Jarenina. Deklaracijsko obletnico amo proalavili prav lepo. Na dan slovesnosti so vaščani okrasili hiše z zaatavami, ob 15 pa se je župnija zbrala v posojilniški dvorani, kjer je predsednik občine g. šparl v kratkih, jedrnatih besedah orisal velik pomen tega jubileja. G. kaplan Poteko Pankracij je v daljšem govoru orisal zgodovino naših bojev za samostojnost od 1848. leta naprej, posebno pa še početek naše borbe od 30. maja 1917, pa do končne zmage leta 1918, ko amo se združili z brati Hrvati in Srbi v eno državo. Takoj za tem se je vršila predatava krasne Meškove drame »Mati«. — Poročati nam je, da nas je 8. junija obiskala huda nevihta a točo. Okrog 16 se je naenkrat od zapada pripodila nevihta, da so bili v nekaj trenutkih vai jarki in potoki polnl vode, katera je poplavila tudi njive in travnike. Med nevihto je padala toča, debela kot orehi, katera je povzročila hudo puatošenje po njivah, aadonoanikih jn vinogradih. Ponekod je sadje in trta popolnoma uničena. že itak se nam je obetala bolj slaba vinska in aadna letina, sedaj pa še ta neareča. Kje bo kmet v tej atiaki jemal za davke in drugo, ko pa bo primoran še hrano kupovati! Neki goapod je aicer rekel: »To imate zdaj, ko ate pa prej molili za dež!« Mislimo pa, da tega ni kriva molitev, kajti po našem mnenju še nekateri Ijudje premalo molijo, zato pa nas Bog kaznuje. Oblaat pa prosimo, da naj bo obzirna pri izterjevanju davkov, kajti kmet si n: sam kriv, Ce ga zadevajo nesreče. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pri naa amo lepo obhajali 20 letnico majniške deklaracije. V predvečer so zažareli kreaovi na najvidnejših točkah župnije, posebno lep kres je bil v štajngrovi, ki ga je pripravil viničar Fr. Strnad. S trikraljev-! Bkega zvonika amo videli mnogo kresov. Lepo je bila razsvetljena Negova, Sv. Trojica, Kapela, Police, Sv. Ana. V nedeljo 30. maja po večernicah pa smo se zbrali k slavnoatni proalavi v našl dvorani. Najprej smo skupno zapeli »Lepa naša domovina«. G. dekan GomilSek je v alavnoatni besedi razložil nastanek in. zgodovinaki pomen majniške deklaracije, ki nam je prinesla končno svobodo. Naš mešanl zbor je zapel tri domoljubne pesmi, Zofija Bernjak pa je deklamirala pesmico »Jugoalavijo nam Bog ohrani!« Ko nam je poaeatnik Tone Tomažič prav zanimivo opiaal, kako so mlslili ln se gibali zaradi osvobojenja slovenakl ujetniki v Italiji, smo zaključili proalavo s akupnim petjem hlmne »Hej Blovenci!< Majniška deklaracija, ki je pričela delo za naše oavobojenje, bo z vsakim letom pomenljivejša in proslavljali jo bodo še naši potomci, v zgodovini naši pa je zaplsana z alatimi drkami. Njen veliki pomen Se poaebno umevamo obmejni Slovenci. Sv. Trije Kralji v Slov. goricah. Letošnja tridnevnica v čaat božjemu Srcu v naši prelepi rohiarski eerkvi Je bila od dosedanjih devetnajatih najaijajnejsa. Vodila sta jo 3., 4. in 5. junlja cisterctjanca čč. oo. Evg-žri Fiderej jn Ambrozij Benčič, prvi Nemec po rodu, kl pa krasno obvlada alovenščino, drugi naš rojak iz Ptuja. Njuni prepričevalnl govori ao nas Se bolj vtrdili v ljubezni do božjega Srca in v zaupanju v njcgovo pomoc1. Slovesno amo tridnevnico zaključili v nedeljo 6. junija. Pri jutranji alužbi božji je skoraj vaa župnija priatopila k mizi Goapodovi. Ta dan je bilo pet sv. maž. Slovesno pozno službo božjo je opravil z aaistenco mil. g. mariboraki stolni prošt dr. Vraber, alavnoatno pridigo pa je imel p. Ombrozij. Mogočen moški zbor nad 40 pevcev je poveličal sloveanost s krasnim petjem. Naša velika cerkev je bila tokrat natlačeno polna. Vaa lenarška dekanija je bila tu zbrana. Proceaije so poslale župnije: Sv. Trojica, Sv. Ana, Negova, Sv. Anton, Sv. Andraž, Sv. Bolfenk, Sv. Lenart, Ruperčani so prihiteli na avtih in kolesih, Jurjevčani, Snežničani, Peterčani in še drugi pa ao bill tudi številno zastopani. Duhovnikov je bilo zbranih 15. Po alužbi božji smo imeli na prostoru pri cerkvi alavnostno zborovanje v čast božjemu Srcu. Pričell amo je s peamijo. VeC tisoč ljudi je napolnilo zborovalni pro8tor. Slavnoatni govornik urednik Teraeglav iz Ljubljane je z navdušenim govorom razložil možem in mladeničem, kako naj bi Srce Jezuaovo posnemali v njegovi Ijubezni do Boga, do naroda, do družine. Prelepe besede je nato izpregovoril okrajni Bodnik dr. Lavrenčič iz Maribora o praktiCnem verakem življenju, ki edino nas more obvarovati komuniatične nevere in propada. Ko je izrazil željo, naj bi vae naSe versko delo poatavill pod varstvo Marije, kraljice Slovencev, amo navdušeno pritrjevali in zaključili sijajni zbor s pesmijo: Lepa ai, lepa roža Marija! Kdor se je udeležil tega zborovanja, ga ne bo pozabil, saj je bil očarujoč pogled na te velike množice Ijudatva, polne ljubezni do božjega Srca, pa tudi navdušujoče beaede govornikov ostanejo nepozabne. Vrhunec je dosegla proalava božjega Srca popoldne. Od pol dveh do pol treh je bllo izpoatavljeno Najsvetejše, nato je imel ganljivo spravno pridigo p. Ambrozlj. Pridigi je aledila veličaatna spravna proceslja z NajsvetejSim in s klpom božjega Srca. NajsvetejSe je noail mil. g. stolni prošt dr. Vraber ob apremstvu 14 duhovnikov. Procesija je bila ogromna. Molitve in peami so bile spravne. Proceaijl so sledile pete litanije božjega Srca, poavetilna in spravna molitev, zahvalnica »Tebe Boga hvalimo« in blagoslov. Polne veselja in hvaležnoati do božjega Srca so ljudake množice hitele na V8e stranl na svoje domove. Soglaana je bila aodba: Sloveanost je bUa prelepa! Naj rodl bogate aadove, da bomo še bolj ljubili božje Srce in mu še zveateje služili ter se varovali žalitev in napak! Ljutomer. Ko je bil Pera Zivkovič s svojim sprematvom med žvižgi zapuatil Ljubljano in druge kraje v Sloveniji, ae je v naglem begu apustil z nekaterimi avojimi priataši aamo na enem avtomobilu v Ljutomer. Ker ae je bivši diktator bal Ijudske obaodbe, je prišel v Ljutomer popolnoma tajno. Naznanil je avoj prihod našim ljutomerakim očancem na pozno nočno uro. Pričakovali ao ga njegovi zvesti 8 svojimi milostljivimi goapemi z velikim pričakovanjem. Nekatere 80 bile radovedne, kollko se je postaral v čaau, odkar ni več miniatraki predaednik. Požrtvovalni Ljutomerčani so ga vztrajno priCakovali do pol dvanajstih, ko je prišel njegov avto, iz katerega je atopil Pera zbegan in bledega obraza, iakajoč vaaj tukaj mirnega kratkega oddiha, ko ga drugod pri Slovencih ni naSel. Njegovl ljutomerski prlstaši so mu celo v veliko hvaležnoat, da jih je prišel tolažit, naročili za zjutraj od nekod godbo in jo celo plačali, da mu zaigra nekaj tolažilnih melodij, da bi pozabil žaloatne sprejeme prejšnjih dni. Okoli 8. ure se je zbralo nekaj brodolomcev v hotelu Fr. Seršeri, & SO poalušali govor o njegovem velikopoteznem delu za časa iijegove vlade; Kovoril jim je o grozodejstvih, pod katerimi trpi S6Č&J ljudatvo, pravil jim je tako pretrealjivo, da so on, Banjanin, Lukačič in vsi oatali pretakali bridke aolze. Toda apomnili so se kaj kmalu, da jim utegne biti tudi tukaj usoda nemila, zato ao kmalu odbrzell z avtom ven v avet k svojim zbirat razkropljeno vojako. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Svati, zbrani na novi sv. masi g. o. Ignacija Klasinc, trapiata iz Rajhenburga, v nedeljo 30. maja, so zbrali med aeboj 283 Din za novo bogoslovnico v Mariboru. Za ta dar jim bodi izrečena od Skofijskega odbora za novo bogoalovnico v Mariboru prav topla zahvala, pa tudi za vzpodbudo in avetel zgled, ki so ga dali letošnjim primicijskim sloveanostim a tem avojim darom: Iskreni Bog plačaj! Frara. Krščanska ženska zveza na Hajdini je imela 30. maja izlet v Fram ter je po večernicah priredila v Zohrerjevi dvorani poučen in zabaven aeatanek a skrbno prirejenim sporedom; najvažnejše pa je bilo predavanje njih predsednice Marije Zelenik o veraki izobrazbi. Hvaležni amo ji za lepe be8ede in bodrila, hvala sploh vaem, ker so nam z izletom in obiakom napravile toliko razvedrila ter dale novega poguma za izobraževalno delo. Sv. Jernej pri Ločah. V ponedeljek 7. junija je okoli 18 med hudo nevlhto udarila strela v Hpp tik hiše pri Kukoviču, p. d. Sesečan na Vrhu ter r<i tam preskočila na hiso in jo vžgala, Doma eta bila samo goapodinja in njen brat, ki sta takoj začela klicati na pomoC. Ko so ljudje skupaj prihiteli, je bila slamnata streha 2e vsa v ognju, tako da se je izpod podstreaja dalo li malo kaj rešlti. Zrno, moka, fižol — vse Je po;-: atalo plen ognja In Se veliko drugih reči. Mnogct od peSenega pa so potem grde roke pokradle, Iz aob so večinoma pohištvo reSili, četudi se je mnogo potrlo. Skoro istočasno kakor pri Kukuviču pa je udarilo tudi tam bllzu pri Skrablovih. DomaCi niti opazili nlso takoj, da jim gori atreha, ker so gledali dol proti Kukuvifiu. Sreča" je bila, da je atreha iz opeke, ker tako ao ogenj kmalu zadušili. gkoda pa je precejSnja na strehl ter na razbitem pohištvu, ki so ga že začell noaiti na varno. Zavarovana ata oba ponesrečenca malenkostno. Velenje. Liat »Neodvisnost«, ki se Semi kot zagovornik kmečkega, delavskega in obrtniškega stanu, je prinesel žlanek iz vaai Peaje pri Velenju. V njem bi dopianik rad zvalil krivdo aedanjih goapodarakih razmer na JRZ. V doplau tudi lažnivo govori o občlnakih volitvah in o občini. Dopisnik, ki je najbrž občinski odbornlk, trdi, da se je vršila v novem poslovnem letu ena občinaka aeja ter da vse spi. Spi pa dotičn!, ker je p^aSal Kar dye sejif do 23. maja ap se namreč vršile že štiri seje. če bi bbčina im§!a same take zaspane občinake odbornike, bl občinake ceste bile v alabšem stanju kakor so. Kolikor je znano, v drugih občinah občinski reveži ne dobijo nikoli toliko podpor kakor v obCint Velenje. Moria bi dopisnik kot priataS Ijudake fronte želel, da bi se tudi pri naa delile takšne podpore, kakor se delijo v Ruaiji: ječa In smrt. V občini Velenje se Je tudi pred kratkim vršila revizija banske uprave, katero so nasprotniki tolikokrat zahtevali. Ugotovila je, da je občinsko poalovanje v najlepžem redu. Sv. Andraž prl Velenju. Šola v Sv. Andražu pri Velenju 8lavi letos avojo 50 letnico. Zato bo 20. junija ob 14 tukajšnja Solska mladina ta dogodek proslavila s preproato, pa prisrčno prireditvijo, na katero se vabijo vai prijatelji Sole, zlasti pa vai bivži učenci. Prireditve se udeležita tudi zaslužna bivša šolska upravitelja gg. Levstik in Brence. Kraj je lepa izletniška toCka, zato je pričakovati številne udeležbe. Male dole pri Vojniku. Ko je vedno deževje nagajalo, da se skoro ni dalo nič vsejati, bo ljudje že obupovali, a vendar ae je dobri Oče v nebeaih nas uamilil in nam dal boljše vreme. Upanje imamo, da bo tudi v bodoče ae miloatno oziral na nas, dasi nevredne zemljane, in nam dal blagoalov, da bi zemlja rodila obilo vsega, kar potrebujemo za vaakdanje življenje. V splošnem tudi vinogradi do aedaj dobro kažejo, ako ne pride Se kakSna nesreča. Saj so vinogradniki bill dovolj hudo prlzadeti preteklo leto, ko je poleg drugih nezgod še to, kar je bilo, oklestila toča. Marsikateri je upal, da bo poravnal del dolga, ako bo prodal vino za primerno ceno. Toda vai upi so bili uničeni. Ne samo vinogradi, tudi pridelki na polju so bill zelo poškodovani, da mnogl morajo dokupovati vsakdanji živež In Se trpe pomanjkanje. Posebno oni, ki imajo številno družino, a niti kožSka svoje zemlje. Taklm revnim in posebno po toči oskodovanim bi bila potrebna izdatna podpora od strani oblaati. Sicer pa je občinaka uprava naročila koruzo po znižani ceni. želetl bi bilo, da bi jo naročila Se katerikrat, da ae s tem vsaj nekoliko pomaga slromaSnim obCanom. Male dole pri Vojnlku. Dobre, poštene knjige ln Casopisi ao za vsakega izobraženega človeka neprecenljlv zaklad, šele v poznejših letih apozna človek, koliko. zlatih naukov je naSel v dobrem čtivu, ki so mu zelo mnogo koristili v žlvljenju. Prav radi tega bl rad vsakemu, posebno pa slovenski mladini povedal in položil na arce tale nauk: Slovenaka mladina, ti vellki up naše bodočnoati! Dobro izkoriati zlati čaa avojih mladih let s tem, da v prostem času pridno čitaš katoliško pisane knjige jn časopise. Koliko manj gorja in nearečnih umorov bi bilo širom naSe domovine, ko bl nedelje praznovali pri knjigah, ne pa v goatilnah ali v propali, ničvredni družbi. Ali pa to lahko atorimo? Da. Samo poakuaiti je treba v trdni in odločni volji! Pravijo, da kar človek hoče, to tudi more! O tem nam pričajo razni priraeri iz zgodovine. — V veliki večini je pri naa razsirjen >Slovenski gospodar«. Kjer ga nimajo, naj si ga naroče. Resnica je, da je težko za denar, a kar boste izdali za katoliški tisk, nikdar ne boate vsled tega trpeli škodo. Pač pa za nasprotno, nekatoliško časopiaje — niti pare! Ravnajmo ae vsekdar v vseh primerih po praVilu: Svoji k avojim! Male dole pri Vojniku. 2e parkrat smo poudarili veliko potrebo graditve nove ceste iz Ivance na Jankovo, črešnovec in dalje na špitalič. Prepričani amo, da vsak, ki pozna razmere v tej okolici, bo potrdil, da se vrši na tem kraju, oziroma na atari cesti velik promet, ker se iz bližnjlh in daljnih gozdov izvaža les. Ob čaau vednega deževja, kakor je bila letošnja pomjad, je ta essta tata, da ae kar pogreza v to blato in vodo vsako vozilo. Taka in enaka dejstva govore, da je gradnja te ceste res potrebna, mogoče vse bolj, nego kje drugje. Pred občin3kimi volitvami nam je bilo obljubljeno, da se bo cesta gradila. Sedaj pa se o tem prav nič ne razpravlja. Pričakujemo, da se bo v najkrajšem času storilo vse potrebno, da se bo začelo z gradnjo te tako potrebne ceate. Koliko je siromašnih, ki bi si radi kaj zaslužili vaaj za vsakdanji živež, ki ga primanjkuje letoa vsled lanske slabe letine. Pa tudi druge potrebe ao v vsakdanjem živIjenju. Posebno tlati, ki nimajo laatnega imetja, a veliko otrok oskrbeti, naj bi se sprejeli na delo. Sicer pa morajo vsi imeti pošten zaslužek, pa bo boljše za vse in v vseh primerih. Rogatec. Kr. banska uprava v Ljubljani je z odločbo z dne 30. januarja 1937 razrešila župana Ivana Einfalta in podžupana Leblča Adolfa, ker je prvi občinski dobavitelj, drugi pa zakupnik obCinskega travnika. Vsled te razrešitve je avtomatično poatal župan Karol Rojs, trgovec od Sv. Roka, ki je pristaš JRZ. Zoper to razrešitev sta ae oba razrešena funkcionarja pritožila na upravno sodišče v Celju, ki pa je z odločbo od 21. maja 1937 razrešitev obeh odbornikov potrdilo. Oatane torej pri tej, da je avtomatično postal župan Karol Rojs in torej tudi ostane. Pripominjamo, da je obema razrešenima odbornikoma že pred volitvami v letaku napovedal dr. Ogrizek, da ne moreta biti občinska odbornika iz zgoraj navedenih razlogov in da bosta razrešena, četudi boata izvoljena. Tako ae je tudi zgodilo. Zoper odločbo upravnega aodišča ni nikake pritožbe več.