independent Grocers Alliance of America. Predsednik Zveze J. Frank Grimes iz Chieaga je po zaključku konvencije napovedal, da se bodo v teku 60 dni nekatera živila podražila za 30 do 40 odstotkov. — Toda to nikakor ne bo prehud udarec, — je dostavil, •— kajti prihodnje mesece bo dobilo najmanj sedem milijo- 2. Večje vsote za armado in mornarico, da dosežete silo v mirnem času. 3. Posebna odredba, da so dežela naglo oboroži in se bojne ladje preurede za pat rolo v ameriških vodah. nov nezaposlenih moških in žensk delo. V New Yorku se je bil posebno podražil sladkor, odkai je pa predsednik Roosevelt odpravil razne uvozne kvotue predpise, ima sladkor zopet normalno ceno. Ogromne množine sladkorja bodo dospele s Kube in Puerto Rica. Po nekaterih verižnih trgovinah je mogoče kupiti pet funtov slad korja za 28 centov. Sladkor se je torej pocenil, podražila so se pa druga ži\i ]a, predvsem meso v kanah, moka in maslo. V New Yorku 3e je močno podražilo importirario olje, sii m salame. Odjemalcem je mogoče kupiti te stvari le v omejenih množinah. Jugoslovanska trgovina z Nemčijo Jugoslovanska trgovina z Nemčijo je zaradi vojne nekoliko zastala. — Železniški vozovi največji problem. — Velika zaloga bakra. BEOGRAD, Jugoslavija, 13. septembra. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da je nemška vlada vprašala jugoslovanskega trgovskega atašeja v Berlinu, kako bi bilo mogoče razvozi jati vsled vojne zmedeni trgovski položaj. O tej zadevi sedaj razpravlja v vnanjem ministrstvu oddelek za vnanjo trgovino. Redni tok jugoslovanskega izvoza proti severu je začasno zastal in zaradi prevoznih težkoč je zelo težko prodajati ju-g os lov. blago v Nemčijo, kajti Nemčija drži 7000 jugosl. železniških voz in 1G7 rečnih ladij, ki vozijo po Donavi. Vsled tegsi zadržanja je trgovina z Nemčijo zelo ponehala in Jugoslavija je naprosila Nemčijo, da ji pošlje železniške vozove in rečne ladje. Toda tej prošnji Nemčija do -sedaj še ni vstregla, vsled česar je bila zadnja pošiljatev blaga preložena na nemške vlake na meji. Nemčija, ki je že do sedaj prevzela polovico jugoslovanskega izvoza, >kuša v Jugoslaviji nakupiti še mnogo več živeža, zlasti pa hoče nakup svinjine podvojiti. Tozadevna pogajanja pa še niso bila končana in Jugoslavija spravlja v>e blago, ki ga je naročila Nemčija, v skladišča. Nemčija pa hoče v Jugoslaviji kupiti tudi rude, najrajši pa bi dobila jugoslovanski baker, ki ga pridelujejo v rudnikih, ki so last francoskega kapitala Jugoslavija ima med evropskimi državami največje zaloge bakrene rude in po pogodbi s francosko družbo dobiva vsako leto svojo količino bakra. Jugoslavija bo, seveda, vstrajala pri tem, da je bakrena ruda plačana v gotovini. Vladni izvedenci so mnenja, da bo Nemčija sedaj naročila v Jugoslaviji mnogo več bakrene rude, ker so angleški letalci bombardirali Stolbergove rudnike v Nemčiji. Četudi sedaj še ni mogoče vedeti, kako bi bilo mogoče izboljšati trgovino z Nemčijo, vendar skuša Jugoslavija prodajati Nemčiji čim največ svojega blasra. Jugoslavija je pred kratkim v Nemčiji naročila večjo množino plinskih mask in isedaj čaka na pošiljatev. Medtem ko je jugoslovansko prebivalstvo vidno naklonjeno Franciji, se vlada drži strogo nevtralne politike, ki se naslanja na tesno gospodarsko sodelovanje z Nemčijo. Delavske vesti Kompanija .v Massachusetts kaznovana BOSTON, Mass., 14. sep. — Adams Shoe Manufacturing Co. v Webster, Mass., je bila obsojena na $3000 kazni zaradi kr-šeuje postave, "ki določa plačo in delovn i čas. Poleg tega bosta morala predsednik Joseph Steran in blagajnik George Gootman plačati po $5000, obratovodja Harry Miller pa $1000 globe. Miller je prvi obratovodja v državah Nove Anglije, ki je bil procesiran zaradi kršenja te postave. Obtoženci so priznali svojo krivdo. 125 delavcem bo morala kompanija vrniti $2500. Toliko jim je namreč premalo plačala. • • • Plačane počitnice za vse delavce Agitacija, naj ima vsak delavec na leto nekaj dni plačanih počitnic, ni uspešna samo v Ameriki, pač pa tudi v Angliji. Angleški delavski minister Ernest Brown je izjavil.na mednarodni delavski konferenci v Ženevi, da bodo zaenkrat plačani angleškim delavcem vsi prazniki. Delavci »se s tem ne bodo zadovoljili, ampak zahtevajo že vsaj teden dni plačanih počitnic. * m • i Železničarji poklicani na delo LOUISVILLE, Ky., 14. sep. — Včeraj je bilo poklicanih na delo sedemsto uslužbencev Louisville and Nashville železniških delavnic. Dan prej je Baltimore and Ohio železniška družha naznanila, da je sprejela nazaj na delo osemsto delavcev, ki bodo [»opravljali stare kare in lokomotive. • • • Zaposlenje — posledica vojne v Evropi Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da bo v prihodnjih 15 mesecih dobilo delo več kot sedem milijonov nezaposleni h. Evropska vojna bo namreč povečala povpraševanje po najrazličnejših izdelkih. Tovarne, ki izdelujejo letala, so glavni faktor zrakoplovnne industrije ter producirajo na leto za dvesto milijonov dolarjev letal in drugih potrebščin. Glenn Martin Airplane Co. v Baltimore je najela v zadnjih treh mesecih 4000 delavcev. Bethlehem Steel tovarna v Sparrows Point, Md., ki izdeluje jeklo ter materijal za zgradjo ladij, ima 20,000 uslužbencev ter jim je nedavno povišala delovni čas. Že lezni rudniki v Michiganu, ki so obratovali ssdnja leta po en ali dva dni na teden, so zrčeli obratovati prejšnji ponedeljek po pet dni tedensko. Ohio State Employment Service poroča o povečanem za-poslenju v jeklamah in železarnah. "GLIB H I B D D A'1 — Ne* Yoii Friday, September 15, 1933 SLOVENE (OTM6LAV) DAILY :rt of abof* officer«: YORK, X K. 46th Year gap if r mi stoazr r IdNBAU iM) Mounm m AiripiM tmio tata iUs Htt^ta^totafts mta •••••• Mt«k*«a iioc leta fS.'«o tata ItUiVar«* t4M..flJG _ r ~ r Ca Hew Cork aa « Zrn pol lets...... tm InooemotTc. m c io ptkl ■lo lata . . »Tio i • • • • o • • • • • $8.50 •lo leto .. »7.00 fi.BO ta m Zrn pol ^MtaMpilta' ... ... "OLAS MAKODA- izhaja VSAKI liAN *!IZVUVI n nnxmLj u PRAZNIKOV .1 SS--T ■ . , j j HU9 HMMW-, m warn u IV TDBZ, M, I. ' o nunCNI: BtatatMli * ii»... i DOPISI brm podpiat ta oMinoMI aa m prloMnjeto. Denar aa naročnino na) aa blagovoli jWHljaU po Mooojr Order. Pri aweiMwM kraja uro«- Udi prfcjtoj« UraJUAc aaaaaaV da hltnio GLASOVI O MIRU Kosi človeškega trupla na tračnicah. V bližini Račke Topole jo progovni čuvaj opazil na že-ležnLškeiu tiru koise človeškega trupla. Nekaj jih je ležalo celo v koruzi ofb železniški progi. Gre za samomor neznanca, ki je skočil iponoči p cd vlak. Našli so samo iz koledarja iztrgan ' list. na katerenn je napisana: "Obupal sem, ker zahteva moja zaročenka namesto pohitštva kr-to. Za menoj ni trerba žalovati, ker sem »e rev-seine naveličal." Nehote je ubil prijatelja. V bolnišnici v $ll>eniku je ni imel Zadnje čaise je 'bil Smolec zelo potrt, nihče pa ni vedel, kaj se dodaja ž njim. Bil se je zaljulbil v 18-Ietno Milko Kranjec, prodajalko v neki cvetličarni. Vfie kaže, da se je tudi ona zagledala vanj in med njima se je razvilo Iju-'bavno raenierje. Smolec je prigovarjal dekletu, naj pobegne ž njim in dekle je res odšlo i njim iz Zagreba. Odpeljala sta se v Vffltnrvec, oid-kdder sta odšla v Ibližnjo vasico, kjer so ju našli zjutraj oba mrtva. . Cigani oplenili hišo. V Bromanem Majda tu blizu Banja!uke je skupina ciganov pri belean dmevn napadla hišo .premožnega kmeta Ahineda >,1|U|||jj|lUIIIII|||julllMttl|yirf|IHIII|||.;|||lllll MUIII^H|||||||t»''llit|f{|||irl||||............... Prejšnji teden je bil angleški poslanik rl Ante Ditmasin iz Prometa pri Trogiru. Ubil ga je , nehote njegov prijatelj Marko i'™*1*"'* in .nm odnesla 5(J'CR)0 Cučevič. Sestala sta se pred f?™ so stlka,i tuJi P° cerkvijo v Prgometu, kjer je'dniff™1 Wh' ta '''as ^ so f;i" Cučevič potegnil iz žepa samokres, da bi ga očistil. Nenadoma se umi je pa samokres sprožil in krogla je zadela Dr-masina. Prepeljali so ga v D , _ bolnišnico, kjer ie umrl. Pre predpisih 'M\ ur. O letnih dopustih ni niti govora. . Vas, Id že 60 let pričakuje vsak vlak z godbo. Ko j«* bilo Vranje rešeno turške oblasti, so prebivalci vasi Pa vi ovca z irodbo sprejeli srbske vojake in uradnike. Slovesni sprejem so se mnogokrat ponovil, najbolj slovesen pa je bil sprejem kralja Milana. Kralj je vaščane lx>gato ol>da-ril. Ta obdaritev je ostala vsem vaščanom v talko dobrem Mpominu, da so od takrat dalje z godbo sprejemali .potnike, ki iso se .pripeljali z navadnimli pozneje pa z želoznišikimi vozovi. Običaj se je horanil do danes. Pred v-ak vlak, ki obsto- ii na postaji blizu vasi, prihajajo še daneK vaški godci. Si- Aa $ $ 4.54) $ 0.. - Din. Din. l>in. 1)1«. 1 « 2C0 30..' 50U I)In. 1000 Diu. 200() V Italijo: Za t b.iiu % 1^.-$ 29. -% 57. $112.50 *1#7.— Ur 100 i/ir 200 Lili bOO Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000 KKH SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJU SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za teptati lo veiJUi nmkn kal /t or a j navedeno, bodla* v dinarjih aa Urah, dovoljujem« ie MJfe pocoje. NUJNA NAKAZILA IZVKSU. &JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) etc W. 18th ST.. NEW YORK i Peter Zgaga TRGOVSKI STAN JE TEŽEK STAN Nikar ne mislite, da je tr- paj vso zalogo. Pomerja, g\e da, otipava in veasi tudi po- govcem in prodajalcem z rožicami postlano. Da kar sede z*, counterjem in da jim denar od vseli strani vre v blagajno. AH pa da je ves izkupiček čisti dobiček. Trgovec, ki na drobno pro-daja, mora presneto .gledati, govoriti in paziti, predno spra-vi dolar dobička v žep. Za ves svet bi ne hotel pro-dajati ženskam obleke, čevlje vžili klobuke. V štor stopi in viha nos, kot da bi ji vse smrdelo. Potem si pusti znesti sku- ........................................................... cer n«- več tako slovesno, kakor pred dolgimi l«*ti. pač pa predstavlja nekdanje slovesne sprejeme vedno še kak deček, ki ii^ra na piščalo, hanmoniko ali pa tolče vsaj bobnič. Potniki mečejo tem ;godcem skozi okna vlaka cigarete, sadje, vmes pa tudi denar. Dva dečka rešil iz valov, sam pa utonil. 30-letni orožni ski pod narednik Postni Cvetko vie iz Velikega Gradišča je te dni popoldne qpyzil v Donavi dva dečka ki ju je pograibil u RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI GLAS NARODA" 216 WEST ISth STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-flH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE iM.RO.MNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (PoMnlaa plačana) Vsoto lahko pt&ljete ▼ scarokab po 2 oziroma (jo 3 cent« HIMEN V nedeljo popoldne, 17. septembra se bosta v slovenski cerkvi na Osmi poročila John Lenarčič, znan naš rojak in neevsta, dobro poznana Mary Mušič. Novoporoeencema naše iskrene čestitke! valove, cqprav ni -znal plavati. Posrečilo se mu je, da je prijel do dečkov, in potegnil bliže glavni tok j k bregu, kjer sta la-Nko brez te- vode in ju nesel naprei. Dečka |žav .-jplavala do obrežja. Sairn sta se že potapljala. Plemeniti jpa je pri tem izjo fsakdo mogel zasledovati potek vojne, kako daleč je pntdtU ikaka armada* itd. — Na drngi strani zemljevida je o-značena Maginotova in Siegfried obrambna črta ter ntddbe ob poljski meji. — Vojaška statistika: v zrak«, na zemlji in i%ffiorju, itd. Ta zemljevid be vzakonmr dobrodošel, kdor se ^ po t*k sedanje vojee- v Erropk < POfiUE DENAfi ZA NiffiOCNINO, NAJ TUDI DA ŽELI METI ZEMLJEVID. — TA PONUDBA 14 tip m. SEPTEMBRA, KER IMAMO 6AMO m M pr - r tj ^ M n 4 Angleški kralj Jurij VL je po razglasitvi angleške napovedi Vojne Nemčiji imel i>o ra«Ko govoi* ki je bilo slišati po ce, - lem svetu. Dominijom in kolonijam po vsem svetu je razlagal stališče Anglije, ki je v vsej pravi-flfrffi V^^r j duha, po dveh ali treh urah pa sploh ne ve, po kaj je prišla. Trgovec misli, da bo kupila najmanj pol trgovine, nazadnje pa kupi za kvoder pijanega traku, ki ga pa drugi ikn nazaj prinese ter zahteva boij-šo ali slabšo kakovost aH pa denar nazaj. , Z moškimi ni takih težav, če pa pride v trgovino izbirčen moški, je ž njim hujši križ kol z desetimi ženskami. Pekel imajo tudi prodajalci ženskega obuvala, kajti z lučjo lahko iščeš dandanes žensko —staro ali mlado—ki bi kupila čevelje večje številke kakor 4. Tovarnarji oziroma trgovci to vedo in zato so čevlji o-značeni s štev. 4, 4A, 4AA, 4 AAA, 4 B, 4BB, 4 BBB in tako dalje. Pomena črk ženske ne razumejo, pač pa samo številko, ki pa pri ženskem čevlju prav nič ne pomeni. 1 Vsega pomilovanji in usmiljenja so pa vredni ti.sti nesrečniki, ki prodajajo nadebudni šolski mladini kendi, frni-kule, kapselne za pištolce in drugo tako drobnarijo. Tak trgovec ima običajno za trgovskim lokalom kuhinjo in sobo in v kuhinji zvonec, ki je v zvezi z glavnimi vrati. Koh-krat mora revež za ul»ogi penny kendija vstati od jedi ali od •kakšnega drugega opravka. Pa tla bi bil otrok že vsaj z ysem zadovoljen. J a, pa kaj še! Dostojanstveno se izpre-haja od enega do drugega kon-fa steklene omare, v kateri so vabljive sladkosti. Otrok je na eni, prodajalec na drugi strani in stopata vštric sem in tja. Otrok se desetkrat premisli, predno se odloči za nakup. V našem bloku je debel štoi-man, Italijan po rodu, ki ga strahovito zmaguje poletna vročina. Meseca julija in avgusta mu lije pot curkoma po obrazu in se mora vsak dan •najmanj trikrat preobleči. Pa pridejo nekega poletnega popoldne trije frkavci v trgovino. — Za pet centov mačjeka. — pravi prvi. "Mačjek" (Slovenci ga imenujemo še z bolj prostim izrazom) je črna sladko-grenka zmes v obliki drobne paleice. Po angleško se imenuje "licorice" ter je baje dobro sredstvo zoper prehlad. Debeli štonnan nekaj zam*-mra v svoje košate italijan-ke brke, pristavi lestvo ter zleze |h» ujl prav |M»d strop, kjer je imel spravljeno skatljo. S težavo pridiha doli. o«hehta za pet e Skatljo j to lestvi nazaj na |Niliru. — Kaj bo- j« ti! — ipraši »Iruzegn. — Zii pet centov niačjeka, — m* o* i reže frkolin. Mal«» j«* iiiaujkalu, da ui debeluh jeze zdivjal. Tothi trgovec mora marsikatero neprijetnost požreti. Lestva m* je šibila po«| njim in dihal je kakor kovaški meh, ko je prinesel škatljo vdruuie na counter. Ko odrajta drugega, vpraša iz previdnosti še tretjega, najmlajšega: — Ali hočeš tudi ti za pet centov mačjeka? — — Ne, — pravi fantiček, — jaz |ta ne. — Hvala Bogu, — se oddahne štr.rman in ne^e skatljo nazaj -na polico. Bolj mttev kakor živ se primaje doli, lovi nekaj časa sapo in reče: — Kaj pa bo, če ne boš za pet centov mačjeka? — Ne za pet centov odvrne malček, — ker jih nimam. Meni ga dajte samo za tri cente «.. . j -. "G LiS NAHODA"«* New Yoi* Friday, September ^ 5, £939 SLOVENE (YUGOSLAV) D^ILT KuZMA KHiERAJ: POPRAVNI IZPIT... Ko to ^naeiti, me obdaja glo boko >ozalje z onimi umleraiiii in ooeti, katerih deci se z or-jaAkimi koraki bliža groani t renutek |K*j>ra vnega izpita. Tri pike v naslovu raj oKuaei-jo ves >t rah in trepet, vse dvome In vfeo bojazen ter križe in težave poeitnmkt^a učenja, ee->ar vs^ku. z besedami gotovo 'ne bi mogel opisati do reeli -t rab ognili po«lrobno>ti. Ne ihto pa, da li se sinem zakonito in s čisto vestjo poslužiti te kunuiilacije ločil. Kolikor mi je kot dvojezičnemu si oven--keitui re vidnost i >voje flea ri jske bfllhioe zaigral to pravico, njega se ne bojim. Z 0-i,jx,ni testom pa je stvar druga. Ta si je z obilno ralni nekako pri posest voval to izrazo-tvorno t rop i rje ter ira z izrazno veščino vedno postavi! v etavku ravno tja, kjer bi morala prav sa f>rav *tati duhovita poanta. Veliko tvegam in morda Lom imel ote«panja s centralo za avtorsko pravo ali z biro-icnn za -»rtiV-ito iiwhiwtri vke dvojine, toda pomagati si res ne morem. Oprav i«*! je pa me vsaj nekoliko dejstvo, da no-^tnvljarn tropičje le iz gole zadrege, ne jria hi naikazova-l ne-rio*tajajofr •»duhovitosti. Mislim, da sem s tem naslovim zaklel močno aktualen problem za premnoge starše in njihovo potoiiK>tvo daleko važnejši od samega sporazuma že zato ker rte ho njega groca daleko prej zrušila nanl Tiwreene njih glave, preden bo na*o javnost zntlela strahota soprazumu. Ne vem, kako je bilo v dru^rib rod-binah z D»mokIejev5in mečem, pri nas je bilo takole: ves julij sino pričakovali* pomnil, da poleg teh privlar-uih -tvari obstoja tudi -nekaka pnrkleta i hudo ne I ep re*d v izkazu. Pa je bilo dete menda le preveč 7ttipo*ljei»a, ni ae »potnarlo na nem* k o knjigo pa se ni. Poskočili smo no ovinkih. Obri-•ali >ii»i prah z nemške vadni-ee in mu jo devali na mizo tik *taven krožnika. Kaj še! Niti po)fl<-«lal je ni — marveč je vneto pripovedoval, da ga na vsem kopali«šč!u ni dečfca, ki bi bolje in hitreje plaval4crawl* samo v>koklh, je dejal, da je Hetičanov Vlado za 'pol klase* l>olj«i. Nato siuo mu knjigo odprli, pa jo je prezrl z dovršeno noiisataikso. Dejal je, da \h> v nedeljo tekma v odbojki in da bi Laščani gotovo zmagali, ako bi njega ne bila. tako pa da nimajo niti trohice nade na kak uspeli. Po tekmi sem vzel vso stvar sam in aelo reano v roke. Med tem je bil namreč že napočil mesec avgust in videl sem, da s -nmo-utdlbojko le ne pojde in da ttfdi dovnšeni "crawl** ne bo izvlekel voza iz blata. Nekof sen i ga po obedu ustavil: in iPa^'kina v prevOdiu, v izvirniku mu .bo na razpolago le znameniti roman **Die Hoeen de>i Herrn-Bredow*' ali kaj sličnega. Stratkio ga bodo pohabili modri tvorci nastrga učnega načrta. Moje molčeče jad i kovanje zopet prekine marljivo dete: "Papa, ali se na francoskih gimnazijah tudi uče nemščine f** "■Mislim, da ne, to se pravi: gotovo se je uče.** "Pa na italijanskih?** ".Mislim, da prav tako. Pustiva sedaj Lahe.** 'Pa na angleških, ameriških in ruskih?" "Ne vem natanko, toda to ni važno. Ti si v tem mlinu. Vem iiHiniilrf,iiiiiitQ|,l^iHiuitijlluiiiuiiij|M||itf !. "Trn m kakor cigan, zdrav da se ne boš naučil niti tega si, tekma je minila, brate, zdaj(niti onega jezika, tod-- Izdelati pa pride na vrsfo popravni iz- moraš. Kar lepo uči se, to je *)it. Trdno pričakujem, da *e I glavno. Peter Žlebir rsicer pra-boš z enako vnemo lotil nemfc- vi: 'Non scholae, sed vitae "•ine, kakor si vlival kopanje in zmagoval v o:M»ojki. Di še-nen tage von Aranhuez zind nun foriiber.** Ta tevtonski citat je storil čudež. Dete ie sklonilo spo-korno glavo, glo^>oko zavzdihnilo in napravilo gib, kakor bi hotelo -seči po knjigi. Ohralbril sem ga z dobravajočim priki-mom in iz giba je postalo dejanje in dejstvo. Ni mi kazalo Irugega; sedel -em poleg obsojenca in poslušal isodro.~ti-polne stavke iz vadnice. "Papa, zakaj imajo Nemci ta bedafcti dw-dWast" se oglasi naenkrat nrnkii učenec. "Morda je res bedast, toe po loteva spanec, sinka obup in srtha je potaa neiz-j»-ovorjen<^a vprašanja; zakaj se neki mi moramo učiti ie#a te*kega. trdejja jezika* Učni na/*rt je kakor svetotajstvo. Nihče gu ne rasni me, vfcakdo maje z glavo nad njim, .spoštujejo ga pa vsi hi se mu pokorno uklanjajo. Našim šolnikom se še ni posvetilo v splavi, da je za nas najpotresnejši ravno oni veliki jeaik, ki ga naš učni načrt ne pozna. Tma-lia> francoščino, in neuiL^'ino, na*i dečki >e lahko odloeijo za angleščino in italijanščino, nimajo /na možnosti, da bi si osvojili eilini obeovalni jezik pol Bvro*>e in pol Azije, edini svetovni slovanski jezik. Milan bo moral 1 tat i -Dostojevskega NAZNANILO in ZAHVALA 9*Umttt\m xiiaiHviai talno v«f, rta vm««i Mororiiiikuui prijateljem ln moj ljuNjtnil m«4 — Pokojni > Ml r«J«i~ t'utMrU, pwtta V<4etijt> nad ie tr vef jrt ut n«" ozdravljiv«. ('mrl y dne, 3®. »vsmra ob jO. ud, dopoldne v i kaJAnjt farui erkvl Ht. Umrj'm s talUu* -v." t««tl*klb oliredfk je Ml poten |mfcu|Mo na Dovrva liaUtfu. P««|vl. ne je t rili 1 pnd v.idotvoat dr. »v. In 4r. Zdr. Hl„v»w4, j*, x. P. kaieHh Han Je ttrfna btmU moji m akta j I »Ira. Jennie »ta la daljnega Sh^-.y*«,,« «'U. ar dd«4eiit nI rem**- la ran 1.4«tU. Pritožna hvala venee la u a mm*. prMti kropit ter darovanje ■ .JIlo macretailku Mr. TH«l ^ 1». ft#> m ikra t prlwrt^M brala lukaj UlnjoKn ^HM>; r atari iweraao «1 m« Pu«vaJ r mira ia rahla naj TI hode f • Žalajota an^H m mrmt, ume ruto, n. I J «4 ,ne vem, kako bo z najinim (popravnim izpitom. > ! AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili M A PO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROčrfE Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj 1 "G las Naroda" 216 West 18tb Street New York, N. T. (Labko poSljite vsoto v po&tnifc znamka h po 2 oziroma po 3 cente) XLEOPATRA NI BILA ZARADI GROŽNJE Z LOČITVIJO. V Curihu se je odigrala ne-davno neobičajna zakon sika tragedija. Njena žrtev je postala Herta Walter, hči znanega dirigenta, ki je bila omože-na s filmskim podjetnikom arhitektom Neippsehom. . Zakonca sta se mudila zadnji čas v Curihu in sta se sprla, zaraldi česar je žena zagrozila možu, da bo zahtevala ločitev zakona. Po tej grožnji je se^el Neppscli ix> orožju in je odda'1 dva strela. Druga krogla je položila ženo na tla. Po tem umora je N<^ppsch izvršil samomor. . 0<-e ustreljene žene Bnino Walter je bil za 21. avgusta povabljen v Curih, kjer bi bil njoral dirigirati koncert. Pod vtisom tragičnega dogodka je prosil Arturja Toscaninija. naj prevzaane on njegovo dolžnost, kar je slednji takoj storil. Ali ni čudno, da še danes, 2tXM> let po smrti Kleo»patre ba-vijo z \Tprajšanjean, je-li bila egiptiska kraljica Kleopatra res tako lepa, kakor »»poroča zgodovina ? Stari pisci ometn-.jajo lepoto K ley pa tre kot nekaj posebnega in nedosegljivega. Njeni čari so bili baje ne-odoljivi. Posebno Plutarh ne štedi s priznanjem lepote, kadar nanese beiseda o tej ženski. Res se '/Jili. da Kleopatra ni bila navtvdna ženska, kar fioo tem, da je znala pritegniti Antonija in Cezarja. Toda >tarinoslovci, ki oove-ličujejo posebno Kleopatrine lejx>te. Pravijo, da je Kleopat-rina resnična lepota daleč zaostajala za tem, kar pišejo zgodovinske knjige. V svetišču pri Demderi so nedavno odkrili relief, ki kaže Kleopatro z nenavadno dolgim nosom in šijasto brado. Nos in brada ota dajali obrazu e-gipf-ke kraljice neleip in vlaVlo-žejen izraz. Iz tega sklepajo, e v loku obrne proti severu ter obkoljuje Varšavo. Od Varšave pa se zopet v loku obrne proti jugovzhodu ter teče skozi Deblin, Sandomierz, ob reki San se pa obrne proti vzhodu do Jarovsova, kjer se obrne daleč proti vzhodu do Premysla; nato pa zopet daleč proti vzhodu mimo Lvova do Dnjestra v ozkem loku proti vzhodu mimo Sambora do Karpatov in Madžarske meje. PARNIK BREMEN V MURMANSKU BERLIN, Nemčija, 15. septembra. — Nek nemški mornariški častnik, ki je v tesni zvezi z nemško mornarico, pravi, da. se nahaja največji nemški parnik ^Bremen'* v Murmansk«, v Rusiji. "Bremen", ki je veljal $20,000,000 in ki je odplul iz New Yorka 36 ur prej, pretlno so se pričele sovražnosti s Poljsko, je vobil jk) najsevernejši progi skozi Severno ledeno morje in je pripeljal v zaliv Kola, kjer >e nahaja Murmansk. PODMORNICE OB AMERIŠKI OBALI MEXICO CITY, Mehika, 15. septembra. — Poročila, dc. se nahajajo v vodah Združenih držav in Mehike nemške podmornice, potrjuje poročilo United Press iz mehiškega glasnega mesta, da so nekatere ladje videle podmornice brez luči blizu Zapotitlana v Mehiškem zalivu. Kapitan vlačilne ladje, Pomex, Juan Palma, pravi, da se je podmornica potopila nekaj minut zatem, ko jo je opazil. Neko pročilo iz Londona tudi pravi, da je mogoče, da se nahajajo nemške podmornice ob ameriški obali. Po tem porc-čllu Ko je torej rzgoA»\ veljavo monadeovski pakt, je ▼zelo slovo tudi letalo, ki je Ijslo Cbanaibeiiaina v ijo. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "PadišaKovi ci" pri MObozevalcib ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? —Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-tpomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Ha begu z Goropa. — Dražba. En Nait^ Cena 91.50 KRIŽEM PO JUTRO^EM •4 knjige, 598 strani, a slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Niln. — Kakej sem v Mekko romal — Pri ^amarih. —'Med Jttldl Cena $1.S0 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg ii ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena 91.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 Jpjige, s slikami. 577 strani VSEBINA: Brate AladUja. — Koča ▼ soteski. — MiHdit. — Ob Vardarjn. Cena 91.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač $unen. — Zaroka z zaprekami. — V gol ob-njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1^0 SATAN IN I5KARIOT f 2 knjig, s slikami, 1704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Mar. — Na sleda. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. —, ;Ha —. Spet ju* divjem zapada. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena £3*50 WTNNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapada. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Zndijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komaači te Apa&. — Ha nevarnih potih. — Wianetovsv roman. — Sana Sar. — Pri Komančih. —WAnneto«a smrt — Wianetova oporska. 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj s medvedom. — Jama draguljev. Končno. — Bih in njegova poslednja pot Gena «1.60 Slovenic PubUshliig Company 216 WEST 18th STREET ' * ' " * ^ rNfiW YORKt N. Y. "GLIB IIBDDP.KMM Friday, September 15, 1939 ii t 11 u u u i mi ti h uii i um ui 11 ii IlillMIUlll iiitiii^iiiiiiiiiiiiiiiii^i^iil IT je si bil ta ko dolgo? -o Reman ix življenja — Za "(Has Naroda" priredil L H. Tedenski kotiček Piše L BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Rnski medved in Nemčija.— Parnik bi lahko plaval po reki črnila, ki se je porabilo za kritiziranje tako zvanega nemško-ruskega nenapadahiega pakta. Nekateri ga ne morejo prehva-lit in daleč pretiravajo njegovo vaižnost, d očim tlrugi obsojajo Stalina in druge predstavnike 44Kaj pa vi? Ali samo zaradi vas bi bilo važno in sicer v neprijetnem nmitdu, ako bi bil Klaus Weyensberg še živ! Prav gotovo ne bi nastavil o>kilbnice. Kaj ibi bilo potem.!", . . . „ „ . , -rT. • , , . . . ,. u _J ru^ke vlaide. ce«, kako so i?e po- Kut visoko dvigne glavo in s preveliko nioejo iztegne Kro(.i; ____ ___ svoje roke. 44Važno je samo, da še živi. Delo boni vedno našla, ki mi bo dajalo kruli. Dokler ostanem sddrava, četudi ne bom veo upravljala velikega fraeestva." 4'Zelo občudoval no, pqguji*io in pametno mislite in kako vi rešujete modemi o žensko vprašanje, nv je zelo všeč. Sedaj pa prav Odkritosrčno povejte, kaj mislite o tem, ker sem tukaj." Zapet mu natoči skodelico in mu pogleda naravnost v oči. 44To vam hočoin povedati. Verujem in mislim, da je tifdi, Klaus WeyeiHbeng. kakor vi. utšel smrti. Zakaj pa ni sam j prišel! bratili s Hitlerjem, no. pa saj "gliha vkup ^riha," t»ko pravijo. Anipak kako so v zmoti prvi in drogi, zlasti zadnji, kajti, da je Rusija postala intimna prijateljica Nemičije, ali da sintfpatizira z njo ali da celo odo»bruje Hitlerjevo roparsko invazijo v Poljsko, je tako daleč oil resnice, kot sta narazen Južni in Severni tečaji. ~ . , . v ... . „ •aii Nenarawlalni pakt med Nem- Mogoče ise mnogo trpi; mogoče velikih težav ni tako'v.. . t> .. . , . , . » i A • »r -i • oznati, da je to njeno iskreno prepričanje. Nekaj ča-a jo zamišljeno gleda. Občuduje njeno bistroumnost, pa vendar mu je Ijtibo, da zadnje resnice *e ni izvedela. Nekaj časa ga uiora še smatrati ;za dr. Horvata. Se ji ni treba \e-deti, da je Klaus Weversberg. Ker molči, Rut nadaljuje: "Sedaj veste, da mi ni trolta ničesar več prikrivati." Zopet zaigra okoli njegovih uHtnic pritajen nasmeh. Nato pa čez mizo (p<*eže po njeni rdki in pritisne na njo svoje ustnice. "Dobro, priznavam, da .sem, poražen, vi ste nenavadno razumna. Pa vse ne strinja. Toda najprej mi dajte svojo častno besedo, da tega. kar vam l»oni sedaj povedal, nikomur ne izdate, dokler vaiH tega ne dovolim." Rut mu prikima.. "Mojo častno besedo imate — in navado jo imam držati, kot mož." 44Dobro. Torej, Klaus Weyerdberg živi in četudi vam ne morem povedati vseh podrobnosti, je zaradi okolščin in zaradi tega, da je to tajnost Klausa Weyersberga. Toda tudi svoji teti o tem ne smete govoriti." f-hneh se razlije če« njen vznemirjeni ofcraz. . 4'To bo za mene naitežje. kajti venv svojega življenja se bo zopet veselila, kot jaz, ako bo Klaus WeyetWberg mogel nastopiti svojo dedščino. Torta navzlic temu bom proti njej molčala. Saj to, mtelim, kaj kmalu bo izvedela." 4 VOotovo v dogiednem času. Niti vam, niti vaši teti s tem ni treba imeti nikakih skrbi. Klaus Weversfoerg bo S wojimi sorodniki prizanesljivo poi?ttoipal.'* Rut mu zadovoljno (prikima. 44iKer je va£ iprijatelj, sem prepričana, da je dober in zelo prevdaren." 44 Tako dobro mišljenje imate o meni že po takem kratkem času!" 4'Vendar zelo hitro vem, kar smem misliti o kakem človeku. Ali mini takoj zaupam — ali pa nikoli." Klausa pa je verfdarie sram, da (proti njej ne more biti odkrit, toda ne giqde na t<* da hoče za njo ostati še dalje revni dr. Horvat, njenega *nca z odkritjem ne more z oziroma na njene sorodnike obtežbi. 4'Dol>ro poznate ljudi." 44 Prav gotovo; čut i nt, ako smem komu zaupati." itn, da vas ne bi nikdar razočaral." 4'Tega ,prav gotovo ne bo*te atoriii." 44Kako pa i*e sedaj v vseh ozirUi postavite proti dejstvu da Klaus Weyersberg živi t" 44 Pred vsem me veseli, da je pri življenju. Pogosto, zelo pogosto we s teto po njem žalovala. In teta bo tega zelo vesela. Mene samo bo nianj ganilo; samo svojo službo bom boljše opravljala, da »ajde vse v redu, kadar pride. Kaj pa stric Kuitt in Iduna? Prav malo bosta vesela, ko bosta morala bogato dedččino zopet oddati, toda pred potekom desetih let je sploh ne bi mo^la postavno prevzeti. Do tedaj ostane stric Kurt samo oskrbnik. Ako se je Iti una popolnoma vživela v misel, da je posestvo že njrhovo, je to njena krivda. Vedno sem imela občutek, da se mora Klaus nekega dne »ope* vrniti in sem to tudi v hiši že večkrat povedala. Tedaj pa so ae mi vedno pc*mrtiovali, ali pa zmerjali, kakor *o bili pač razpoloženi. Kaj pa je Klaus Weyensberg rekel da je že stri« prevzel njegovo posestvo! Mogoče pa o tem ie ničesar ne ve." 4 We in zato hoče najprej dognati, kako stvari stoje, predno bo naznanil, da še živi. Stopil je v zvezo s sodnim svetnikom Freiwenotn. da od njega vise natančno isve, kajti Fren-*en je bil prijatelj njegovega očeta." 4 4 Potem pa bo od njega izvedel vse natančno in nio prikrito. Frensen je*strica pogosto svaril pred ten\ da ne sme preveč tndno trkati na »voje pravice. Imel je tudi nekatere prepire s stricem, toda o tem ne maram govoriti." "Kodni svetnik je Klawu Weyersbengu sporočH. da naj to glede oekiftmirtvr Gravenateina bre* skrbi, kar četudi je poeentvo ieuskUi voka!i. veiaiar ga todi najboljži oskrimik - ~ >1 boljše opravljati." zardi.. celo nicah. Za popravila, nove vozove in električne lokomotive pa ima samo Pennsylvania železnica pripravljenih 30 milijo-onv dolarjev. . Japonska in Kitajska med se-4>oi. Tn trozveza Neničije, Avstrije ter Ttalije pred vojno je I bila v .nrvi vrsti nenapadalni nrikt. Koliko ro bili vredni ki dogovori, je pokazala zadnja svetovna vojna, manjše vojne zadnjih 5 let in nazadnje Avstriia in CVhoslovaska. Večji ali manjši pomen takih pogodb določajo tudi okol-ščine. Ako približno dve ena-jko močni državi skleneta neia-padalni pakt, ima to nekaj v sebi. vsaj na videz in v teoriji. Da-li pa je tak dogovor napisan meti veliko in majhno državo. ni vreden piškavega oreha, saj mala država, pakt ali ne pakt, ne bo nikoli velike napadla. dočinr bo prva zlasti, če je fašistično diktatorska, to storila v prvi priliki, ne glede na mirovni dogovor, ako si o-beta od tega kake pridobitve. 'Koristi in dobrega vpliva neartske-ruske nenapadalne pogodbe ne more nilcdo zanikati, ker Ivolikortoliko zmanjšuje •nevarnost -tplotsne evropske vojne, vendar po mojem mnenju .pa tudi ni toliko važma ali neobhodno potrebna. Rusija, kot miroljubna, čeprav diktatorska država, bi itak nikoli ne napadla Nemčije, ali kako drugo deželo, saj je dovolj obsežna ter si ne želi ekspanzije, njena vojaiška sila pa je le za slučaj samoobramlbe. Glede Hitlerja pa — well, on bi stokrat prej premislil, preden bi se drznil stopiti na taco mogočnem^ ruskemu medvedu. Industrijsko gibanje. — Kot livti poročajo,, bodo pittsJburške jeklarne in kovinske delavnice v kratkem poklicale nazaj na .posel okoli 25.000 delavcev. In tudi železnici Pennsylvani-ja in Baltimore Ohio boste rabili 3000 uslužbencev več^a-di zvi<šanega prometa s premogom, jeklom in rudo in nadalj-nih 4000 v popravilnih delav- TOH! 1MB bi " Ali, artthii svetnik je nekoliko pristranski; mislim, da me ima «elo "To mfrlim tedi jaa." "Sedaj pa mi prve He." hofe Rut xaviti rargovor na drog kiAn jnre Klanau Weyersbengu; ali je zdravi" jo s velikimi o&ui in ramo pogleda. ) ' Dragocena umetnina — Mudeč se pred kratkim na hribu pri prijateljski družini Nago-de, mi je gospodinja pokazala jako izredno ročno delo: umetniško vezeno sliko, malo večjo kot moška <11 an. Vezenina je stara bržkone 100 let, kajti ona jo je podedovala po svoji materi, ta pa od neke plemenitaške, menda že izumrle rodovine, katere dvorec >e nahaja na sliki. Dreve-a, voda, kočija, živali, m1bo in oblaki ko uvezeni v jako taniko fino volno, palača in druga po-slopja pa so sestavljena i«z raznobarvnih steklenih karadic. Umotvor, dasi tako majhen, mora imeti gotovo kakih 60.000 si van k i ni h Vbodlja-jev. Skrda, e opomnil} mo.iega obiska pred 5 leti v Kaufman's dooartment tr-irovini. kjer je bilo na ogled silno fino svileno vezenje enake velikosti, pokrajinska slika « številnimi figurami. Umotvor je datiral 300 let v preteklost in je bil pred revolucijo last nekega ruskega >amosta-na v Moskvi. Nekemu menihu je vzelo 20 let potrpežljivega dela, preden je bila slika gotova. Saj pa ni čudno, kajti ši-vankinih e ti če v, komaj vidnih s prostim očesom, je bilo čez en milijon. Cena sliki je bila 2000 dolarjev. Na tisoče in tisoče najrazličnejših umetnin nep rečeni ji ve vrednosti «e je iztihotapilo ven iz Rusije, odkar so boljševiki na krmilu. Ne iz strahu pred uničenjem -saj sov jet i so še zidali muzeje za ohranitev domačih umetniških zakladov, pač pa, ker je vlada enostavno plenila umetnine pravim lastnikom. Neverjetno, toda resnično. — Banket podružnic Slov. Ženske Zveze iz zapadne Pennsylvanie zadnjo soboto je izpadel zelo sijajno kot mi pravkar poroča neka članica. Dvorana pod cerkvijo nabito polna obojega spola, postrežba izvrstna, zidana volja med vsemi. Tudi govorov ni manjkalo — prše nadalje — ali me ženske nismo nikakor bile ž njima zadovoljne in sicer iz enostavnega vzroka, ker so imeli besedo največ — hlačniki, čeprav je to bila /prireditev izključno in samo ženjske organizacije. Ali bi možje na prireditvi takega, samo moškega društva dopustili PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE, KI SMO JIH NATF. 7A Kl.AVIR All H AR SLDVAN2 (YUGOSLAV) DAILY MEHKO VEZANE KNJIGE MONIKO L SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA 2. PO JEZERU KOLO ..... 3. BAKClCA MLADI &APETANB___iS L OHIO VALLEY SYLVIA POLKA__________ Jtt 3. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ... SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ __________ DEKLE NA VRTU OJ. MARINKA, PEGLU ... _ ilDANA MARELA (polka) PREJELI iz LJUBLJANE | veseli bratci (muurka) Krnil Adamif—IS JUGOSLOVANSKIH DEKLE &A VRTU S5e 35« NARODNIH PESMI ra Mild SEST NARODNIH PESMI sa moški zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI t* Betoni lorko IVelovrc—15 SAMOSPEVOV za gjas « klavh-jm..........1.25 SEST 1'KS.MI ZA 4>LAS IN KLAVIR ........................L- ILIUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za sla« in klavir L— OJ. MARKKA, PEGLAJ SPAVAJ. MILKA MOJA SIROTEK ........................... JZ STARK ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim sme znižali cene: JS9 3« .75 Krmiic Vent uri ni—ft EST MEŠANIH IN MOLKIH ZBOROV.......15 Ordo 4uvanrr—IZ MLADIH LET, moški kbori ................. Pftrr Jerrb—OSEM ZBOROV (l fiki in nešani) ........... .2« .25 Moški zbori OSKAlt DEV: Ilar^ii-a: OJ, mnj ft*»o«» 1 ^ Kaui ml. fuutj**, drev T vas poj- deoio .......................20 OSKAR DEV.: .Sn^no, Ijtiluti moja; Ko pti«*i-ca nn tu.if sr«>; S<<«M: Moj o^ka 'ma lconjtfk-i lo-venskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk .............. slovenske narodne pesmi za tambu raški zbor (Bajuk) .............. tlom šel na planince, (Bajuk). podpuri ..................... ZA UITRE: Poduk za ritre. — 4 svezki — (Koželjski) __________________________ 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korainira — ..... .20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 8-1 slovenskih naroaltiili |**sml za klavir ln z besedilom........$1.35 NAJNOVEJŠA POŠILJA TEV SLOVENSKIH PESMI PESMARICA GLASBENE MATICE IV*:: moški zlMiri. ure 5. Božifni Darovi (Rudolf V rabi) 6 Burttka \ ojska 7. Cvetke (U. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij SlapSak) 10. Devica Orleanska 11. Dve bilki < Knaver Meftko) 12. Duhovni i*oj (I»vrenc SkuiMtlli 14. Era Diavolo 15. Fran Baron Trvnk (<;juru 1'Kudurlc) 16. Oozdovnik. 1. zvezek Gozdovnik, II. xvesek (II. Majar) 17. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satire (Azov in Teffl) It. Korejska Brata, trtira Iz misijo-nov v Koreji (Joaef Spillman) 28. Krvna Os v rta 21. Mesija (Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti za mladino (Kxavor MeSkol 24. Maron, krščanski deCek z lJba ali ženski zln>r 1*3 II. zvezek. 77 ]>csmi za uioškl in mošanf zlMir ................l.?3 100 narodnih pesmi za mo&ki in mešani zbor, Kniil Ailumič ....1.— FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zl>or, Ciril Pregelj.. Jft NaroČilo pošljite na: (( Glas Naroda" 216 WEST 181 h STREET NEW YORK. N. ¥. ■■mMMMMMfflmiMm«i«a^ mi ii—i m" ii an talko nozaslišanost o:l strani žensk! Mislim, «la ne. lini. tako torej! Pa pravijo, da ženske ne jmste moških do besede. 'Pozdrav! ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED EVROPO IN AZIJO. Rumun>ki "TinipulM poroča da se tunske oblasti v Ankari podajajo z neko ang-lešlko inženirsko komisijo, ki študira vprašanje modernizacije tur- ških pristanišč. Gre za ure- vprašiinja! 44. ditev ž«'li-y.n iške«^a preko Bospora. Inženirji so ir/>lelali načrt projekta, ki naj bi oskrboval prevoa vlakov s postaje Sir-(49. ketsa na maloazijsken\ ozemlju. <~V se bo ta naert uresničil, bo dobila Evropa direktno zvezo z Malo Azijo. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" : i -J 216 WEST I8th STREET, NEW YORK 23. Mrtvi Gosta« 26. Mu so lino 27. Na Indijskih Otokih 28. Oh 5ft-Lrtniri dr. Janeza Ev. Kreka 29. Pariiki Zlatar 30. Patri a. Povest iz Irskr junaftke dobr (H. K«'d»*rfr' 31. Pabrrkl Iz Roža (Ivan Albreht* 32. Popotniki, notrk in frtire (Milan PujrHj) Požirale* 34. Pravljir* (H. Mnj?rl 33. Pravljlrr in pripovet Volk SpoksrnHi in drage povesti za mladino (K«tpt MeSkol Vojnimi r ali Poganstvo ln krst (Josip Ogrlnec 58. Zadnja Kmefka vojska (Anrnst ftenna) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja ~ 8. Koffutnik 60. Zbrani spisi za mladino (Enpelhert Hanel) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdote (Dr. Sara bon) 63. Zlatokopi (Josef SplUman) 64. Zmaj iz Bosne, povest fz bosan- ske zgodovine (S. KoSntnlk) (Vezava nekaterih knjig Je od leganja nekoliko izkaitna.) Ako ima kaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARN* Glas Naroda 216 45. 46. 47. 48. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 18th STREET HSWTOUt ___- _