Tsoio T7" Trstui, 10_ 3ajn.-cLT7-a,rIja, 1S3S- Jnrij s pnšo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v. mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo! Jurij s puSo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: IVAN DOLINAR Tisk C. Amali-ja sinov. Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Yia Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. VOŠČI K NOVEMU LETU Jurij s spušo v novem letu Danes prvikrat zletim, Vsem prijat’Ijem po svetu: Sreče blagostno želim. Vam Tržaškim bratom vošim šoi srovensKift zadobit’, — Vam Slovencem na Koroškim Pa pravice priborit’. Vam rojakom tam v Ljubljani Voščim več edinosti; BNarodni-tud’-dom“ naj zdrami Letos se k resničnosti. Vam v Gorici, v Štajru doli Letos naj po sreči gre : Pri volitvah, da izvoli Ljudstvo narodne može. Vrlim vsem Slovencem skupaj Voščim: da bi zvesti vsi Še ostali rodu; tukaj Doživeli boljših dni. Še Slovencem vsim zaspanim Voščim jaz moj „Koledar", Da jih vsaj iz spanja zdramim, Da za narod njim bo mar. Judežem pa vsem veselo Voščim danes zadnjo pot; Naj v deveto bi deželo Vrag jih nesel vse od tod. Slednjič naj še sam seb’ vošim Stotisuč naročnikov. — Bog mi daj, zato še prosim Vrlih več pisateljev. Glavo novo s’cer zdaj -nosim, Al’ srce je prejšnje še. Vas prijatelje pa prosim: „Zvesti mi ostanite!“ Kako Koroško deželo ponemčiti hočejo 1. Predstavlja 'staro basen o lesici in ježu, kako se je ta pri lesici vgnezdil in njega zarod: zakon je za vsacega enak. 2. Zlat narodni izrek Nemcev na Koroškem : v šolah moramo začeti! 3. Kapuški učitelj z svojo lulo se je izrazil pri nekej priliki: V petdesetih letih bo Koroška vsa ponemčena. 4. Koroški Slovenci nimajo pravico obstoja. Tako je nekoč rekel nek pranemški g. slov. narodnjaku v obraz. Kakor niso limone za naše obnebje tako i ni „Existenzberichti-gung“ za Slovence. Pravica, pravica, kele si Perikles ? 5. Nemški šulferein, naj se povsodi razširja, le pridno pobirajmo denar; tako znajo notar Čebulj, Taurer Minhner in drugi. 6. Nek doktorček izrazil je se v dežel, zboru : Slovencem se mora odvzeti duševni živež to je : Mohorjeva drulba. V Škofjejloki na Gorenjskem namerjavajo podariti možiceljnu dobro pečeno smojko (sladko repo). 7. Naj se napravijo povsodi nemški kažipoti in napisi; kakor: Na vrhu Obirja naj se postavi kolec z napisom: Todi drži most do Adrije. * 8. Le nemiko! Tatfo naročajo šulinšpek- * Ako vas ne bo zeblo f JUBIJf torji, naj bo v šoli in vradu; Dravo bom izmetal iz struge, ter spral vsa slovenska krajna imena. Ako pa to ne bom mogel izvršili, pobarvamo z nemško barvo Goldiveiss-roth. — 9. Gorolan vse to zazrši, moli petpedi oholim nemškim pijonirjem ter se zakrohota: Gorolan bo vender ostal slovenski, to pričajo imena gor in krajev, katera ostanejo na veke — in Drava bo tekla po istej strugi, ko prej — in v tistej barvi: a se ne bo navzela nemških barv. Nemški Mihel boš imel še dolgo kito in čofek ter izrabil svoje pero v židovskih listih !! Bismark r Trstu Nekaj časa sem kroži po Trstu nek duh s tremi žeblji v glavi. Vsi časniki popisujejo o pošasti, ter svarijo pred prikaznijo — ali pa o prikazni dobro pišejo. Da ta duh bolje vse zapazi, nataknil si je na nos naočnike, ter ima tako bister pogled, da irredenta kriči [jpred tem in se zvija v prahu, liki poteptani črv. Obiskal je razne urade in redakcije vseh barv, da se osvedoči. Tudi v Jurijevo redakcijo je prišel, da vidi koledar, če je za prestopno leto ali ne. „Veš Jurij — je djal — ti se mene tako ne bojiš, ker imaš puško — po teh besedah mu poda roko — ali tam oni, kazaje proti jugu, učil jih bom „Monfrino8,* da me bodo poznali*. — Zdaj se poslovi in odplava po zraku v nemški Elizijum. Od tega časa se irredenta ne upa več na ulico o mraku, le Slovenci i Nemci se nahajajo po ulicah prepevajo prvi : Naprej zastava slave! in drugi : Die Wacht am Rhein. * „Monfrina* ja italijanski ples. Jurij. Nauk: Naznanilo Prosimo one gospode naročnike, kateri Imajo še nekoliko naročnine poravnati, da to nemaidoma store, da zamoremo spraviti knjige v red. Zaledno pa se priporoči Jurij vsem starim naročnikom, da ponove svojo naročnino — ker se bode le toliko listov tiskalo, kolikor bo naročnikov. Jurij se prijazno obrača do vseh naročnikov, da mu vsak dobi še po enega naročnika, potem bo njegova armada zrastla tako, da bo lahko prinašal bitke v lepih slikah, katere rišejo slovenski umetniki po raznih krajih. Prvo številko smo poslali mnogim rodoljubom na ogled; kdor jo obdrži, zapisali ga bomo Jurijevim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, prosimo, da jo vrne, in sicer — ko jo je prebral, ker kasneje ne bomo na take ozir jemali. Kdor Jurija ne dobi, naj nemudoma reklamuje; vsaj reklamacije so poštnine proste, le zapečatene ne smejo biti. Na zunanjej strani pa morajo imeti zapisano besedo : „Reklamacija66. „Jurijev koledar66 se razpošilja. Upr. in ur. JURIJA Prihodnja številka izide 24. janu-v arij a. Celjani na lovu Pri svetem Jožefu pred „žegnoni" So se zbirali Celjani; Govoreč, da imajo „jago* S prismojenimi možgani. Ko se v cerkvi zvon začuje Pade s puške močen strel, Palos je za zajcem vstrelil Pa ga revše nij zadel. Ko je drugi lovec videl, Da uhaja zajec čil, Je kot furija iz pekla Se za zajcem zapodil. Glasen krik na to udari Vsa nemškutarska druhal; Čudi hrabrosti se lovca Oj! secundus Hanibal! Zajc pa je bolj bistre glave Kakor Nimrod - velemož, Ki ima pamet pod komolcem, Hlače pa iz pasjih kož. V goščo se zarije temno, Lovca hoče biti strah Sam ne upa se za zajcem: Le z daljine gleda plah. Dolgo strahom gleda zajca Zajc pa njega brez strahu Slednjič vzame pot pod noge Ter pobriše je domin Ko je v cerkvi zadnji „žegen* Vrne Celjska se svojat, Tje v nemčurko svoje mesto Pod odejo toplo spat. Oj Celjani vi mogočni Zajcem dajte prosto pot, V Celji polno je lesjakov Vsaki kraj in vsaki kot. Tom lovite jih po želji, Če na struno ali past: Kmečke zajce pa pustile Saj za vas ni taka mast. Vinskimol. Kdaj bodo Slovenci dosegli popolno enakopravnost ? Slovenci ne bodo prej dosegli ravnopravnosti, dokler se ne izpolnijo naslednje reči: 1. Kdar bodo vsi Slovenci spet složni in edini; 2. Kdar bo zidan „Narodni dum*; 3. Kdar bo zidana dolenjska železnica; 4. Kdar bo imela vsaka vas svoj posebni časnik; 5. Kdar bo v „Edinosti* končan članek „narodnost in država*; 6. Kdar bodo krave po grošu; 7. Kdar bo na Vrhniki vseučilišče; 8. Kdar bo posušeno ljubljansko močvirje; 9. Kdar se bo v Ljubljani pivo tako po ceni točilo, kakor v Monakovem; 10. Kdar pri „avstrijskem Lloydu“ ne bo več nobenega juda; 11. Kdar bodo v Ljubljani vsi napisi slovenski ; 12. Kdar se v Ljubljani osnuje slovenska hranilnica in slovensko šolsko društvo; 13. Kdar se bo Dežman zapisal v ljubljansko čitalnico in dr. Vošnjak v nemški šul-ferajn; 14. Kdar bo „Jur* vsak dan izhajal; 15. Kdar pride Antikrist; 16. Na sod nji dan popoldne. „Jurij s pušo66 — onkraj Gabrka Na Štefanovo napibnol sem balon in smnk! ko coprnica na metli, čez Opčine in dalje. Onkraj Gabrka, trčim ob stari Senožeški grad in ko si pomagam naprej, pat sem na Mašičevo hišo, ravno v dimnik in priletel v kuhinjo. Ho — la! Jurij! po kakem potu si pa prišel? me praša smehljajoč krčmar Mašič: Pečenka me je potegnila na se, odgovoril sem, kakor na komando, bilo je precej polno gospodov okrog mene. No, kaj te ni še Kovač pozobal ? prašal me je nek vitek gospod ; si le prinesel puško seboj, praša me drugi; komaj sem utegnol vsem odgovoriti, krčmar pa je mej tem odmaševal botilje, kakor bi bil žeblje roval. Pij Jurij, in odloži puško, oglasi se zopet Senčnimož, katerega pa je bilo videti in slišati, stresel me je prav pošteno za roko. Ko sem se okrepčal, šel sem si ogledati Senožeče pri luninem svitu. Tam nek, donela je iz okna pesmica tako ljubeznjivo, da sem takoj spoznal, da prihaja iz zaljubljenih ust. Ida, Ida, ti si moja! — I, da, nu da, sem ponavljal tudi jaz — pa komaj se čuje druga kitica: Rad te imam, pod pazuho primem — na sprehod peljam. Da, kej pej, saj to mora biti, si mislim. Pa zopet, done mili glasovi : K oknu te peljem — ti lasce kampljam. — No to je pa uže cela fabrika skup, si mislim, še sem ču' nekoliko kitic, pa so me vjezile, ker so bile — opolzle. Kaj. poslušaš Juri? praša me nek mož, i n pesmico, tu gori je, onega — one — gospod, — kaj se brigam jaz! mu rečem, kdo da je, pa sem se izmuznil proč, pustite zakonske ljudi pri mirn, nečem ! na kar je omolknilo vse. „Steinfelder Bicr-halle“, kaj vraga vidim, pa komaj stopim par korakov dalje zopet drugo vBierhalleu-, no! st mislim, tu pa ni druzega ko samo „Bierhalle* pa vsaj nisem na Nemškem. Pa ko sem čul prepevati domače fante, prepričal sem se, da sem v Senožečah. Luna pa se je za stari grad skrila, misleč, da ne bom vidil toliko „Bierhall“. Ko sem si vse ogledal, prišel sem zopet k M. zdaj sem pa šel od zgorej. Stopivši v dvorane, ki so pa bile nenavadno razsvitljene, zapazi me takoj predsednik Čitalnice, kaj pa ti tukaj, pa vsaj pa vsaj nemaš basane puške ? odloži, odloži, da se ne sproži, pravi, ter me pomeša mej goste. Tombola se prične, reče zdaj, jaz sem jo nže enkrat skozi dimnik naredil, rečem, ta pa mi pomoli toliko tablic, da sem številke z očmi in ušesi gledal, pa še nisem nič dobil, ker mi je manjkala št. 91. Tu imaš cikorijo, reče mi nekdo, ko se okolo ozrem, sem se ga skoraj vstrašil, kajti ta me je včasih v šoli z leskovim oljem mazal, pa ker sem imel pušo se ga nisem celo več bal. Dobro, si mislim, gotovo je iz Makaronerjeve fabrike zato pa snujejo v Trstu društvo cikorija ; Gustinčič pri Gandričih jo bo pa rad jedel. Čakal sem še, da bom botilje dobil, pa je šmentana številka 91, zopet na dnu ostala. Zdaj mi je pa uže zadosti, si mislim, ko pa izvem, da je tombola za narodni dom, pozabil sem vse in še vesel sem bil, posebno pa ko sem slišal, da je podaril stari moj prijatelj Virgo iz Gorice 15 gl. vsi smo mu živijo! klicali, jaz pa še na telefon, v Gorico, ker telegraf ni v Senožečah, ker nekteri nečejo, rekoč, da se premalo izve. No sem si mislil, pa polža v Višnjigori kupite, da bo štafete prenašal. Čas je hitro tekel, ker je gospod Dal-potič tako milo na citrah igral, treba je bilo iti k počitku. Drugi dan, obesim pnško čez ramo ter se napotim v pivovarno, kder sta me uže Rieter in Holt čakala, ter mi skazala vse ; nazadnje pa priponudila toliko piva, da sem skoraj kosilo zamudil pa, ko me je spremljal krepki Korošec v grad, gostila sva se in pila. Zdaj nekdo pride, ter mi pove, da mi pri Perhavcu balon popravljajo, takoj se napotim tje in res, vsi smo imeli dosti opravila, da smo ga vredili. G. Perhavec je kar nosil, kar je treba bilo, Valpotič se je branil sodelovati ; g. Zelen je pa marsikteri dober „Štih" naredil, Senčnimož nam je „korajžo" dajal, g. Kuratel pa je pomagal, da je bil balon v pravem '•času pripravljen, Lobnikov Gašpar je pa imel nalogo, da je bila mašina pripravna za odhod. Para je kazala 25 stopinj R., ko se visoko dvignem nad Gabrkom, srečno ! na svidenje ! donelo je za mano, ko sem se proti mojej tržaški resideuci pomikal. Zopet mi je v balona prišla na misel pesmica : Sai veš Ida, da rad te imam, se za to obnašam — — _ — — — — — — __ —. Tresk ! botim v magistrat ! dobro, da sta me Mihec in ■Jakec na zvoniku vjela, če ne — nevem, kako bi bilo ! Zorzi. ZALJUBLJENEC Glej dragi bralec ljubeznivi, Kako so obrazi zanimivi: Oba se leno smejeta Se v ljubezni grejeta; Če obrneš list na drugo stran : Vidiš, kaj da je zakonski stan. Mha in Jaka si dajeta nganjke Miha: Kteri Slovenci so najbolj pogumni? •Jaka: Notranjci, ker so še postajni razdrli (nemškutarsko) gnjezdo. * * * Jaka: Ktera krepost je Slovencem najbolj potrebna ? Miha: Potrpežljivost. * * * Miha: Zakaj imajo nekteri trgovci tako radi nemške napise? Jaka: Ker Slovenci tudi brez napisa vejo, kje se prodaja slabo blago. * * * Jaka: Ktere živali bodo na sodnji dan za nemškutarje prosile ? Miha: Ribe, ki jih še o petkih pustijo pri miru. * * * Miha: V kterem mestu na Kranjskem ni nobenega nemškutarja ? Jaka: V Kočevji, ker so vsi Nemci. * * Jaka: Ktera zvezda je nemškutarjem najljubši ? Miha: Ljubljanska „Zvezda", ker se tam večidel nemško govori. Miha: Kaj si Sava misli, kdar Ljubljanica prav motna in kalna k njej priteče? Jaka: Ona si misli: „Pa že spet v Ljubljani po časnikih perejo umazano perilo! * * * Jaka: Kako se imenuje nemškutar, če si lase odstriže? Miha: Potem se imenuje „nemčur*. ❖ * * Miha: Kakih nemškutarjev je „Jur s pušo" najbolj vesel? Jaka: Takih, ki čez njega zabavljajo; kajti če Slovenci to slišijo, se nalašč naročijo na „.Turja", da bi nemškutarje dražili, in tako dobi „Jur" zmirom več naročnikov. £ * * Jaka: Ktere naročnike ima „Jur" najrajši? Miha: Tiste, ki ob novem letu za celo leto naprej plačajo. V KAVARNI Gospod. Čuj ti, ki si moder kot Salomon povej mi, kakšen razloček je mej zakonom in teško ječo ? Frahterček. To ni vredno glažek slivovice, da povem, to morauže vsak znati. — Gospod: I - nu povej, potem pa plačam kar polu litra. Fratt/erček. Stvar je jasna, ko beli dan teška ječi je začasna ali pa na živenje' zakon je pa do smrti: da se človek pokori. Čudne sanje Nekemu odborniku „Delavskega podpornega društva" se je sanjalo da ima Jurij za društvo neko svoto denara. Primož Puhla-glava in dva enaka tovariša, napotijo se v teh sanjah v Jurijevo rezidenco, kamor so vsi spehani prileteli, v najhujej strasti ter za to svoto napadili prav ostro ubozega Jurija. Jurij bi bil zgrabil za puško, opazil je, da spijo in, da jih mesec okoli nosi v sanjah ; torej je gledal jih mirno zbuditi, toda ves njega trud je bil zastonj. Jurij videč, da jih ima mesec v svojej vlasti, kaj pa hoče storiti, da se spotnne po kaj so prišli k Juriju iu kdaj so bili v njegovej rezidenci ; posegnil je v omaro, kder se nahajajo razni redi, ter jih obdaril za njih velik trud, tako le: Primožu Puhlaglava in vodju deputacije itd. podaril je Jurij red oslovske glave ali red Balaamovega tovariša. Spremljevalcem iu sicer prvemu adjutantu še neve kterega krila, Peliconu bistre pameti itd. red kozlove glave. Drugemu spremljevalcu Cerkveniku, katerega je težko spoznati, če budi ali spi, ali se le tako drži, kaj bi mu Jurij nek podaril? Vsi ne morejo biti enako obdarovani, no naj toraj blagovoli v spremeno sprejeti, si misli Jurij, ter mu podari zelo razširjeni red puhle repe. Odšli so obdarovani z redovi ; ča so se uže zbudili, to Jurij ša danes ne ve. Ali svota, ktero je Jurij prejel in tudi društvu oddal, ta svota dem ni bila „Delavskega podpornega društva", pač pa „Tržaškega podpornega društva. Ljubi Primož puhla glava : Ti le kimaš brezi prava, Za tabo šla sta Crkvenik, Pelicon Kot, da vas tropa besnih norcev gron’ Drugi pot, pa preje pomisli P redno bodeš kaj začel, Če ne obraz ti bode kisli : Boš še lepši red ujel. Smešnlce Kako je to, da je danes vaš mož slabši od včeraj — prašal je zdravnik kmetico — kaj mu niste dali kurje juhe? — O, da! reče žena, pa ni jo hotel piti. — Kako ste mu jo pa naredila ? — I, nu! po navadi ; malo zelenjave, malo ovsa, malo otrobi in vode, pa sem zmešala, kakor napravljam kuram, kadar imajo {išče a. * Nek učitelj je razlagal svojim učencem sveto pismo, in uprav dogodek, kako je mati Mojzesa v košku, ki je bil se smolo namazan, položila v reko Nil. Ko je po razlaganju prašal nečega učenca, zakaj da je to mati storila, rekel je, da zato, ker ni hotela, da bi mu koze stavili ! * * * Ko je v Trstu v gledališča močan Italijan Bortoletti svojo moč izkazoval, prašal je B. tovariša T., ki je uprav iz gledališča v gostilno prišel: je li močan Bortoletti ? Če je močan, odgovori T,: nocoj je še nekaj pokazal, kar se je vse čudilo. B. kaj pa? T. Pr jel seje za prsa iu dvignol dva čevlja visoko. LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA Maši c. cit. naj nam ne zamerijo, da so nam krajna imena slabo izpala, na prvej podobi predstavljajočej «Goro-!an.3> V Trstu ni narodnih umetnikov, italijani no vedo ni pičice slovenskega, a vrbutega so nam še sovražniki. — Tem je malo mari za korektno delo — osobito slovensko, njim je le evenk : res sine qua non. G. A. F. v Kibniei. Jurijeva armada ima sleherno leto svoj avancement na njega god ; do tačas potrpite ! postali boste ta višji tor nosili bojo za klobukom. — G. I. K. v Ko. Lepa hvala! Ko bi vsak lako knjaževo plačal naročnino Jurij bi lahko izhajal po dvakrat na todon. — Ć. Naročniki na s pušo : Egidi Tunel. Da bi se Jurij tiskal v obliki, kakor je Sl. Gospodar, težavno je ; kajti nektere slike, ki so lepega dela ne bi imele dovolj prostora. — Vsakako so da lahko vezati v knjigo ; da ste nam zdravi ! O- O TT O ZES. fiškuša g. Batinovića kod banketa prigodom zaključka stare godine 1884. Gospodo! Svaka treča ide stola ravnatelja. Gospodin predgovornik, moj prijatelj, vrlo je liepo i duhovito rekao: „ili s kamenom po loncu ili po loncu S kamenom, kanaenu svakako dobro." To isto i ja kažem. Nu to ću ja potvrditi jednom drugom našom rečenicom, naime : „ili s bičem po trbuhu ili po trbuhu s bičem, trbuhu svakako dobro — nije. Gospodinu Biču (gospodo, sada ozbiljno govorim) nazdravljeno je bilo već više puta, pače i od same opozicije. Nu gospodo, ozbiljno mu bilo tek dva puta nazdravljeno, a po treći put ću mu evo sada ja. Gospodo moja, tko se Vas ne sjeća one dobe kada divnu Italiju, našu saveznicu, posjetiše silni Huni, a na čelu sa svesilnim gospodinom Bičom, (medju nama govoreći, to je bilo Atila, bič božji). Gospodo moja, tko se Vas ne sjeća one tužne i nesretne dobe, kada su gosp: Biču oduzeli vlast, , iztjerali ga iz škole, pače i iz vojske, te ga bacili u penziju. Moja gospodo, ono uzdisanje, ono urlikanje našega naroda za gosp. Bičom, kad ga penzioniraše, ne imam tinte da Vam opišem. Nu gospodo, premda već tomu davno što ga penzioniraše, on vuče plaču tek ove dvie zadnje godine. Pa kakovu plaću ? Gospodo moja, vama je svima vrlo dobro poznato, da su baš posredovanjem Biča mnogi ljudi postali generalima, učenjacima i profesorima, dapače i školnicima. I za to dobro po čovječanstvo gospodo, plača mu je takova, da je to sprdnja, skrajna nezahvalnost. Moja gospodo, sudbina gosp. Biča u srce me dira. Prije nego ga nazdravim, te zaključim i drugaricu mu pridielim, izjavljujem sliedeče: „ja ču gosp. Biču iz moje privatne škatulje slati u Zagreb a da ne budem više ni pošte ni listonoše plačao: Za cielu godinu 1300 pol novčića ili u austrij. magiar. novcu 6 fer. 50 novč. Za pol godine 650 pol novčića ili u austrij. magiar. novcu 3 for. 25 nvč. Za četvrt godine 330 pol novčića ili u austrij. magiar. novcu 1 for. 65 nvč. Gospodo moja, to ču ja učiniti, a nadam se da ćete se i Vi svi za mnom povesti, koji niste iz Zagreba. Gospodo moja, ako Vi taj moj predlog primite! što se nadam da hoćete, (sa svih strana hoćemo, hoćemo!) tada budite uvjereni, da će se gosp. Bič buduće godine cifrastije odievati, te će biti na čast ne samo nama nego i cielom našemu narodu. U povoljnom materijalnom položaju bit če on i'deblji i razgovorniji i šaljiviji, te ćemo, kada budemo s njim u družtvu, pucati od smieha. Moja gospodo, spomenuti mi je još i to, da će gosp. Bič primati i odvraćati vizite 1. i 15. svakoga mjeseca. On stanuje, kako vam je poznato na: Jelačičevem trgu broj 4. Gdje Vi stanujete, izvolite mu točno kazati, da Vas bude mogao naći. Gospodo moja, time zaključujem naozdravlja-juei gosp. Biča po treći put, te velim : Bog ga pozivi buduće godine 1885. ljepšega, zdravijega i veselijega nego do sada. A da sam ne živi na tom čalarnom svietu, Bog ga pozivi sa krasnom i bogatom, nama svima samo iz vidjenja, poznatom — Bankom Hiljadarkovićkom. SLOVAN je najlepši slovenski list v Ljubljani. Krasna letošnja številka ima lepe podobe: Knezo-škof Pogačar, Rojstvo Kristusovo, slika al fresco v novi stolni crkvi djakovski, Slap Savice, dve šaljivi podobici. Pisava je odlična, politika jedrno slovanska. List izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca in stane za četrt leta 1 gld. 15 kr. Slovenci, ne bode žal nobenemu, kdor se naroči na ta izvrstni list. Sedaj je v pravem tiru. JURIJ S RUŠO je izdal za leto 1885. svoj šaljivi Ko-leslaF z obilo ilustrovanimi humoreskami in drugim šaljivim berilom. Cena mu je majhna, le 55 soldov z vračanj eno poštnino. Znesek naj se pošlje naravnost na uredništvo ,, Juri j a s pušo“ : '\ln Ferriersi broj 333. v TrstM. ° 1 m d Jr SS S O «: i c/) (D > 9 © d o O) 0 Z lO lO lO O CD O CO C~ lT5 t— r- CM D " D D " D Š 'S OG O lO O O -S 'S4 T-l O a o s *- T3 a SiD *_'■*“* k-i • r-4 • >—< "š s :•= s o g = š.® « « o ® ® ns * « 00>>OPhUO 2 •-s 'a cn •d: 1 -I i- a« 1 S^ojl sTT-ojiaon. I •••••••€!*<§•• : m m # Raffaelli knjigotržec na borznem trgu pred fontano, priporoča svojo zalogo slovenskemu občinstvu. Pri njem se dobivajo vsakovrstne slovenske knjigo. Vsako naročilo na deželi se točno izvrši. Tukaj se tudi dobiva „Slavia ltaliana“. Zvezek gl. 1.20. P. n. občinstva naznanjam, da sem prevzela uže znano Trattoria Addsberg nasproti kavane Bott. Preskrbljena je dobrim pivom in vinom, kakor tudi z ukusno kuhinjo. Postrežba je vsigdar točna. Priporoči se vsem prejšnjim gostom z odličnim spoštovanjem gostilničarica pivarne „ADELSBEBG". M 51 Greti v hiši Bonomo, 19. m. m. je podpisani prevz«! tamošnjo pekarij". P. n. okoličanom in drugim Slovencem se priporoči za obila naročila, za domačo peko itd. Za dobro in ceno delo zagotavlja vsaki čas Karol Gruden, gospodar in pek. ■ £22»Sr ima na prodaj v svojem magazinu vsake vrste sadja najboljših plemen. Priporoča svojo zalogo p. n. občinstvu, ter prevzema pošiljatve na deželo, katere se točno in po nizkej ceni izvrše. Naslov: Androna Gusion, št. 2 Trst. KOKOKOK O • O «0X0X0* EVG. DOLINAR "V □Tzstio., Via Ferriera hr. 323, XOXXXOXO X o xox xxox V FllijalSa y Trstu c. b. jriT. I avslrijs. Mimi ^ za trgovino in obrt. /» Novci za vplačila v bankah pri 4-dnerni odkaz 3'/«% 8-dnevni odkaz 31/«0 „ 30-dneTni odkaz 38/4°/o v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 3-mesečni odkaz 3l/4°/0 6-mesečni odkaz SVj0/« Okrožni otdel Y bankah S'/aVo kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, tlrae, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Saloburg brez troskov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnoveenje kuponov pri ‘/80/0 provizijona. Provizija na \Varrante, uveti na spora-zmnljenje pri otvorenju kredita v Londonu «\ ali Parizu provizije za 3 mesece. JL Na efekte 60l0 letnih kamatov do JT znesla od f. 1000 ; za večjo vsote gla- »z II som posebnega sporazumljenja. 4 V TRSTU, 1. oktobra 1881. xo«xooxoxoxoox«dx Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je prevzel gostilno „AH’ ELEFANTE“ (K Slonu) na tr^u „B^og^ana^. Na razpolago ima dobra vina in pivo po primerne} eeni; kuhinja je Izborna ; postrežba točna. Nadja se obilnega pohajanja, osobito od Slovencev I. Maver Agencija za posredovanje služeb in stanovanj priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstva. Kupuje in prodaja hiše pod naj-vgodnejimi pogodbami. Piassa Ponterosso 2,1. n. •••• •••• • ••••••# pisarna: Via Cecilia broj 4 I nadstr. Trgovec in zastopnik prvih zunanjih trgovskih hiš, priporoči se vsem rodoljubom, zagotavljajo dobro, točno in vestno postrežbo. Sprejema domače in druge pridelke v varstvo („komisijo“A katere prodaja po najboljših cenah proti malej proviziji. Sprejema nadalje v svojo zalogo vsakovrstno blago brezplačno do 5000 klgr. Za večjo množino-po pogodbi. Velika zaloga holandskih slanikov (urnikov) okajenih in osoljenih prve vrste, katerih se razpošlje vsaka množina po. najmžjej ceni. Razpošiljatev vsakovrstnega blaga na vse kraje sveta. xoxoxoxo «o« 0X0X0* KSSSBgšSSSIBSiiSSKJaBIŠS? -v IFEIC-A-KICTI na Ac^uedott«p.d. „Narolih*. dobiva se vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh. Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za „ohceti", sladkarije itd.