Ikodtàmtità
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto XVI
Ptuj, dne 28. decembra 1979
Številka: 23
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
222.	Odlok o obveznostih plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož za leto 1980
223.	Odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti, odpadkov ter uporabi javnih odlagališč v občini Ormož
224.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja Zakona o blagovnem prometu
225.	Odlok o razglasitvi gozda »Koračice« za gozd s posebnim namenom
226.	Odlok o najvišji stanarini v občini Ormož
227.	Odlok o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ormož
228.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini, ki se plačuje ob
spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Ormož	É
229.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ormož za leto 1979
230.	Odlok o začasnem Financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ormož za prvo tromesečje 1980
231.	Poslovnik zbora združenega dela skupščine občine Ormož
232.	Poslovnik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ormož
233.	Poslovnik družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ormož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
234.	Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1980
235.	Odlok o dopolnitvi odloka o hišnem redu v občini Ptuj
236.	Odlok o spremembi odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj
237.	Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbine za uporabo javnih cest za kmetijske traktorje ter kmetijske traktorske in delovne priklopnike
238.	Odlok o stopnji prispevka za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1980
239.	Odlok o plačevanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva ter zdravstva v občini Ptuj za leto 1980
240.	Odlok o najvišjih stanarinah v občini Ptuj
241.	Sklep o razrešitvi podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj
242.	Sklep o izvolitvi podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
243.	Sklep o prispevni stopnji za občinsko kulturno skupnost Ormož v letu 1980
244.	Sklep o prispevni stopnji za občinsko telpsnokulturno skupnost Ormož v letu 1980
245.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj v letu 1980
246.	Sklep o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj za leto 1980
247.	Sklep o začasnem financiranju dejavnosti izobraževalne skupnosti Ptuj za leto 1980
248.	Sklep o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in o prispevni stopnji za izobraževalno skupnost Ptuj za leto 1980
249.	Sklep o ugotovitvi pristopa k spremembi dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-1980 za leti 1979—1980
250.	Sprememba dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979-1980
251.	Sklep o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in o prispevni stopnji za kulturno skupnost občine Ptuj za leto 1980
252.	Sklep o začasnem financiranju kulturnih dejavnosti v občini Ptuj v prvih petih mesecih leta 1980
253.	Sklep o ugotovitvi pristopa k spremembi dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Ptuj za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980
254.	Sprememba dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letih 1979 in 1980
255.	Sklep o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in prispevni stopnji za skupnost otroškega varstva občine Ptuj za leto 1980
256.	Sklep o začasnem financiranju dejavnosti otroškega varstva v letu 1980
257.	Sklep o valorizaciji sredstev za izvajanje programa socialnega skrbstva v občini Ptuj v letu 1980
258.	Sklep o ugotovitvi, sprejema spremembe aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj za leto 1980
259.	Sprememba aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 v letih 1979 in 1980
260.	Sklep o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in o prispevni stopnji za telesnokulturno skupnost Ptuj za leto 1980
261.	Sklep o začasnem financiranju telesnokulturne dejavnosti v občini Ptuj v prvih treh mesecih leta 1980
262.	Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ptuj
KRAJEVNE SKUPNOSTI
263.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju KS Podgorci
264.	Poročilo volilne komisije KS Destrnik o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
265.	Poročilo volilne komisije KS Stoperce o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
266.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo-krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Tomaž pri Ormožu
POPRAVEK sklepa o razrešitvi podpredsednika izvršnega sveta
Skupščine občine Ptuj.
222.
Po drugem odstavku 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, St. 38-446/74, 1/75 in 31-1404/76) in 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) ter
15.	členu statuta občinske zdravstvene skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 13—124/76) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Ormož na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 25. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož za leto 1980
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami, ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1976—1980 za leto 1980, zaradi česar niso zagotovljena sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva, plačujejo v letu 1980 prispevek v višini oziroma po stopnjah kot jih določa ta odlok v skladu s predpisi o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
2.	člen
(1)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimPosebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zako-nom zavezanci za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), združujejo za zagotavljanje pravice do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotovijo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, sredstva v obliki prispevka (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zdravstveno varstvo) in sicer:
1.	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih
a)	iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 8.34 %;
b)	iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti, upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 1,70 %;
2.	Delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov,
a)	iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 8.34 %;
b)	iz dohodka občanov, upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 1.70%.
(2)	Za zavarovance iz prvega odstavka plačujejo. obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji zavezanci: te-
meljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma nosilci samostoj-neg osebnega dela, pri katerih so v delovnem razmerju: organi, v katere so izvojeni; zadruge, pri katerih delajo; sami iz svojin sredstev pa delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
(3)	Za kmete — kooperante, katerih pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti ureja posebni sporazum, je zavezanec za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka kmetijska zadruga ali druga organizacijska oblika združevanja kmetov.
(4)	Zavezanci po drugem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo
o stopnjah iz prvega odstavka tudi za ves čas, o so zavarovanci (opravičeno ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih o združenem delu oziroma delovnih razmerjih, obračunavajo pa ga iz kosmatega osebnega dohodka, izplačanega kot akontacije osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
3.	člen
Za zagotovite pravic delavcev na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (četrti del zakona o delovnih razmerjih — (Uradni list SRS. št. 24— 1976/77) iz zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni združujejo zavezanci, navedeni v 2. členu tega odloka, prispevek za zdravstveno varstvo pod 1/b oziroma 2/b prejšnjega člena tega odloka.
4.	člen
(1)	Zavarovanci — kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 24,7% od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda tpr
avšalni letni znesek 1.305 din za zavarovano metijsko gospodarstvo.
(2)	Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča — zavarovanca (iz prvega odstavka 2, člena tega odloka), ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca (četrti odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu) plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija. ki izplačuje preživnino — zavezanci — mesečni pavšalni prispevek 146,- din.
5.	člen
(1)	Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13.55 % od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2)	Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ureja plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo samoupravni sporazum o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1979 med navedeno skupnostjo in zdravstveno skupnostjo Slovenije.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih, ki se prijavijo za zaposlitev. po stopnji 13,55 % obračunavajo pa ga iz čistega poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega ndomestila upravičencem do tega nadomestila med začasno nezaposlenimi na območju skupnosti za zaposlovanje.
7.	člen
(1)	Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini, kjer niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, in zavarovanci, ki so združili delo z domačo organizacijo združenega dela in delajo v tujini (detaširani delavci), so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziromaa so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo po njihovem osebnem dohodku.
(2)	Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek kosmatega osebnega dohodka ne dosega spodaj navedenih zneskov, se obračunava prispevek od mesečnih osnov, določenih glede na opravljanje del in nalog ustrezne strokovne usposobljenosti:
1.	.brez strokovne izobrazbe ali
nekvalificirana dela	12.640	din
2.	nižjo strokovno izobrazbo in
priučena dela	15.570	din
3.	poklicno šolo ali kvalificirana
dela	18.210	din
4.	srednjo strokovno izobrazbo in
visokokvalificirana dela	20.570	din
5	višjo strokovno izobrazbo	24.390	din
6	visoko strokovno izobrazbo	30.540	din
(3)	Prispevek po prvem	odstavku	se
plačuje, obračunava in odvaja po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka.
8.	člen
Za določene kategorije zavarovancev iz 56., 57. in 58. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) se vpeljejo prispevki v pavšalnih zneskih, in sicer:
Čisti mesečni pavšalni znesek din
1.	za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizaciji združenega dela, v šoli ali pri nosilcu samostojnega osebnega dela (prvi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela, šola oziroma nosilec samostojnega osebnega dela, pri katerih so v uku ali na praksi
— zavezanec	145
2.	za občane na šolanju, strokovnem izpopolnjevanju ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta, in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca
v združenem delu kot svoje štipendiste na
praktično delo v drugo
organizacijo, da se tam strokovno
usposobijo ali izpopolnijo (drugi odstavek 56.
člena zakona) plačuje
organizacija združenega dela oziroma
nosilec samostojnega osebnega
dela, pri katerem delajo kot delavci
oziroma organ ali organizacija, ki
daje štipendijo oziroma šola-
zavezanec	365
3.	*za udeležence javnih del in mla-
dinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primre invalidnosti (drugi odstavek 56. člena zakona), plačuje organizator javnih del in mladinskih delovnih akcij-zavezanec	145
4.	za osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (drugi od-
Čisti mesečni pavšalni znesekl;
din
stavek 56. člena zakona) plačuje
organizator pouka za obrambo in
zaščito — zvezanec	145
5.	za začsno nezaposleno osebo po kon-
čanim študiju (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec	145
6.	za učence srednjih šol. študente višjih
in visokih šol ter akademij (tretji odstavek 56. člena zakona) plačujejo plačniki, kijih določi samoupravni sporazum med Ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi — zavezanci	145
7.	za uživalce stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalne družbene denarne pomoči (peti odstavek 56. člena zakona) plačuje organ ali organizacija, ki izplačuje navedene prejemke — zavezanec 365
8.	občani, ki uživajo pravice izključno
od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 57. člena zakona) plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določfeno drugače	365
9.	za izseljence — povratnike, če se
prijavijo za zaposlitev, pod pogoji, kijih določi zdravstvena skupnost (tretji odstavek 57. člena zakona), plačuje skupnost za zaposlovanje-zavezanec	365
4.	za občane
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe;
3fl Vr '
♦v ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in dugimi hudimi nesrečami;
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebem ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj;
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in-ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije;
r— ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah
(74. člen zakona) plačujejo organiza-.
torji — zavezanci	60
10.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 8. in 9. člena tega odloka so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu. Za osebe, ki niso zavarovane za ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
10. druge skupine delovnih ljudi in občanov. ki se zavarujejo pod pogoji, kijih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno pri tujem nosilcu zavarovanja, pri katerem so same zavarovane plačujejo za posameznega upravičenca	365
9.	člen
Za zavarovane osebe in občane iz 70. in 74. člena zakona se vpeljejo pavšalni prispevki za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, in sicer;
Čisti mesečni pavšalni znesek din
1.	za delave, zaposlene z manj kot polovico delovnega časa, in kmete, Kadar opravljajo občasna dela
(1. točka 70. člena zakona) plačuje organizacija oziroma nosilec samostojnega osebnega dela, kije zavezan za njihovo zavarovanje
2.	za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji (2. točka 70. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje r— zavezanec
3.	za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov, kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom (3. točka 70. člena zakona) — v šolskih delavnicah ali učilnicah plačuje šola — zavezanec
220
230
60
— zunaj šolskih delavnic ali učilnic plačuje organizacija, pri kateri opravlja praktično delo — zavezanec
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha , veljati odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovojevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož za leto 1979 •(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/78).
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji 8 dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
Številka: 190-1/79
Ormož, dne 26. decembra 1979
PREDSEDNIK.
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK 1. r.
im At J.
Po prvi alineji 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomen;] (Uradni list ŠRS, št. 24—1184/75), 17. členi zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS štev. 8/78) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik, občin Ormož ir Ptuj, št. 4—38/74)je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26/12—1979 sprejela
ODLOK
o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti, odpadkov ter uporabi javnih odlagališč v občini Ormož
1.	člen
Da se zagotovi varstvo dobrin splošnega družbenega pomena in čisto okolje se v občini
Ormož na območjih, ki se urejajo z urbanističnimi programi, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi uvede splošno, obvezno zbiranje, odlaganje in odvoz smeti in odpadkov iz gospodinjstev, poslovnih in proizvodnih prostorov, javnih zgradb, dvorišč, javnih in drugih površin ter obvezna uporaba javnega odlagališča.
1.	Izjemoma se oprostijo obveznega zbiranja, odlaganja in odvoza smeti in odpadkov iz 1. odstavka tega člena tisti uporabniki stavb, do katerih niso urejene dovozne poti takšnih širin, da bi bil omogočen redni odvoz s tipiziranim vozilom. Oprostitve veljajo za liste uporabnike stavb, ki jih po posebnem ugotovitvenem postopku sporazumno določijo občinski upravni organ, pristojen za varstvo okolja, komisija oz. odbor ali drugi pristojni organ za varstvo okolja v krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela, pooblaščena za obvezen odvoz smeti in odpadkov.
2.	člen
2.	Uporabniki stavb iz2. odstavka 1. člena tega odloka ter uporabniki stavb in drugi v vseh ostalih naseljih morajo sami odvažati in odlagati smeti in odpadke na odrejena odlagališča tako, da se zagotovijo minimalni sanitarni in drugi pogoji.
3.	člen
Smeti in odpadki po tem odloku so:
1.	Odpadki, ki nastanejo pri pripravi živil, pepel iz štedilnikov in peči. odpadne konzerve, porcelan, steklenice, keramike, steklo in drugo, razen večjih trdnih predmetov, ki bi utegnili poškodovati smetnjake ali vozilo za odvoz smeti.
2.	Za smeti se po tem odloku štejejo tudi odpadni tekstil, listje, plevel, slama, papir in papirnata embalaža in podobno, ogorki iz centralnih kurjav za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, odpadni premog in dvoriščne smeti ter drugi material.
3.	Smefi in odpadki po tem odloku so tudi odpadki večjih dimenzij (odpadni, gradbeni material, plastika, kovinski in drugi predmetijza katerp se prav tako uvede splošno, obvezno zbiranje, odvoz in odlaganje na določena odlagališča iz vseh naselij v občini Ormož.
4.	Ne štejejo se za smeti in odpadke po tem odloku strupene in druge okolju nevarne snovi (kemikalije, zdravila, snovi za zaščito rastlin, kadavri), naftni derivati in usedline iz čistilnih naprav,
Za odlaganje teh snovi veljajo posebni predpisi.
4.	člen
Na območju iz 1. člena tega odloka opravlja obvezen odvoz smeti in odpadkov Komunalno podjetje Ormož, druge fizične in pravne osebe izven teh območijpa lahko za izvajanje določil tega odloka sklenejo s pooblaščeno delovno organizacijo pogodbo za odvoz smeti na odrejena odlagališča.
5.	člen
Hišni sveti, zasebniki in ostali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni zbirati smeti in odpadke navedene v 1. točki 3. člena tega odloka v ta namen določene tipizirane zaprte kovinske smetnjake.
Smetnjaki se namestijo v pritličju zgradb, blizu vhoda ali na drugem ustreznem prostoru, ki po možnosti leži v nivoju pločnika'ofe-čestni strani zgradbe, tako da dostopni za izjWazriitev. Smetnjaki morajo biti vedno zaprti, 'njihova okolica pa čista.	ni, .
Da se zagotovi čisto okolje in zunanji videz stanovanjskih območij v mestu Ormož se določa triletni rok za ureditev tipiziranih odlagališč smeti pri obstoječih družbenih stanovanjskih objektih, pri novogradnjah pa je treba že pri projektiranju upoštevati ureditev ustreznih objektov za začasno odlaganje smeti in odpadkov.
Pri izpraznevanju smetnjakov mora delovna organizacija, ki odvaža smeti skrbeti, da se smeti ne razstresejo v okolico, kolikor pa se to pri izpraznjevanju zgodi, mora okolico čistiti.
6.	člen
Pri zbiranju smeti in odpadkov so hišni sveti, lastniki hiš, stanovalci oziroma uporabniki poslovnih prostorov dolžni odlagati gorljiva odpadke po možnosti v sežganem stanju, da se tako zmanjša količina odpadkov.
7.	člen
Vse pravne in fizične osebe, ki upravljajo s stanovanjskimi, poslovnimi in drugimi prostori, morajo nabaviti enotne kovinske in pokrite smetnjake.
8.	člen
Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih, parkiriščih, parkih, športnih igriščih in drugih javnih površinah morajo upravljalni namestiti koše za odpadke (tipizirane).
Koše za odpadke in okolico košev mora upravljalec objektov iz 1. odstavka tega člena redno čistiti in vzdrževati.
9.	člen
Delovna organizacija, ki odvaža smeti, mora imeli naslednjo opremo:
1.	zaprto ti pizirano motorno vozilo za zbiranje in odvoz smeti in odpadkov;
2.	potrebno število delovnih oblek, obuval in zaščitnih sredstev za varstvo zdravlja zaposlenih delavcev.
10.	člen
Delovna organizacija Komunalno podjetje Ormož, kije pooblaščena za obvezni odvozsmeti pobira in odvaža smeti najmanj enkrat tedensko po v naprej določenem razporedu, ki se javno objavi.
Za pobiranje in odvažanje smeti ter odpadkov po 1. in 2. točki 3. člena tega odloka so dolžni uporabniki zgradb in objektov plačati mesečni prispevek. Cene za odvoz smeti potrdi Izvršni svet skupščine Občine Ormož na predlog Komunalnega podjetja Ormož po predhodnem soglasju SIS za Komunalno in cestno dejavnost Ormož.
Kriteriji za določitev cene so določeni s posebnimi predpisi.
Za odvoz smeti iz 3. točke 3. člena tega odloka se zaračunavajo dejanski stroški odvoza po ceniku Komunalnega podjetja Ormož.
11.	člen
Trgovska podjetja, delovne organizacije in drugi morajo za smeti in odpadke, ki po dimenzijah niso primerni za polnjenje kovinskih smetnjakov organizirati reden odvoz teh odpadkov sam i ali preko Kom unalnega podjetja Ormož.
12.	člen
Lokacijo odlagališč (deponije smeti) določi na predlog Krajevne skupnosti upravni organ pristojen za komunalne zadeve po predhodnem soglasju sanitarne in vodnogospodarske inšpekcije. Javna odlagališča, smeti za območja iz
I.	člena tega odloka vzdržuje in upravlja Komunalno podjetje Ormož, v vseh ostalih naseljih ali skupinah naselij pa Krajevne skupnosti.
13.	člen
Vsako odlaganje smeti in odpadkovvstruge rek, potokov, hudournikov in podobno je prepovedano in se kaznuje po določilih tega odloka.
14.	člen
Vzdrževalec oziroma upravljalec javnega odlagališča mora vsak dan po končanem odvažanju oziroma deponiranju smeti celotno površino svežih smeti in odpadkov zasuti z ustrezno debelim slojem zemlje, pepela ah podobnega materiala, ki prepreči dostop insektom in glodalccm.
Na odlagališču mora vzdrževalec opraviti dezinsekcijo oz. deratizacijo čim se pojavijo insekti in glodalci.
15.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 5000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, od 100 do 30.000
din pravna oseba ter od 20 do 2.000 din odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju z določbami tega odloka.
16.	člen
Predlog za uvedbo upravno kazenskega postopka lahko poda ustrezni upravni organ občinske skupščine, krajevne skupnosti ter organi milice.
17.	člen
Hišni sveti, zasebniki in ostali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni nabaviti smetnjake z dnem ko začnejo uporabljati stanovanjske oziroma poslovne prostore.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-5/78
Ormož, dne 26/12-1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK l.r.
224.
Na podlagi 42. in 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 21. točki 167. člena statuta občine Ormož'(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja Zakona o blagovnem prometu
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni int|res za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in za njen račun.
2.	člen
Na območju občine Ormož lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih proizvodov, na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, kijih je pooblaščen prodajati.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-17/79
Ormož, dne 26/12-1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK. 1. r.
225.
Skupščina občine Ormož je po 4. točki 52. člena in 1. točki 54.. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS. št. 16/74) in 11. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) na seji zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1979 sprejela
ODLOK
o razglasitvi gozda »Koračice« za gozd s posebnim namenom
L člen
Za gozd s posebnim namenom se razglasi trajni gozdni rezervat — gozd »Koračice«, k. o. Obrež, parcela št. 92/1 v površini 10 ha, ki leži v oddelkih 37/a in 38/a gozdnogospodarske enote Ormož.
2.	člen
V gozdnem rezervatu »Koračice« so prepovedane se gospodarske, rekreacijske in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten razvoj gozda.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši gozdarska inšpekcija Uprave za inšpekcije občine Ormož in Ptuj.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 321-36/79
Datum: 26. 12. 1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK. I. r.
226.
Po 2. odstavku 5. člena Zakona o stanarinah (Uradni list. štev. 50-329/72) in 12. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini v občini Ormož
1.	člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Ormož.
2.	člen
Najvišje stanarine za december 1979 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v novembru 1979, povečane za 23 %, in najvišje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki jih bodo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979 povečane za 23 %.
3.	člen
Najvišje stanarine v letih 1981 do 1985 prav tako ne smejo presegati 23 % povečanja glede na predhodno leto.
4.	člen
Povečanje stanarin, razen za leto 1979 se izvrši s 1. julijem v posameznem letu, tako da se v letu 1985 doseže postopni prehod na ekonomske stanarine v občini.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišjih stanarinah v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 11-175/78).
6.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 36-16/79
Datum: 26/12-1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK, 1. r.
221. r’^
Po 1., 2. in 13. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SR Slovenije, št. 5-12/72); 8. in 12. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormbž in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora tzdruženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ormož
1.	člen
S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ormož, ki obsega delno nadomestitev stanarine. Delna nadomestitev stanarine je namenjena tistim imetnikom stanovanjske pravice, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in ki izpolnjujejo tudi druge pogoje opredeljene v tem odloku in samoupravnem sporazumu o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini.
2.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine imajo imetniki stanovanjske pravice, ne glede ha to ali uporabljajo stanovanje v družbeni lasti ali v lasti občanov, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva ter od opremljenosti stanovanja.
3.	člen
Ne glede na višino družinskih dohodkov bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati 20 % stanarine.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada le enemu nosilcu stanovanjske pravice.
4.	člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko uveljavljal delno nadomestitev stanarine pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ormož za stanovanje, ki po površini ne presega dovoljenega normativa;
Število članov gospodinjstva
1
2
3
4
površinski normativ v kvadratnih metrih do 30 do 42 do 57 do 66
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kvadratnih metrov.
Odstopanje od standardne stanovanjske površineje možno do 5 %,
oziroma za stanovanjske hiše starejše od 50 let 10 %. 5
5.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov manjša od mejnih vrednosti v tabeli znosnih stroškov ža stanarine;
stanarine po tabeli znosnih izdatkov le, če uporablja standardno stanovanje, ki po veljavnem točkovnem sistemu ne presega 130 točk.
7.	člen
Ne glede na določbe 4. in 5. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice:
—	če stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost,
—	če je lastnik drugega seljivega stanovanja ali stanovanjske hiše, vikenda, motornega čolna ali avtomobila.
,	8. člen
Podrobnejše kriterije in pogoje za uveljavljanje delne nadomestitve stanarine, načine uveljavljanja, pristojnost organov ter reševanje posameznih izjemnih primerov socialno ogroženih družin, predpiše Samoupravna stanovanjska skupnost s posebnim pravilnikom.
9.	člen
Listo upravičencev do delne nadomestitve stanarine mora Samoupravna stanovanjska skupnost javno objaviti.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-98/75) in odlok o spremembi odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-73/77).
Številka: 36-15/79
Datum: 26. 12. 1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK, 1. r.
228.
Po 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74) 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79) v skladu s 14. točko družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti občine Ormož je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini, ki se plačuje ob spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Ormož.
Dohodkovni razred
Št. Letni DDG din	1
Število članov v gospodinjstvu 2	3	4	5	6	7	8
L člen
Črta se drugi odstavek 6. člena odloka o odškodnini, ki se plačuje ob spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 14/79).
Znosni izdatek za stanarino v % od DDG
L	— 2.	11.900 - 3.	23.800- 4.	35.700- 5.	47.600- 6.	59.500- 7.	71.400 —	11.899 22.799 35.699 47.599 59.499 71.399 83.299	0.4 4,5 6,2 8,2 9,7 10.9 12,0	1,8 3,7 5,2 6.5 7.5	0,4 2,9 3.1 4.1	0,3 1.5 2.6	0,8 1,9	0.3 1,4	0,8	0,6
8. 83.300 —	95.199	12,9	8,4	5,0	3,5	2.8	2.3	1,7	1.5 _« _
9. 95.200 —	107.099	13,9	9,2	5,8	4,3	3,6	3,1	2,5	2.3
10. 107.100-	118.999	14,4	9,9	6,6	5,0	4,3	3,8	2,9	2,8
11. 119.000 —	130.899	15,0	10,6	7,2	5,6	4.9	4,4	3,9	3,6
12. 130.900 —	142.799	15,6	11,2	7,8	6,2	5.5	5,0	4,5	4,2
13. 142.800-	154.099	16,2	11,7	8,3	6,8	6,1	5,5	5,0	4,8
14. 154.700-	166.599	16,7	12,2	8,8	7,3	6,6	6,0	5,5	5,3
15. 166.600 —	178.499	17,1	12,7	9,3	7,7	7,0	6,5	6,0	5,7
16. 178.500 —	190.399	17,5	13,0	9,6	8,1	J.4	6,9	6,3	6,1
17. 190.400 —	202.299	18,0	13,5	10,1	8,6	7,9	7,4	6,8	6,6
18. 202.300-	214.199	18,4	13,9	10,5	9.0	8,3	7,8	7,2	7,0
19. 214.200 —	226.099	18,7	14,3	10,9	9,3	8,6	8,1	7,6	7,3
20. 226.100 -	237.999	19.1	14,6	11,2	9,7	9,0	8,5	7,9	7,7
«	6. člen Imetnik stanovanjske pravice je opravičen do delne nadomestitve									
2.	člen
Osmi člen odloka se spremeni tako da glasi:
»Odškodnino odmeri po uradni dolžnosti občinski, za urbanizem pristojni upravni organ s posebno upravno odločbo pred izdajo gradbenega dovoljenja ali potrdila o priglasitvi, ki ne mote biti izdano, predno ni odškodnina plačana«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 320-7/79
Datum: 26.12.1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK. l.r.
229.
Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je skupščina občine Ormož na sejah
zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ormož za leto 1979
1.	člen
Spremeni se prvi člen odloka o proračunu občine Ormož za leto 1979 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 8-46/79) tako da se glasi: Proračun občine Ormož, (v nadaljnjem besedilu občinski proračun) za leto 1979 obsega:
1.	Dohodke v znesku	41.318.000.00
2.	Razporejene dohodke	v	znesku	41.036.923.20
3.	Nerazporejene dohodke (tekočo
proračunsko rezervo)	v	znesku	281.076.80
2.	člen
Drugi člen se spremeni tako da se glasi:
Od dohodkov po 1. členu tega odloka se po odbitku dopolnilnih sredstev odvaja v rezervni sklad občine 1 %.
3.	člen
Pregled sprememb proračunskih dohodkov in njihove razporeditve je prikazan v bilanci dohodkov in splošni razporeditvi dohodkov po glavni in bližnjih namenih proračuna občine Ormož za leto 1979.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. uporablja pa se od 1. januarja 1979.
Številka: 400-11/79
Datum: 26. december 1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK l.r.
PHEGIJSD DOHODKOV UT RAZPOREDI HIV DOHODKOV PO BKBALAHBU PRORAČUNA OBČUJ*
ORMOŽ ZA 1*10	1979
Shodov	DOHODKI		Din	, Številka Namena	RAZPORED DOHODKOV	Din	
I.	Davek na dohodek im davek iz osebnih dohodkov	ol lo.575»5oo*~	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	21•625•ooo*—	
		o2	Dejavnost ljudske obrambe	2.359.650.-	
II.	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja	o? 14.253.500.-	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	2.577.840.-	
		o4	Negospodarske investicije	5.518.217.-	
		o?	Kulturno prosvetna dejavnost	90.000.-	
III.	Takse	2.540.500.-	08	Socialno skrbstvo	1.784.3o4.-	
V.	Odstopljeni dohodki	870.000.-	o9	Zdravstveno varstvo	I06.000.-	
VI.	Dohodki od upravnih organov, in drugi dohodki	lo 570.000.-	i;l	Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti	1•228»o7o•— 849.157.-	
VII.	Dohodki od druge družbeno-politižne skupnosti	11.69o.8o4,o5	16	Intervencije v gospodarstvu	4.222.386.-	
		17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	639.396.-	
IX.	Prenesena sredstva iz preteklega leta	839.695,95	18	Krediti, Vezana in izločena sredstva	3I8.000.-	
	SKOPAJ DOHODKI	4i.3i8.000.-	SKOPAJ RAZPOREDITEV DOHODKOV	41.318.000.-	
230.
Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož ( U radn i vestnik otjčin Ormožin Ptuj, št. 4-38/74) in po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74) je skup-pčina občipe Ormož, na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ormož za prvo tromesečje 1980
nbds ‘j ,
>( eq /;
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1980 se smejo otrebe občinskih organov in drugih porabni-ov proračunskih sredstev v prvem tromesečju 1980 leta financirati na podlagi proračuna občine Ormož v letu 1979.
2.	člen
Izdatki sc smejo izvršiti v tem času največ do ene četrtine izdatkov proračuna za leto 1979 po njihovih splošnih določbah.
3.	člen
Izdatki v tem odloku so sestavni del proračuna
za leto 1980 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1980.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan pó objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980 leta.
Številka: 402-49/79 Datum: 26. 12. 1979
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK I. r.
231.
Po 2. odstavku 178. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož, in Ptuj, št. 4—'38/74) in 2. odstavku 1. člena poslovnika skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, šj. 13—124/77) je zbor združenega dela skupščine občine Ormož na seji dne 26. decembra 1979 sprejel
POSLOVNIK
zbora združenega dela skupščine občine Ormož
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo zbora združenega dela skupščine občine
Ormož (v nadaljnjem besedilu: zbora) urejata poslovnik skupščine občine Ormož (v nadalnjem besedilu: poslovnik) skupščine občine in ta poslovnik.
2. člen
ki niso urejena^ p^sfotnfkomlkupStìnrs'rnm3 *p^Xnikom^Tpošlov-mkom delovnega telesa, uredi zbor oziroma delovno telo zbora s sklepom.
3.	člen
Zbor zaseda in odloča na sejah.
Pristojnosti zbora so določene s statutom občine Ormož O vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupSčina) obravnava in odloča zbor samostojno; enakoprav-
no z zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom; enakopravno z zborom krajevnih skupnosti; na skupni seji z zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom; enakopravno s skupščino občinske izobraževalne skupnosti Ormož, občinske kulturne skupnosti Ormož, občinske raziskovalne skupnosti Ormož, občinske zdravstvene skupnosti Ormož in občinske skupnosti socialnega varstva Ormož.
Zbor sodeluje z družbenopolitičnim zborom v primeru sprejemanja odlikov in drugih splošnih aktov, ko družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, določenih s statutom občine Ormož in poslovnikom skupščine.
4.	člen
Zbor dela na podlagi delovnega progra,ma, ki ga sprejme skladno z določbami poslovnika skupščine in tega poslovnika.
5.	člen
Zbor predstavlja njegov predsednik.
11.	POGOJI ZA DELO
6.	člen
Kadar zbor razpravlja in odloča o splošnih aktih, s katerimi se izloča del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in del bruto osebnih dohodkov delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določa namen in obseg sredstev za te potrebe, se gradivo pošlje vsem naslovnikom iz 4. odstavka 17. člena poslovnika skupščine in vsem temeljnim organizacijam združenega dela v roku, ki omogoča, da lahko o gradivu razpravljajo delavci v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah združenega dela.
7.	člen
Gradivo iz prejšnjega člena mora pripraviti predlagatelj tako, da omogoča delavcem oceniti skladnost posameznih predlaganih rešitev s sprejeto družbeno ekonomsko politiko občine in republike, vpliv predlaganih rešitev na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, oz. na bruto osebne dohodke in samoupravnimi sporazumi že sprejetih obveznosti.
III.	KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA ZBORA
1.	Prva seja
8.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi članov delegacij, skliče predsednik zbora prejšnjega sklica. Do izvolitve predsednika zbora jo vodi najstarejši izmed prisotnih delegatov.
9.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja (v nadaljevanju — komisija za verifikacijo).
10.	člen
Zbor izvoli predsedndika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dobo štirih let.
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi druge volitve in imenovanja, ki so določene s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
2.	Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
11.	člen
Poleg nalog, določenih s statutom občine in poslovnikom skupščine, opravlja predsednik zbora zlasti še naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, kijih imajo po statutu občine, poslovniku skupščine in tem poslovniku;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora;
—	dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev pristojnim delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora z drugimi zbori, skupino delegacij za pošiljanje delegatov na zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije ter s skupino delegatov za svet podravskih občin;
—	skrbi za sodelovanje zbora z izvršnim svetom skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in z drugimi občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži zbor. 12 * * * * *
12.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu za zbor in
opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z delovnega področja
predsednika zbora.
Podpredsednik zbora nadomešča z vsemi pooblastili in obveznostmi
predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan.
13.	člen
Če predsedniku zbora preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpredsednik zbora.
Če preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsedniku in podpredsedniku zbora, skliče sejo zbora predsednik skupščine. Na tej seji se izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora.
Sejo vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši izmed prisotnih delegatov v zboru.
14.	člen
Predsednik zbora lahko na lastno pobudo, na pobudo podpredsednika zbora ali na pobudo delovnih teles sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora in predsedniki delovnih teles, za dogovarjanje o izvajanju poslovnika zbora oz. za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbora in delovnih teles.
K obravnavi vprašanj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik tudi predstavnike posameznih organov in organizacij.
Po obravnavi teh vprašanj sodeluje tudi sekretar zbora, po potrebi pa tudi še strokovni delavci sekretariata skupščine.
15.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej, zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zbora, organizira in vodi strokovna dela za zbor in njegova delovna telesa, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge za zbor. ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Sekretar zbora je lahko zadolžen tudi za delo s skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SRS.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zbora in predsedniku zbora.
IV.	POSTOPEK PRI VOLITVAH. IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1.	Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
16.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani komisije skupščine občine Ormož za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve izmed delegatov v zborih v skladu s 130. členom poslovnika Skupščine občine Ormož na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora ter imenovanje sekretarja zbora
17.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
Predlog kandidatur izroči ta pismeno predsedniku skupščine občine najmanj pet dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik in podpredsednik izvoljena.
Predsednik Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož in
Predsednik Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož ima pravico na seji zbora obrazložiti predloge kandidatur.
18.	člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, po predhodnem mnenju Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
19.	člen
Zbor voli delovna telesa zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še najmanj toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se volijo po posamičnih predlogih.
20.	člen
Kandidatno listo za izvolitev delovnih teles zbora predlaga zboru komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj pet delegatov v zboru.
21.	člen
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog kandidatne liste obrazložiti.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če sama ni predlagatelj.
Predlog kandidatne liste za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za druga delovna telesa se lahko predložijo na seji zbora.
22.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine.
23.	člen
Zbor lahko razreši pred potekom mandatne dobe predsednika, podpredsednika in posameznega člena, delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, skupina petih delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.
24.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
V.	SEJE ZBORA
1. Verifikacija pooblastil
25.	člen
Na začetku vsake seje, preden preide na določitev dnevnega reda, zbor izvoli komisijo za verifikacijo.
Zbor izvoli komisijo za verifikacijo na predlog predsednika zbora, če se zbori sestanejo najprej na skupni seji, pa na predlog predsednika občinske skupščine. Komisija ima predsednika in dva člana.
26.	člen
Komisija za verifikacijo pregleda pooblastila delegatov na seji zbora in sestavi poročilo za zbor. Sestavni del poročila so pooblastila delegatov.
Komisiji za verifikacijo lahko pri njenem delu pomagajo sekretar zbora oziroma skupščine in zapisnikar.
27.	člen
O verifikaciji pooblastil delegatov odloča zbor na'predlog komisije za verifikacijo tako, da glasuje o njenem poročilu.
O spornem pooblastilu delegata odloča zbor posebej.
Če je delegat iz prejšnjega odstavka tega člena zadržan, določi delegata, ki bo prišel na sejo zbora, vodja delegacije.
VI.	PROGRAMIRANJE DELA ZBORA IN NJEGOVIH TELES
35.	člen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega področja sprejema zbor delovni program, lahko pa tudi periodični delovni načrt.
Zbor dela tudi po skupnem programu skupščine.
Delovni program sprejema zbor praviloma v dveh fazah in sicer kot osnutek in predlog delovnega programa.
Zbor lahko odloči na predlog predlagatelja delovnega programa, delegata v zboru, delovnega telesa zbora in predsedstva skupščine, da se združita obe fazi.
VIL DELOVNA TELESA ZBORA
1.	Splošne določbe
36.	člen
Delovna telesa zbora sò odbori in druga delovna telesa. Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa s sklepom.
Sklep o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila m sestavo, če to ni že določeno s tem poslovnikom.
I
37.	člen
Zbor ima:
— odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj ter finančna
11	— odbor za družbenopolitični in komunalni sistem ter stanovanjska
vprašanja.
28.	člen
Če je bilo za eno delegatsko mesto določenih več delegatov, komisija za verifikacijo obvesti zbor, kateri delegat je pooblaščen, za posamezne točke dnevnega reda.
29.	člen
Na podlagi poročila komisije za verifikacijo ugotovi predsednik zbora ali je zbor sklepčen.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepčnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
30.	člen
Člani komisije za verifikacijo V sestavi, v kateri so bili izvoljeni na zboru, opravljajo svojo nalogo do izvolitve novih članov iste komisije.
2.	Dnevni red seje zbora
31.	člen
Dnevni red seje določi zbor po verifikaciji pooblastil na predlog predsednika zbora.
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda za sejo zbora na podlagi programa dela, pri tem pa upošteva tudi predloge delegacij, delegatov v zboru, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij v občini in drugih predlagateljev, ki so določeni s statutom občine Ormož.
Če predsednik ne uvrsti zadeve, ki sojo predlagali predlagatelji iz prejšnjega odstavka tega člena v predlog dnevnega reda seje zbora, je dolžan dati zboru in predlagetelju pojasnilo, zakaj tega ni storil
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloči o uvrstitvi sporne zadeve na dnevni red zbor.
32.	člen
Predsednik odloči, katerim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam in društvom naj se pošlje sklic za sejo z ustreznim gradivom in njihove predstavnike povabi na ^ejo zbora.
Predstavniki iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo na seji zbora v razpravi, nimajo pa pravice glasovati.
3.	Posebni razlogi na sklic zbora
33.	člen
Predsednik zbora lahko zaradi posebnih razlogov izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v poslovniku skupščine.
Pred začetkom seje predsednik zbora pojasni razloge, zaradi katerih je sklical sejo v krajšem roku.
Dnevni red in gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje, klicane na podlagi prvega odstavka tega člena, se predložijo delegatom najkasneje pred začetkom seje. 34 * * *
38.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj ter finančna vprašanja proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine, program dolgoročnega razvoja in družbene plane občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki, sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij, zaposlovanje in socialno varnost; varstvo pri delu in delovna razmerja; vprašanja sistema vzgoje, izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, invalidnih otrok ter socialnega varstva in druga vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov v občini;
—	delitev dohodka v skladu z začrtano ekonomsko politiko; financiranje občine: samoupravnih interesnih skupnosti ter skupnih potreb v krajevnih skupnostih, davčni sistem; občinski proračun; zadolževanje občine družbeno kontrolo cen in proizvodov in storitev in druga vprašanja z vidika delitve družbenega proizvoda.
Odborobravnava tudi tiste določbe odlokov in drugih splošnih aktov, ki zahtevajo finančna sredstva ter proučuje vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlaganih rešitev.
39.	člen
Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem ter stanovanjska vprašanja proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini in v vseh oblikah združenega dela; razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov; ljudsko obrambo in javno varnost ter družbeno samozaščito; pravosodni sistem in organizacijo občinskih upravnih organov temeljnega, vprašanja s področja kadrovske politike; družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja ter druga vprašanja s področja družbenopolitičnega sistema;
—	urbanistično planiranje in gospodarjenje s prostorom, prostorsko urejanje naselij, komunalno gospodarstvo in razvoj komunalnih dejavnosti; stanovanjsko politiko in stanovanjska razmerja ter razvojne usmeritve v stanovanjskem gospodarstvu; varstvo narave in človekovega okolja ter druga vprašanja s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja.
40.	člen
Odbor ima predsednika, podpredsednika in 3 člane.
Predsednik, podpredsednik in člani odborov zbora se volijo izmed članov delegacij za zbor združenega dela.
34.	člen
Seje zbora, sklicane na podlagi prejšnjega člena tega poslovnika, se
udeleže delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zbora, če se
delegacija zaradi kratkega roka ne more sestati in določiti delegata.
4L člen
Zbor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno v zvezi z obravnavo v zboru proučiti posamezna vprašanja, pripraviti predlog ali opraviti druge naloge po sklepu zbora.
42.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov delovne skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z izvajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravijo gradivo o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki sojih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih občinskih organih in organizacijah ter znanstveni in strokovni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
43.	člen
Delovna telesa lahko za proučitev posameznih zadev za zbor opravljajo ankete in poizvedbe ter v ta namen zahtevajo od občinskih organov in organizacij podatke, spise in druge listine terstališča in mnenja, če jih za to pooblasti zbor.
Po opravljeni anketi ali poizvedbi poroča delovno telo zboru.
44.	člen
Odbori zbor in druga delovna telesa Zbora sodelujejo med seboj s komisijami skupščine, z drugimi delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
V okviru sodelovanja iz prejšnjega odstavka imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predloge dnevnih redov ža skupne seje določijo sporazumno predsedniki teh delovnih teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovna telesa zavzemajo stališča ločeno.
2.	Seje delovnih teles zbora
45.	člen
Predsednik delovnega telesa skliče sejo delovnega telesa najkasneje osem dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti poslano članom delovnega telesa najkasneje s sklicem seje.
Predsednik delovnega telesa lahko izjemoma skrajša rok za sklic in za dostavo gradiva in to utemelji na seji pred sklepanjem o dnevnem redu.
46.	člen
Člani delovnega telesa imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej delovnega telesa in sodelovati pri njegovem delu.
Če član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi prehodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se zaradi upravičenih razlogov dalj časa ne more udeleževati sej.
47.	člen
Na sejo delovnega telesa mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma gradiva, kije na dnevnem redu seje delovnega telesa in izvršni svet v primerih, kadar on ni predlagatelj akta oziroma gradiva.
Na sejo delovnega telesa so lahko povabljeni tudi predlagatelji amandmajev ter predstavniki temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so v zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa izrazili posebne interese in stališča, določili smernice oziroma sprejeli stališča ter znanstveni in strokovni delavci.
O tem, kdo naj se povabi na sejo delovnega telesa, odloči njegov predsednik.
Predsednik delovnega telesa lahko sam ali na pobudo članov delovnega telesa zaprosi za mnenje k posameznim vprašanjem, ki jih obravnava delovno telo, znanstvene in strokovne organizacije ter znanstvene in strokovne delavce.
48.	člen ,
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa je njihova vsebina takšna, da zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavala zadeve iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoje mnenje pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko da mnenje tudi zboru.
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati mnenje, ki gaje dobilo od drugih delovnih tesles in o svojih stališčih poročati zboru. 49 50
49.	člen
Delovno telo poda zboru predloge, stališča in mnenja k osnutku odloka oziroma predlogu odloka.
50.	člen
Poročilo delovnega telesa vsebuje njegove ugotovitve, kako so na podlagi vse razprav usklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora, prav tako pa 'udi stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore.
51.	člen
Če delovno telo oceni, da v zvezi s predlogom odloka ni dosežena zadostna stopnja soglasja, predlaga zboru, da obravnava predloga odloka odloži, ali da ga ponovno obravnava kot osnutek odloka.
52.	člen
Kadar je delovno telo predlagatelj odloka ali drugega akta oziroma amandmaja, sklepa o tem z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
53.	člen
Predloge poročil delovnih tesles za zbor pripravlja sekretar zbora ali strokovna služba sekretariata skupščine oziroma upravni organ.
Poročilo delovnega telesa podpiše predsednik delovnega telesa oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in ki je odgovoren za vsebino poročila ter sestavljalec poročila.
54.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
Pregled sklepov in stališč je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, kije vodil sejo in Sekretar zbora, ki ga je sestavil.
55.	člen
Članom delovnega telesa ima pravico dati pripombe k predlogu zapisnika na prvi naslednji seji.	^
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo brez razprave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik, v zapisniku, kije bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
56.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
VIII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH OPRAVIL ZA ZBOR
57.	člen
Strokovna in administrativna opravila za zbor opravlja sekretariat skupščine sali občinski upravni organ.
VIIV. KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 02-2/1979 Ormož, dne 26. decembra 1979
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Martin KRAMAR l.r.
232.
Po 2. odstavku 178. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in L odstavku L člena poslovnika skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-26/l2^79Zk°r	skupnosti skupščine občine Ormož na seji dne
\vn
POSLOVNIK
zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ormož
I. SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Delo in organizacijo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: zbora) urejeta’ poslovnik skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine) in ta poslovnik.
2. člen
Posamezna vprašanja o delu zbora oziroma njegovih delovnih teles, ki niso urejena s poslovnikom skupščine, s tem poslovnikom ali poslovnikom delovnega telesa, uredi po potrebi zbor oziroma delovno telo zbora s sklepom.
3.	člen
Zbor zaseda in odloča na sejah.
Pristojnosti zbora so določene s statutom občine Ormož.
O vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupščina) obravnava in odloča zbor samostojno, enakopravno z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom, enakopravno z zborom združenega dela, na skupni seji z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom; enakopravno s skupščino občinske izobraževalne skupnosti Ormož, občinske raziskovalne skupnosti Ormož, občinske kulturne skupnosti Ormož, občinske zdravstvene skupnosti Ormož in občinske skupnosti socialnega varstva Ormož.
Zbor sodeluje z družbenopolitičnim zborom v primeru sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov, ko družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, določenih s statutom občine Ormož in poslovnikom skupščine.
4.	člen
Zbor dela na podlagi delovnega programa, ki ga sprejme skladno z določbami poslovnika skupščine in tega poslovnika.
5.	člen
Zbor predstavlja njegov predsednik.
II.	KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA DELA
1.	Prva seja
6.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi članov delegacij skliče predsednik zbora prejšnjega sklica. Do izvolitve predsednika zbora jo vodi najstarejši izmed prisotnih delegatov.
7.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja (v nadaljevanju komisija za verifikacijo).
8.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dobo štirih let.
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi druge volitve in imenovanja, ki so določene s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
2.	Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
9.	člen
Poleg nalog, določenih s statutom občine in poslovnikom skupščine. opravlja predsednik zbora še naslednje naloge:
—	skrbi za uporabo poslovnika skupščine v zboru in tega poslovnika:
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po statutu občine, poslovniku skupščine in tem poslovniku:,
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora;
— dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev pristojnim delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora s krajevnimi skupnostmi v občini z drugimi zbori, skupinami delegacij za pošiljanje delegatov na zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije ter s skupino delegatov za svet podravskih občin;
—	skrbi za sodelovanje zbora z izvršnim svetom skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in z drugimi občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenimi organizacijami in društvi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži zbor.
10.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu za zbor in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z delovnega področja predsednika zbora.
Podpredsednik zbora nadomešča z vsemi pooblastili in obveznostmi predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan. 11 * * * * * * * *
11.	člen
Če predsedniku zbora preneha mandat člana delegacije ali funkcija
predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpred-
sednik zbora.
Če preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsedniku in
podpredsedniku zbora, skliče sejo zbora predsednik skupščine. Na tej
seji se izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora.
Sejo vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši izmed prisot-
nih delegatov v zboru.
12.	člen
Predsednik zbora lahko na lastno pobudo, na pobudo podpredsednika zlpora ali ha pobudo delovnih teles sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora in predsedniki delovnih teles, za dogovarjanje o izvajanju poslovnika zbora oz. za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbora in delovnih teles.
K obravnavi vprašanj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik tudi predstavnike posameznih organov in organizacij.
Pri obravnavi teh vprašanj sodeluje tudi sekretar zbora, po potrebi pa še strokovni delavci sekretariata skupščine.
13.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej, zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zbora, organizira in vodi strokovna dela za zbor in njegova delovna telesa, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Sekretar zbora je lahko zadolžen tudi za delo s skupinami delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SRS.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zboru in predsedniku zbora.
III.	SEJE ZBORA
1.	Verifikacija pooblastil
14.	člen
Na začetku vsake seje, preden preide na določitev dnevnega reda, zbor izvoli komisijo za verifikacijo.
Zbor izvoli komisijo za verifikacijo na predlog predsednika zbora, če se zbori najprej sestanejo na skupni seji, pa na predlog predsednika občinske skupščine. Komisija ima predsednika in dva člana.
15.	člen
Komisija za verifikacijo pregleda pooblastila delegatov na seji zbora in sestavi poročilo za zbor. Sestavni del poročila so pooblastila delegatov.
Komisiji za verifikacijo lahko pri njenem delu pomagajo sekretar zbora oziroma skupščine in zapisnikar.
16.	člen
O verifikaciji pooblastil delegatov odloča zbor na predlog komisije za verifikacijo tako, da glasuje o njenem poročilu.
O spornem pooblastilu delegata odloča zbor posebej.
17.	člen
Če je bilo za eno delegatsko mesto določenih več delegatov, komisija za verifikacijo obvesti zbor, kateri delegat je pooblaščen za posamezne točke dnevnega reda.
18.	člen
Na podlagi poročili! komisije za verifikacijo ugotovi predsednik zbora ali je zbor sklepčen.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepčnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
19.	člen
Člani komisije za verifikacijo v sestavi, v kateri so bili izvoljeni na zboru, opravljajo svojo nalogo do izvolitve novih članov iste komisije.
2. Dnevni red seje zbora
20.	člen
Dnevni red seje določi zbor po verifikaciji pooblastil na predlog predsednika zbora.
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda za sejo zbora na podlagi programa dela pri tem [la upošteva tudi predloge delegacij, delegatov v zboru, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij v občini in drugih upravičenih predlagateljev, ki so določeni s statutom občine Ormož.
Če predsednik ne uvrsti zadeve, ki sojo predlagali predlagatelji iz prejšnjega odstavka tega člena v predlog dnevnega reda seje zbora, je dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloči o uvrstitvi sporne zadeve na dnevni red zbor.
21.	člen
Predsednik odloči, katerim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam in društvom naj se pošlje sklic za sejo z ustreznim gradivom in njihove predstavnike povabi na sejo zbora.
Predstavniki iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo na seji zbora v razpravi, nimajo pa pravice glasovati.
3.	Posebni razlogi za sklic zbora
22.	člen
Predsednik zbora lahko zaradi posebnih razlogov izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kolje določen v poslovniku skupščine.
Pred začetkom seje predsednik zbora pojasni razloge, zaradi katerih je sklical sejo v krajšem roku.
Dnevni red in gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje, sklicane na podlagi prvega odstavka tega člena, se predložijo delegatom najkasneje pred začetkom seje.
23.	člen
Seje zbora, sklicane na podlagi prejšnjega člena tega poslovnika, se udeleže delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zbora, če se delegacija zaradi kratkega roka ne more sestati in določiti delegata.
Če je delegat iz prejšnjega odstavka tega člena zadržan, določi delegata, ki bo prišel na sejo zbora, vodja delegacije.
IV.	PROGRAMIRANJE DELA ZBORA IN NJEGOVIH TELES
24.	člen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega področja sprejema zbor delovni program, lahko pa tudi periodični delovni načrt. Zbor dela tudi po skupnem programu skupščine.
Delovni program sprejema zbor praviloma v dveh fazah in sicer kot osnutek in predlog delovnega programa.
Zbor lahko odloči na predlog predlagatelja delovnega programa, delegata v zboru, delovnega telesa zbora in predsedstva skupščine, da se združita obe fazi.
V.	DELOVNA TELESA ZBORA
1.	Splošne določbe
25.	člen
Delovna telesa zbora so odbori in druga delovna telesa. Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa s sklepom.
Sklep o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo, če to ni že določeno s tem poslovnikom.
26.	člen
Zbor ima:
—	odbor za družbenopolitični sistem ter družbenoekonomske odnose in razvoj:
—	odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo, stanovanjska vprašanja ter varstvo okolja. 27 28 * * * * * * * * * *
27.	člen
Odbor za družbenopolitični sistem ter družbenoekonomske odnose in razvoj proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini, v krajevnih skupnostih in v vseh oblikah združenega dela, razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov, ljudsko obrambo in javno varnost ter družbeno samozaščito, pravosodni sistem in organizacijo občinske uprave, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike. družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja ter druga vprašanja s področja družbenopolitičnega sistema;
—	temeljna vprašanja s področja družbeno-ekonomskih odnosov, sistem družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine, program dolgoročnega razvoja in družbene plane občine ter akte o tekoči družbeno-ekonomski politiki, sistem dehtve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij, zaposlovanje in socialno varnost, varstvo pri delu in medsebojna razmerja v združenem delu, vprašanja sistema vzgoje, izobraževanja, kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok ter socialnega varstva in druga vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov v občini;
—	delitev dohodka v skladu z začrtano ekonomsko politiko, splošno in skupno porabo, davčni sistem, občinski proračun, družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev in druga vprašanja z vidika delitve družbenega proizvoda.
28.	člen
Odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo in stanovanjska
vprašanja ter varstvo okolja proučuje odloke in druge splošne akte ter
druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje
le-teh, ki obravnavajo zlasti:
—	urbanistično planiranje, gospodarjenje s prostorom, izmero
zemljišč ter zemljiški kataster, prostorsko urejanje naselij, komunalno
gospodarstvo in razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjsko politiko in
stanovanjska razmerja ter usmerjanje razvoja stanovanjskega — gospo-
darstva, varstva narave in človekovega okolja ter druga vprašanje s teh
področij.
29.	člen
Odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 članov.
Predsednik, podpredsednik in člani odbdrov zbora se volijo izmed članov delegacij za zbor krajevnih skupnosti:
30.	člen
Zbor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno v zvezi z obravnavo v zboru proučiti-posamezna vprašanja, pripraviti predlog ali opravitidruge naloge po sklepu zbora.
31.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov delovne skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z izvajanjem aktov oz. politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravijo gradivo o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki sojih ustanovili.
Člani delovnih skupin sò lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samou-pravnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih občinskih organih in organizacijah ter znanstveni in strokovni delavci, ki lahko s svoji sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
32.	člen
Delovna telesa lahko za proučitev posameznih zadev za zbor opravljajo ankete in poizvedbe ter v ta namen zahtevajo od občinskih organov in organizacij podatke, spise in druge listine ter stališču in mnenja, če jih za to pooblasti zbor.
Po opravljeni anketi ali poizvedbi poroča delovno telo zboru.
. t
33.	člen
Odbori zbora in druga delovna telesa zbora sodelujejo med seboj s komisijami skupščine, z drugimi delovnimi telesi drugih zborov .in z ustreznimi telesi skupščin samoupravnih j. interesnih skupnosti za območje občine.
V okviru sodelovanja'iz prejšnjega odstavka imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predloge dnevnih redov za skupne seje določijo sporazumno predsedniki teh delovnih teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovna telesa zavzemajo stališča ločeno.
2.	SEJE DELOVNIH TELES ZBORA
34.	člen
Predsednik delovnega telesa skliče sejo delovnega telesa najkasneje osem dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti poslano članom delovnega telesa nai-kasneje s sklicem seje.	J
Predsednik delovnega telesa jahko izjemoma skrajša rok za sklic in za dostavo gradiva in to utemelji na seji pred sklepom o dnevnem redu.
35.	člen
Člani delovnega telesa imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej delovnega telesa in sodelovati pri njegovem delu.
Če član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se zaradi upravičenih razlogov dalj časa ne more udeleževati sej.
36.	člen
Na sejo delovnega telesa mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma gradiva, ki je na dnevnem redu seje delovnega telesa in izvršni svet v primerih, kadar on ni predlagatelj akta oziroma gradiva.
Na sejo delovnega telesa so lahko povabljeni tudi predlagatelji amandmajev ter predstavniki temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so v zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa, izrazili posebne interese in stališča, določili smernice oziroma sprejeli stališča ter znanstveni in strokovni delavci.
O tem, kdo naj se povabi na sejo delovnega telesa, odloči njegov predsednik.
Predsednik delovnega telesa lahko sam ali na pobudo članov delovnega telesa zaprosi za mnenje k posameznim vprašanjem, ki jih obravnava delovno telo, znanstvene in strokovne organizacije te znanstvene in strokovne delavce.
37.	člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa je njihova vsebina takšna, da zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavala zadeve iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoje mnenje pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko da mnenje tudi zboru.
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati mnenje, ki gaje dobilo od drugih delovnih teles in o svojih stališčih poročati zboru.
38.	člen
Delovno telo poda zboru predloge, stališča in mnenja k osnutku odloka oziroma predlogu odloka.
39.	člen
Poročilo delovnega telesa vsebuje njegove ugotovitve, kako so na podlagi vseh razprav vsklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora, prav tako pa tudi stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore.
40.	člen
Če delovno telo oceni, da v zvezi s predlogom odloka ni dosežena zadostna stopnja soglasja, predlaga zboru, da obravnavo predloga odloka odloži, ali da ga ponovno obravnava kot osnutek odloka.
41.	člen
Radarje dčlovno telo predlagatelj odloka ali drugega akta oziroma amandmaja, sklelpa o tem z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
42.	člen
Predloge poročil delovnih teles za zbor pripravlja sekretar zbora ali strokovna služba sekretariata skupščine oziroma upravni organ.
Poročilo delovnega telesa podpiše predsednik delovnega telesa oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in ki je odgovoren za vsebino poročila ter sestavljalec poročila.
43.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.	^	,	...
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
Pregled sklepov in stališč je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, kije vodil sejo in sekretar zbora, ki gaje sestavil.
44.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k predlogu zapisnika na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo brez razprave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik, v zapisniku, kije bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
45.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
VI.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1.	Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
46.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani komisije skupščine občine Ormož za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve izmed delegatov v zborih, v skladu s 130. čl. poslovnika SO Ormož na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora ter imenovanje sekretarja zbora
47.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
Predlog kandidatur izroči ta pismeno predsedniku skupščine občine najmanj pet dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik in podpredsednik izvoljena.
Predstavnik Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož iima pravico na seji zbora obrazložiti predloga kandidatur. 48 49
48.	člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve po predhodnem mnenju občinske konference SZDL Ormož.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
49.	člen
Zbor voli delovna telesa zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še najmanj toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se volijo po posamičnih predlogih.
50.	člen
Kandidatno listo za izvolitev delovnih teles zbora predlaga zboru komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pajo lahko tudi najmanj pet delegatov v zboru.
51.	člen
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog kandidatne liste obrazložiti.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če sama ni predlagatelj.
Predlog kandidatne liste za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za druga delovna telesa se lahko predložijo na seji zbora.
52.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se smisleno uporabljajo določbe poslovnikaskupščineo izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine.
53.	člen
Zbor lahko razreši pred potekom mandatne dobe predsednika, podpredsednika, in posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, skupina petih delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.
54.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smisleno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
VIL OPRAVLJANJE STROKOVNIH OPRAVIL ZA ZBOR
55.	člen
Strokovna in administrativna opravila za zbor opravlja sekretariat skupščine ali občinski upravni organ.
Vlil. KONČNA DOLOČBA
56.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem.vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 02-3/1979 Ormož, dne 26/12-1979
PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Matija RATEK l.r.
233
Po 2. odstavku 178. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4—38/74) in 2. odstavku 1. člena poslovnika skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13—124/77) je družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož na seji dne 26/42—1979 sprejel
POSLOVNIK
družbeno političnega zbora skupščine občine Ormož
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: zbor ) urejata poslovnik skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine občine) in ta poslovnik.
2.	člen
Posamezna vprašanja o delu zbora oziroma njegovih delovnih teles, ki niso urejena s poslovnikom skupščine, s tem poslovnikom ali poslovnikom delovnega telesa, uredi zbor oziroma delovno telo zbora s sklepom.
3.	člen
Zbor zaseda in odloča na sejah.
Pristojnosti zbora so določene s statutom občine.
Ó vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupščina) obravnava in odloča zbor enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti ali na skupni seji vseh treh zborov.
Zbor lahko tudi zavzema stališča, do zadev, ki so v pristojnosti drugih zborov skupščine.
4.	člen
7bor dela na podlagi delovnega programa, ki ga sprejme skladno z - določbami poslovnika skupščine in tega poslovnika.
5.	člen
Zbor predstavlja njegov predsednik.
II. KONST1TUIRNJE IN ORGANIZACIJA ZBORA
1.	Prva seja zbora
6.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi delegatov skliče predsednik prejšnjega sklica. Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora najstarejši izmed prisotnih delegatov.
7.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru komisijo za verifikacijo pooblastil imunitetna vprašanja (v nadaljevanju — komisija za verifikacijo).
Komisija za verifikacijo ima predsednika in dva člana.
Komisija za verifikacijo pregleda poročilo o izidu glasovanja, ki ga zboru predloži občinska volilna komisija in potrdila o izvolitvi, ki jih izvoljenim delegatom v zboru izda ta komisija ter o tem poroča zboru.
O verifikaciji mandatov delegatov v zboru odloča zbor na predlog komisije za verifikacijo tako, da glasuje o njenem poročilu.
Cc nastane spor glede mandata posameznega delegata v zboru odloča zbor o takem primeru posebej.
8.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru 'za dobo štirih let.
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi druge volitve in imenovanja, ki so določene s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
I.	Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
9.	člen
Poleg nalog določenih s statutom občine in poslovnikom skupščine opravlja predsednik zbora še naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine v zboru in tega poslovnika;
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;	. .	,
—	skrbi da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po statutu občine, poslovniku skupščine in
tem poslovniku;	,	.	....
___ skrbi za izvajanje delovnega programa zboia in periodičnega
delovnega načrta;	.	.	.	.	,	. ...
—	dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v pročučitev
pristojnim delovnim telesom zbora;	.....................
- skrbi za sodelovanje zbora z druginfu zbori, s skupinami delegacij za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije ter skupino delegatov za svet skupnosti podravskih občin;
—	skrbi za sodelovanje zbora z izvršnim svetom skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in z drugimi občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, z družbenimi organizacijami in društvi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi in s samoupravnimi organizacijami in sku pnpstmi;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles:
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži zbor.
10.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu za zbor in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z delovnega področja predsednika zbora.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan.
11.	člen
Če predsedniku zbora preneha mandat delegata v zboru ali funkcija predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpred-
scdni^zbora-eha	y zboru ali funkcija predsedniku in
podpredsedniku zbora, skliče sejo zbora predsednik skupščine. Na tej seji se izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora.	,	. .
Sejo vodi od izvolitve novega predsednika najstarejši prisotni delegat v
zboru.
12.	člen
Predsednik zbora lahko na lastno pobudo, na pobudo podpredsednika zbora ali na pobudo delovnih teles sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora ali predsedniki delovnih teles, za dogovarjanje o izvajanju poslovnika zbora oziroma za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbora
m dc^°'onl|[1a1vci'asvi vpra5anj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik tudi predstavnike posameznih organov in organizacij.
Pri obravnavi teh vprašanj sodeluje sekretar zbora, po potrebi pa tudi strokovni delavci sekretariata skupščine.
13.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej, zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah z delovnega
področja zbora, organizira in vodi strokovno delo za zbor in njegova delovna telesa, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Za svoje delo pri zboru, odgovarja sekretar zboru in predsedniku /bora.
111.	SEJE ZBORA
14.	člen
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda za sejo zbora na podlagi programa dela, pri tem pa upošteva tudi predloge delegatov v zboru, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij v občini ter drugih predlagateljev, ki so določeni s poslovnikom skupščine oziroma statutom občine.
Če predsednik ne uvrsti zadeve, ki so jo predlagali predlagatelji iz prejšnjega odstavka tega člena v predlog dnevnega reda seje zbora, jc dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloči o tem zbor.
15.	člen
Sklic za sejo z ustreznim gradivom se pošlje družbenopolitičnim organizacijam v občini.
Predsednik odloči, katerim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter društvom naj se še pošlje sklic za sejo z ustreznim gradivom, in njihove predstavnike povabi na sejo zbora.
Predstavniki iz prejšnjih dveh odstavkov lahko sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice' glasovati.
16.	člen
Predsednik zbora lahko zaradi posebnih razlogov izjemoma-skliče sejo zbora v krajšem roku, kolje določeno v poslovniku skupščine.
Pred začetkom seje predsednik zbora pojasni razloge, zaradi katerih jc sklical sejo v krajšem roku.
Dnevni red in gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje sklicane na podlagi prvega odstavka tega člena, se predložijo delegatom najkasneje pred začetkom seje.
17.	člen
Na začetku seje ugotovi predsednik zbora ali je zbor sklepčen. Sklepčnost pa lahko ugotavlja tudi komisija za verifikacijo pooblastil.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepčnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
IV.	OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE STALlSČ PO 215. ČLENU POSLOVNIKA SKUPŠČINE
18.	člen
Kadar sodeluje zbor v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela, zborom krajevnih skupnosti ali skupščino Samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sprejema akt tako, da sprejema stališča, daje zbor taka stališča k osnutku ali, predlogu odloka oziroma drugega splošnega akta.
Kadar daje zbor stališča pristojnima zboroma k predlogu odloka, jih lahko daje tudi v obliki amandamajev.
19.	člen
Zbor pošlje sprejeta stališča pristojnima zboroma in predlagatelju pred obravnavo oziroma odločanjem o odlokih in drugih splošnih aktih v pristojnih zborih.
20.	člen
Zbor lahko določi delegata, ki sodeluje pri delu pristojnih zborov, kadar ti obravnavajo odlok ali drug splošni akt, h kateremu je zbor dal stališča.
21.	člen
Na podlagi obvestila pristojnih zborov ugotovi zbor ali sta pristojna zbora sprejela odlok ali drug splošni akt v skladu z njegovimi stališči.
Če zbor ugotovi, da odlok ali drug splošni akt v pristojnih'zborih ni bil sprejet v skladu z njegovimi stališči oziroma, da so bila stališča upoštevana !c deloma, se začne usklajevalni postopek po določbah poslovnika skupščine.
V.	SODELOVANJE ZBORA Z. DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI V OBČINI IN URESNIČEVANJE SKLEPOV IN STALIŠČ TEH ORGANIZACIJ
22.	člen
Delegati v zboru so dolžni poznati v socialistični zvezi delovnega ljudstva usklajena stališča in smernice družbenopolitičnih organizacij, pomembne za obravnavo in odločanje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora, ter jih ustvarjalno in utemeljeno uveljavljati pri svojem delu v zboru.
23.	člen
Načrtovanje in izvajanje svojega delovnega programa zbor usklajuje z občinsko konferenco socialistki'.- zveze delovnega ljudstva Ormož. Delegati v zboru lahko predlagajo občinsl i konferenci Socialistične zveze delovnega
ljudstva Ormož, da o posameznih vprašanjih, ki jih bo zbor obravnaval, predhodno razpravlja in oblikuje svoja stališča.
24.	člen
Pri obravnavanju zadev iz programa dela zbora v delovnem telesu zbora morajo biti prisotna stališča občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož, njenih organov in delovnih teles ter vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Delovna telesa morajo pri oblikovanju svojih stališč in predlogov upoštevati smernice, izražene v teh stališčih.
Delovna telesa zbora sodelujejo z ustreznimi delovnimi telesi Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Predsedniki delovnih teles zbora obveščajo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož ter vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij v občini o svojih sejah.
25.	člen
Delegati v zboru, poročajo Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož o svojem delu v zboru na lastno pobudo ali na njeno zahtevo.
VI.	DELOVNA TELESA /BORA
1.	Splošne določbe
26.	člen
Delovna telesa zbora so odbori in druga delovna telesa.
/bot ustanovi odbore in druga delovna telesa za proučevanje sistemskih Vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
/bor ustanovi odbore in druga delovna telesa s sklepom.
Sklep o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo, če to že ni določeno s tem poslovnikom.
27.	člen
/bor ima:
—	odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema in
—	odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov.
28.	člen
Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini, v krajevnih skupnostih in v vseh oblikah združenega dela; ljudsko obrambo in javno varnost ter družbeno samozaščito; pravosodni sistem, organizacijo državnih organov v občini; temeljna vprašanja s področja kadrovske politike; družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja.
29.	člen
Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov; sistem družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine; programe dolgoročnega razvoja in družbene plane občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; sistem delitve družbenega proizvoda; zaposlovanje in socialno varndst; delovna razmerja in temeljna vprašanja sistema s področij, za katere so ustanovljene samoupravne interesne skupnosti, ki tvorijo skupščinski sistem;
—	delitev dohodka v skladu z začrtano ekonomsko politiko; financiranje •občine, samoupravnih interesnih skupnosti; davčni sistem, občinski
proračun; družbene kontrole cen proizvodov in storitev ter druga vprašanja z vidika delitve družbenega proizvoda;
—	organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini, v krajevnih skupnostih in v vseh oblikah združenega dela; ljudsko obrambo in javno varnost ter družbeno samozaščito; pravosodni sistem, organizacijo državnih organov v občini, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike; družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja.
30.	člen
Odbor ima predsednika, podpredsednika in s sklepom določeno število članov.
Predsednik, podpredsednik in člani odborov zbora se volijo izmed delegatov zbora.
31.	člen
/bor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno v zvezi z obravnavo v zboru proučiti posamezno vprašanje, pripraviti predlog ali opraviti druge naloge po sklepu zbora. 32 * *
32.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov delovne
skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z
izvajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravijo gradivo o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki so jih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih občinskih organih in organizacijah ter znanstveni in strokovni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
33.	člen
Delovna telesa lahko za proučitev posameznih zadev za zbor opravljajo ankete in poizvedbe ter v ta namen zahtevajo od občinskih organov in organizacij podatke, spise in druge listine ter stališča in mnenja, če jih za to pooblasti zbor.
Po opravljeni anketi ali poizvedbi poroča delovno telo zboru.
34.	člen
Odbori zbora in druga delovna telesa zbora sodelujejo med seboj s komisijami skupščine, z drugimi delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
V okviru sodelovanja iz prejšnjega odstavka imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predloge dnevnega reda za skupno delo določijo sporazumno predsedniki teh delovnih teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovnega telesa zavzemajo stališča ločeno.
2.	Seje delovnih teles zbora
35.	člen
Predsednik delovnega telesa skliče sejo delovnega telesa najkasneje osem dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti poslano članom delovnega telesa najkasneje s sklicem seje.
Predsednik delovnega telesa lahko izjemoma skrajša rok za sklic seje in za dostavo gradiva in te utemelji na seji pred sklepanjem o dnevnem redu.
36.	člen
Člani delovnega telesa imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej delovnega telesa in sodelovati pri njegovem delu.
Če član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na sejo, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se zaradi upravičenih razlogov dalj časa ne more udeleževati sej.
37.	člen
Na seji delovnega telesa mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma gradiva, ki je na dnevnem redu seje delovnega telesa in izvršni svet v primerih, kadar ni predlagatelj akta oziroma gradiva.
O tem, kdo naj bo povabljen na sejo delovnega telesa, določi njegov predsednik.
Predsednik delovnega telesa lahko sam ali na pobudo članov delovnega telesa zaprosi za mnenje k posameznim vprašnjem, ki jih obravnava delovno telo, znanstvene in strokovne organizacije ter znanstvene in strokovne delavce.
38.	člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pstistojno, pa je njihova vsebina takšna, da. zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavala zadeve iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoje mnenje pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko da mnenje tudi zboru.
39.	člen
Delovno telo poda zboru predlog sklepa o določitvi stališč, mnenj in predlogov k osnutku odloka, ki naj bi jih predlagatelj upošteval pri pripravi predloga odloka.
40.	člen
Porpčilo delovnega telesa vsebuje ugotovitve delovnega telesa, kako so na podlagi vseh razprav usklajena različna stališča' glede zadeve, ki je na dnevnem redu zbora, prav tako pa tudi njihovega stališča, mnenja, pripombe in predloge, glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje oziroma so dobili večinsko podporo, možne alternative alternativne rešitve k tej zadevi ter stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki naj na njegovi seji niso dobili širše pz. večinske podpore.
41.	člen
Če delovno telo oceni, da v zvezi s predlogom odloka ni dosežena zadostna stopnja soglasja, predlaga zboru, da obravnavo predloga odloži, ali da ga ponovno obravnava kot osnutek odloka.
42.	člen
Kadar je delovno telo predlagatelj odloka ali drugega akta ali amandmaja, sklepa z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
43.	člen
Predloge poročil delovnih teles za zbor pripravlja sekretar zbora ali strokovna služba sekretariata skupščine.
Poročilo delovnega telesa podpiše predsednik delovnega teles telesa oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki vodi sejo in ki je odgovoren za vsebino poročila ter sestavljalec poročila.
44.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, kixso bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
Pregled sklepov in stališč je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in sekretar zbora, ki ga je sestavil.
45.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k predlogu zapisnika na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo brez razprave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
46.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
Vil. PROGRAMIRANJE DELA ZBORA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
47.	člen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega področja sprejema zbor delovni program in periodični delovni načrt.
Delovni program sprejema zbor praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek in predlog delovnega programa.
Zbor lahko odloči, na predlog predlagatelja delovnega programa, delegata v zboru, delovnega telesa zbora ali predsedstva skupščine, da se združita obe fazi.
48.	člen
Delovni program pripravi že ustanovljeno delovno telo zbora, lahko pa za pripravo delovnega programa zbor ustanovi posebno delovno telo.
Delovni osnutek programa pripravi delovno telo v skladu z določbami 169. člena poslovnika skupščine, upoštevajoč pri tem predloge, oblikovane na sejah zbora in sejah delovnih teles in v dokumentih družbenopolitičnih organizacij.
49.	člen
Delovni osnutek programa zbora se pošlje predsedstvu skupščine zaradi usklajevanja z delovnimi osnutki programov drugih zborov in programom izvršnega sveta.
Po uskladitvi se pošlje osnutek delovnega programa delegatom zbora, članom delovnih teles skupščine in zbora, družbenopolitičnim organizacijam v občini, izvršnemu svetu, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki enakopravno odločajo z zborom in drugimi zainteresiranimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
50.	člen
pred začetkom obravnave osnutka delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen s potekom priprave osnutka delovnega programa.
Po končani obravnavi zbor sprejme osnutek delovnega programa s sklepom.
51.	člen
Delovno telo pripravi predlog programa dela zbora na podlagi pripomb, mnenj, stališč in predlogov, ki so bili dani k osnutku delovnega programa.
Glede usklajevanja, rokov in pošiljanja predloga delovnega programa zbora se smiselno uporabljajo določbe 49. in 50. člena tega poslovnika in določb poslovnika skupščine.
52.	člen
Pred začetkom obravnave predloga delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen z izvršitvijo delovnega programa prejšnjega obdobja.
Zbor sprejme delovni program praviloma na prvi seji v letu.
53.	člen
Delovno telo zbora lahko pripravi predlog periodičnega delovnega načrta na podlagi delovnega programa zbora in ga predloži zboru.
54.	člen
Na podlagi delovnega programa zbora sprejmejo odbori v okviru svoje pristojnosti delovne programe in časovno opredelijo izvršitev programiranja nalog.
Odbori lahko vključujejo v svoj delovni program tudi druge zadeve, ki se nanašajo na določanje in izvajanje politike z delovnega področja zbora. 55
55.	člen
Če odbor sklene, da bo zaključil obravnavo posamezne zadeve, ki jih je
samostojno uvrstil v svoj delovni program, obvesti o tem predsednika zbora.
Če odbor predlaga zboru obravnavo zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program, pošlje zboru ustrezno gradivo s predlogi.
56.	člen
Delovno telo lahko predlaga zboru, da ta ne obravnava določene zadeve iz svojega programa dela, če ugotovi, da ni več razlogov, zaradi katerih jo je zbor vključil v svoj program oziroma če meni, da določena zadeva ni dovolj pripravljena za obravnavo v zboru. Odbor mora svoj predlog obrazložiti.
Vlil. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RA7REŠ1-1 VAH
1.	Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
57.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani komisije skupščine občine Ormož za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve izmed delegatov v zborih na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora in imenovanje sekretarja zbora
58.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
Predloga kandidatur se izročita pismeno predsedniku skupščine najmanj pet dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik in podpredsednik izvoljena.
Predstavnik občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož ima pravico na seji zbora obrazložiti predlog kandidatur.
59.	člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pg predhodnem mnenju Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
60 . člen
7bor voli delovna telesa zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še najmanj toliko kandidatov kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se volijo po posamičnih predlogih.
ui.cicn
62.	člen
list c'ob! a z ložh i predlasatdja ima pravico na sej' zbora Predlog kandidatne
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če sama ni predlagatelj.
Predlog kandidatne liste za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za preostala delovna telesa se lahko predložijo na seji zbora.	J
63.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine.
64.	člen
7bor lahko razreši predsednika, podpredsednika in posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
f redlog za razrešitev lahko da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, skupina petih delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.	‘
65.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
IX. OPRAVLJANJE STROKOVNIH OPRAVIL ZA ZBOR
66.	člen
Strokovno administrativna opravila za zbor opravlja sekretariat skupšči-X. KONČNE DOLOČBE
67.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož m Ptuj.
Številka: 02-1/1979 Ormož, dne 26/12-1979
PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO ORMOŽ
Marica BRAZDA J. r.
234.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 110. in 65. členu Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ptuj za leto 1980
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1980 znašajo 134,755.000 din in so razporejeni na:
—	posebni del proračuna	133,755.000 din
—	tekočo proračunsko rezervo 1,000.000 din.
2.	člen
Od prihodkov iz 1. člena tega odloka se vlaga v sredstva rezerve Skupščine občine Ptuj 1 % prihodkov, doseženi od turistične takse pa se v celoti odstopijo občinski turistični zvezi.
3.	člen
Sredstva, ki se zberejo iz taks za zdravstvena spričevala živine se v celoti razporedijo za financiranje potreb, ki jih določa zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) in izločijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Ptuj.
4.	člen
Državni organi in drugi organi samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena iz proračuna. Sredstva, ki jih dosegajo s svojo dejavnostjo, pa so prihodek občinskega proračuna. Pri prometu s plačljivimi tiskovinami se odvaja, kot prihodek v proračun, pozitivna razlika med nabavno in prodajno ceno.
Izpitna komisija za voznike motornih vozil uporablja prihodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo, za svojo redno dejavnost, razlika med prihodki in odhodki pa se ob koncu leta odvede v občinski proračun.
5.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1980 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v skladu s programom dela, ki je osnova za financiranje teh organov iz proračuna.
/a izvajanje določil 1. odstavka tega člena ter zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren predstojnik organov kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
6.	člen
Sredstva za financiranje delegatskega'sistema v krajevnih skupnostih razporedi na posamezne krajevne skupnosti na predlog izvršnega sveta zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj.
7.	člen
Sredstva, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene in zanje ni odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, razporeja občinski izvršni svet oziroma od njega pooblaščeni odredbodajalec. 8 9
8.	člen
7a izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine.
9.	člen
Proračunska sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike, če ni v posebnem aktu občinske skupščine oziroma v pogodbi med občino in uporabnikom sredstev drugače določeno.
Ce zaostaja pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme občinski izvršni svet začasno zmanjšati znesek sredstev, ki so jim v proračunu razporejena za posamezne namene.
Izvršni svet je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske porabe z doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda ter glede na gibanje osebne in skupne porabe v občini po potrebi sprejme ukrepe za omejevanje s proračunom predvidene porabe.
O ukrepu iz 2. in 3. odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
10.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerv iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb in družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74)do višine 500.000 din;
—	da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
11.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti, ki se financirajo in občinskega proračuna, v skladu z gìbanjém osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
12.	člen
Vsi uporabniki proračunskih sredstev razporejenih s tem odlokom so dolžni predložiti za proračun pristojnemu občinskemu upravnemu organu finančne načrte in zaključne račune oziroma .poročilo o uporabi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka oziroma ha podlagi posebnih predpisov.
13.	člen
7 a proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunski nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna in ugotavljanja kako državni organi, ki se financirajo in občinskega proračuna izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, ter o tem seznanja izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
14.	člen
Pregled prihodkov proračuna občine Ptuj za leto 1980 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1980, ki je sestavni del tega odloka.
15.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
Številka: 402-32/79
Datum: 27/12-1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. I. r.
235.
Po 38. členu zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37—427/74 in 12—35/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12—619/77) ter 15. alinei 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o hišnem redu v občini Ptuj
1.	člen
Odlok o hišnem redu v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13—143/77) se dopolni tako, da se prvemu odstavku 6. člena doda nov stavek, ki glasi:
,,V stanovanjskih ali drugih zgradbah, v katerih sta najmanj dve stanovanji, morajo biti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda pritrjeni tudi poštni nabiralniki s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet.”
2.	člen
V 44. členu odloka se v 1. točki pred besedama v oklepaju doda besedilo:
,,ter če v neposredni bližini vhoda niso pritrjeni poštni nabiralniki s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet.”
3.	člen
Rok za namestitev poštnih nabiralnikov v smislu 1. člena tega odloka je 3 mesece po uveljavitvi odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 36—5/75—1
Datum: 27/12—1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet.l. r.
. 236.
Na podlagi 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24—1507/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št.
12—	619/77) 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—46/78) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj
1.	člen
Drugi odstavek 6. člena odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj (Uradni vestnik Ormož in Ptuj, št.
13—	124/75) se spremeni tako, da glasi:
Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprte vsaj pet ur. Najmanj dve prodajalni z živili morata biti odprti ob sobotah do 19. ure (dežurni prodajalni). Dežurni prodajalni morata nuditi potrošnikom vsa osnovna živila v zadostni količini in izbiri ves čas, ko sta odprti. Razpored dežurnih prodajaln mora biti objavljen na vidnem mestu na vseh prodajalnah z živili.”
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 14—3/75—1
Datum: 27. 12. 1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
237.
Na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, štev. 51—288/71) in 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev.
5—46/78) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o oprostitvi plačevanja pristojbine za uporabo javnih cest za kmetijske traktorje ter kmetijske traktorske in delovne priklopnike
1.	člen
V občini Ptuj se ne plačuje pristojbina za uporabo javnih cest (v nadaljnjem besedilu: cestnina) za kmetijske traktorje ter kmetijske traktorske in delovne priklopnike, če so lastniki občani in kmetijske organizacije združenega dela.
2.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oprostitvi plačevanja pristojbine za uporabo javnih cest za kmetijske traktorske in delovne priklopnike (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—61/77).
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
Številka: 38—15/79—2
Datum: 27. 12. 1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
238.
Po 24/a, 24/b in 24/c členih zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 13/77) ter 165. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o stopnji prispevka za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1980
1.	člen
S tem odlokom se določi stopnja prispevka za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za tiste zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma v okviru samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za leto 1980.
2.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnosti iz 1. člena tega odloka in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo iz dohodka prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe po stopnji 0,80.
3.	člen
Osnova za obračun prispevka iz dohodka po
2.	členu tega odloka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
4.	člen
Prispevek se plačuje samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj na žiro račun št. 52400—662—26980 z uvedbo namena nakazila ,,vzdrževanje skupne rabe 1980”. 5
5.	člen
Način uporabe združenih sredstev po tem
odloku določa skupščina samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj na osnovi sprejetega programa vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1980.
6.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakokratnem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov. Prispevek odmerja davčna uprava.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi u v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
Številka: 420—9/79—2
Ptuj, dne 27/12-1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
239
Na jrodlagi 154. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) ter po 6. točki VI. dela družbenega plana razvoja občine Ptuj za obdobje 1976—1980 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/76) je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. decembra 1979 enakopravno s skupščinami Izobraževalne skupnosti občine Ptuj, dne 24/12—1979, Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj, dne 26/12—12 ter Zdravstvene skupnosti občine Ptuj, dne 24/12—1979 sprejela
ODLOK
o plačevanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva ter zdravstva v občini Ptuj v letu 1980
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki niso pristopili k dopolnilom k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva ter zdravstva za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 plačujejo prispevke za financiranje navedenih dejavnosti za leto 1980 po tem odloku.
2.	člen
Po tem odloku plačujejo prispevke tudi delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih in delovni ljudje, ki z osebnim delom za lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost.
3.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo kmetijsko ali kakšno drugo dejavnost z osebnim delom in drugi zavezanci za prispevek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo na podlagi sklepa o obveznostih plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj za leto 1980, ki ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti občine Ptuj.
4.	člen
Zavezanci iz 1. in 2. člena tega odloka plačujejo prispevke po teh stopnjah:
stopnje v %
1.	za otfoško varstvo iz osebnega dohodka
—	za skupni program	2,07
—	za dopolnilni program	0,99
2.	za izobraževanje iz osebnega dohodka 5,12
3.	za kulturo iz osebnega dohodka	1,05
4.	za telesno kulturo iz osebnega dohodka 0,30
5.	za socialno skrbstvo iz osebnega dohodka 1,46
6.	za zdravstvo
—	iz osebnega dohodka	8,14
—	iz dohodka na osnovi osebnega dohodka 2,00
7.	za zaposlovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti
—	iz dohodka na osnovi osebnega dohodka 0,23
5.	člen
Zavezanci obračunavajo in plačujejo prispevke ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1—1980.
Številka: 420—10/79—2 Ptuj, 27/12—1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
240.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) ter
5.	in 15. alineje 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78) ter skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ptuj je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah v občini Ptuj
1.	člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj v občini Ptuj.
2.	člen
Najvišje stanarine v prvem polletju 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane za 25 %.
Najvišje stanarine v drugem polletju 1980 ne smejo presegati stanarin, ki jih bodo imetniki stanovanjske pravice plačevali 'v juniju 1980, povečane za 25 %.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišjih stanarinah v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-47/76).
4.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 36-2/75
Datum: 27/12-1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
241.
Na podlagi 182. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) in 58. člena poslovnika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, St. 3/77) je zbor krajevnih skupnosti SkupSCine obCine Ptuj na seji, dne 27. decembra 1979 sprejel
SKLEP
o razrešitvi podpredsednika zbora krajevnih skupnosti SkupšCine obCine Ptuj
1.
Jože KAVČEVIČ, Clan delegacije Krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, se razreši funkcije podpredsednika zbora krajevnih skupnosti SkupšCine obCine Ptuj.
2.
S tem sklepom preneha veljati sklep o izvolitvi, št. 020—25/78 z dne 12/4-1978.
3.
Ta sklep zaCne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-25/78-SK
Datum: 27/12-1979
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti SkupšCine obCine Ptuj Jože KOLAR, 1. r.
242.
Na podlagi 182. Člena statuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 5/78) in 58. Člena poslovnika zbora krajevnih skupnosti SkupšCine obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin
Ormož in Ptuj, št. 3/77) je zbor krajevnih skupnosti SkupšCine obCine Ptuj, na seji, dne 27. decembra 1979 sprejel
SKLEP
o izvolitvi podpredsednika zbora krajevnih skupnosti SkupšCine obCine Ptuj
1.
Franc FIDERSEK, dan delegacije Krajevne skupnosti Boris Ziherl, stanujoC Ziherlova plošCad 6,
se izvoli
za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti SkupšCine obCine Ptuj.
2.
Mandatna doba izvoljenega podpredsednika traja do izteka mandata skupščine sedanjega sklica.
3.
Ta sklep zaCne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 020—25/78 Datum: 27. 12. 1979
Predsednik
zbora krajevnih skupposti SkupšCine obCine Ptuj Jože KOLAR, 1. r.
243.
Po 17. alinei 16. Člena statuta obCinske kulturne skupnosti Ormož je skupščina OKS Ormož na svoji 8. seji, dne 19. 12. 1979 sprejela
s k I e p :
Na podlagi aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana obCinske kulturne skupnosti Ormož in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—80 za leto 1980 se sprejme prispevna stopnja za leto 1980 v višini 0,44 % za obCinsko kulturno skupnost in 0,56 % za kulturno skupnost Slovenije.
Skupna stopnja znašaš 1,00 % od bruto osebnega dohodka.
Številka: 79/79
Ormož, 19. 12. 1979
Predsednica skupščine OKS Ormož
BEDRAČ Dušanka, 1. r.
244.
Na podlagi 3. alinee 16. Člena statuta obCinske tclesnokulturne skupnosti Ormož je skupščina TKS Ormož na svoji 9. seji, dne 24. 12. 1979 sprejela
s k I e p :
Na podlagi aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana obCinske telesno-kultume skupnosti Ormož za obdobje 1976—80 za leto 1980 se sprejme prispevna stopnja za leto 1980 v višini 0,38 % od bruto osebnih dohodkov.
Številka: 45/79
Ormož, 28. 12. 1979
Predsednik skupščine TKS Ormož
MLAKAR Rudi, I. r.
245.
Na podlagi 15. Člena statuta obCinske zdravstvene skupnosti Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 13/76) je skupščina obCinske zdravstvene skupnosti Ptuj na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnim sredstvi ali intelektualne storitve v obCinski zdravstveni skupnosti Ptuj v letu 1980
1.	Člen
Za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z'iastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo v letu 1980 (v nadaljnjem besedilu: osnova ) meseCni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni obCinski davCni organ za preteklo leto.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka popreCnemu meseCnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
2.	Člen
Za osebe iz 1. Člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da bruto osebni dohodek, ki ga je ugotovil pristojni obCinski davCni organ, za preteklo leto ne dosega bruto osebnega dohodka po družbenem dogovoru za njihovo poklicno dejavnost, je osnova enaka popreCnemu meseCnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji
3.	Člen
Za osebe, ki pridobijo lastnost zavarovanca na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. Člena tega sklepa med letom, v preteklem letu pa zanje ni bil ugotovljen meseCni bruto osebni dohodek, je osnova enaka popreCnemu meseCnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji. m
4.	Člen
Osebe iz 1. Člena tega sklepa plaCujejo od 1. januarja 1980 dalje prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo glede na osnove, veljavne za leto 1979, vse dotlej, doklet pristojni obCinski davCni organ ne ugotovi zanje meseCnega bruto osebnega dohodka za preteklo leto, nakar se opravi dokonCni obraCun prispevkov. 5
5.	Člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davCno osnovo
razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim doloCi osnova v meseCnem znesku 6.960 din, od katere plaCujejo prispevek za zdravstveno varstvo.
6.	Člen
Športniki se ne glede na pokojninsko dobo in davCno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim doloCi osnova, od katere plaCujejo prispevek za zdravstveno varstvo v meseCnem znesku:
6.960 din za športnike-amaterje, ki prejemajo hranarino, in 11.190 din za športnike-nogometaše s statusom profesionalca.
7.	Člen
Kolporterji tiska se ne glede na pokojninsko dobo in davCno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim doloCi osnova v meseCnem znesku 6.340 din, od katerega plaCujejo prispevek za zdravstveno varstvo.
8.	Člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davCno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim doloCi osnova v meseCnem znesku 11.440 din, od katere plaCujejo prispevek za zdravstveno varstvo.
9.	Člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednja zavarovalna razreda in se jim doloCita meseCni osnovi za plaCcvanje prispevka za zdravstveno varstvo:
—	z nižjo ali srednjo izobrazbo	6.960 din
—	z višjo ali visoko izobrazbo ’	11.190 din.
' i
10.	Člen
Osnove za obračunavanje in plaCevanje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, za katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
1L Člen
7.	dnem, ko zaCne veljati in se uporabljati ta sklep, preneha veljati in se uporabljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v obCinski zdravstveni skupnosti Ptuj za leto 1979 (Uradni vestnik Ormož in Ptuj, št. 8/79).
iqu J?.
12.člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
razmerjih, obračunavajo pa ga iz kosmatega osebnega dohodka, izplačanega kot akontacije osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
Ptuj, dne 24/12-1979
Občinska zdravstvena skupnost Ptuj Predsednik skupščine Stanko BRODNJAK 1. r.
246.
Po drugem odstavku 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74, 1/75 in 31-1404/76) ter 15, členu statuta občinske zdravstvene skupnosti Ptuj (Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož 3-126/76) je skupščina zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov dne 24/12-1979 sprejela
SKLEP
o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj za leto 1980.
I.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami, ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1976—1980 za leto 1980, zaradi česar niso zagotovljena sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva, plačujejo v letu 1980 prispevke v višini oziroma po stopnjah kot jih določa odlok o plačevanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva ter zdravstva v občini Ptuj v letu 1980 ter sklep v skladu s predpisi o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
II.
(1)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v
delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gopodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani , ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci},	združujejo za	zagotavljanje prayice do
neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotovijo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, sredstva v obliki prispevka (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zdravstveno varstvo) in sicer:
1.	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih
a)	iz osebnih dohodkov po stopnji 8,14%;
b)	iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti, upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 2,00%;
2.	Delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov,
a)	iz osebnih dohodkov po stopnji 8,14%;
b)	iz dohodka občanov, upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 2,00%.
(2)	Za zavarovance iz prvega odstavka plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji zavezanci: temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma nosilci samostojnega osebnega dela, pri katerih so v delovnem razmerju: organi, v katere so izvoljeni; zadruge, pri katerih delajo: sami iz svojih sredstev pa delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
(3)	Z Za kmete — kooperante, katerih pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti ureja posebni sporazum, je zavezanec za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka kmetijska zadruga ali druga organizacijska oblika združevanja kmetov.
(4)	Zavezanci po drugem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka tudi za ves čas, ko so zavarovanci (opravičeno ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih o združenem delu oziroma delovnih
III.
Za zagotovitev pravic delavcev na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (četrti del zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24-1976/77) iz zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni združujejo zavezanci, navedeni v II. točki tega odloka, prispevek za zdravstveno varstvo pod 1/b oziroma 2/b prejšnje točke tega odloka.
IV.
(1)	Zavarovanci — kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 23 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter pavšalni letni znesek 1.288.—- din za zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
(2)	Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca-kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča — zavarovanca (iz prvega odstavka II. točke tega odloka), ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca (Četrti odstavec 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu) plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci — mesečni pavšalni prispevek 145 din.
V.
(1)	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 % od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2)	Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ureja plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo samoupravni sporazum o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1979 med navedeno skupnostjo in zdravstveno skupnostjo Slovenije.
VI.
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih, ki se prijavijo za zaposlitev, po stopnji 13,55 % obračunavajo pa ga iz čistega poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila upravičencem do tega nadomestila med začasno nezaposlenimi na območju skupnosti za zaposlovanje.
V 11.
(1)	Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa se v tujini, kjer niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, in zavarovanci, ki so združili delo z domačo organizacijo : -združenega dela in delajo v tujini (detaširani delavci), so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo po njihovem osebnem dohodku.
(2)	Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek kosmatega osebnega dohodka ne dosega spodaj navedenih zneskov, se obračunava prispevek od mesečnih osnov, določenih glede na opravljanje del in nalog ustrezne strokovne usposobljenosti:
1.	brez strokovne izobrazbe ali nekvalificirana dela	12.640 din
2.	nižjo strokovno izobrazbo in priučena dela	15.570 din
3.	poklicno šolo ali kvalificirana dela	18.210 din
4.	srednjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirana dela 20.570 din
5.	višjo strokovno izobrazbo	24.390 din
6.	visoko strokovno izobrazbo	30.540 din
(3)	Prispevek po prvem odstavku se plačuje, obračunava in odvaja po stopnjah, določenih v 11. točki tega odloka.
VIII.
Za določene kategorije zavarovancev iz 56., 57. in 58. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) se vpeljejo prispevki v pavšalnih zneskih, in sicer:
čisti mesečni pavšalni znesek din
1.	za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizaciji združenega dela, v šoli ali pri nosilcu samostojnega osebnega dela (prvi lodstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela, šola oziroma nosilec samostojnega osebnega dela, pri katerih so v ukv a'i na praksi
—zavezanec	14«
2. /a občane na šolanju, strokovnem izpopolnjevanju ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in
IX.
7a zavarovane osebe in občane iz 70. in 74. člena zakona se vpeljejo pavšalni prispevki za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, in sicer:
nimajo statusa rednega študenta, in občane, kijih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da sc tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma nosilec samostojnega osebnega dela, pri katerem delajo kot delavci oziroma organ ali organizacija, ki daje štipendijo oziroma šola —
360
3.	za udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (drugi odstavek 56. člena
zakona), plačuje organizator javnih del in mladinskih delovnih akcij —
zavezanec	145
4.	za osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizator pouka za obrambo in
zaščito — zavezanec	145
5.	za začasno nezaposleno osebo po končanem študiju (drugi odstavek 56. člena zajona) plačuje skupnost za
zaposlovanje — zavezanec	145
6.	za učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter akademij (tretji odstavek 56. člena zakona) plačujejo plačniki, ki jih določi sarnoupravni
sporazum med ustreznimi samoupravnimi	l45
interesnimi skupnostmi — zavezanci
7.	za uživalce stalnih priznavalnin, družbe-
nih preživnin in stalne družbene denarne pomoči (peti odstavek 56. člena zakona) plačuje organ ali organizacija, ki izplačuje navedene prejemke— zavezanec	360
1.	za delavce, zaposlene z manj kot polovico delovnega časa, in kmete, kadar opravljajo občasna dela
(1. točka 70. člena zakona) plačuje organizacija oziroma nosilec samostojnega osebnega dela, ki je zavezan za njihovo zavarovanje
2.	za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji (2. točka 70. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec
3. za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov, kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom (3. točka 70. člena zakona)
—	v šolskih delavnicah ali učilnicah plačuje šola — zavezanec
—	zunaj šolskih delavnic ali učilnic plačuje organizacija, pri kateri opravlja praktično delo — zavezanec
4. za občane
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe;
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami;
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pti izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj;
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
Čisti mesečni pavšalni znesek din
215
230
60
145
8.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 57. člena zakona) plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno
drugače	360
9.	/a izseljence — povratnike, če se prijavijo za zaposlitev, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (tretji odstavek 57. člena zakona), plačuje skupnost za zaposlovanje —
zavezanec	360 10
10.	druge skupine delovnih ljudi in občanov, ki se zavarujejo pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno pri tujem nosilcu zavarovanja, pri katerem so same zavarovane, plačujejo za posameznega
upravičenca	360
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije;
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah
(74. člen zakona) plačujejo organizatorji — zavezanci	60
X.
Mesečni pavšalni prispevki iz Vlil. in IX. točke tega odloka so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu. Za osebe, ki niso zavarovane za ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
XI.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož, upravlja pa se začasno od 1. januarja 1980 dalje, do dokončne opredelitve sredstev občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za leto 1980.
Ptuj, dne 24. 12. 1979
Občinska zdravstvena skupnost Ptuj Predsednik skupščine Stanko BRODNJAK 1. r.
247.
Na osnovi 17. člena Statuta Izobraževalne skupnosti fJBjj/jfc skupščina ilzobraževalne skupnosti Ptuj na seji dne 24. 12. 1979 sprejpja,;, ,
.-ojinNaloc
SKLEP
o začasnem financiranju dejavnosti Izobraževalne skupnosti Ptuj za leto 198«
1.	člen
Dejavnost, ki jih financira Izobraževalna skupnost Ptuj bodo do sprejetja finančnega načrta za leto 1980 začasno financirane v skladu s sprejetim programom dela za leto 1980, vendar najdalj do 30. 4. 1980.
2.	člen
Odhodki v času začasnega financiranja smejo znašati mesečno eno dvanajstino dovoljene porabe za leto 1979, zvišano za dogovorjen porast v letu 1980.
Izobraževalna skupnost Ptuj lahko v tem času tudi realizira zaostanke plačil iz let^ 1979.
3.	člen
Prihodki in odhodki v času začasnega financiranja so‘ sestavni del finančnega načrta Izobraževalne skupnosti Ptuj za leto 1980.
4.	člen
Ta sklep začne veljati s 1. 1. 1980.
Številka: 1199/79—IS
Datum: 24. 12. 1979
Predsednik skupščine:
Stanko LHPEJ I. r.
248.
V skladu s 7. in 11. členom Dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Ptuj in Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1926—1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/78) je skupščina Izobraževalne skupnosti Ptuj na zasedanju obeh zborov dne 24. 12. 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi sfredstev za izvedbo programa in o prispevni stopnji za izobraževalno skupnost Ptuj za leto 1980
1.	člen
Skladno z izhodišči za oblikovanje skupne, splošne in druge pprabe v občini Ptuj za leto 1980 se sredstva za izvedbo dogovorjenega programa Izobraževalne skupnosti Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/78) uskladijo z oceno rasti družbenega proizvoda in vplivom cen v letu 1980.
2.	člen
V 4. členu navedenega dodatka se spremenijo zneski za leto 1980 in so:
1.	zajamčeni program	131.036.000.— din
2.	program skupnih nalog	,	4.014.000.— din
3.	vzajemni program	'	2.012.000,— din
4.	dopolnilni program	44.242.000.— din
— od lega investicije	'	4.602,000.— din
3.	člen
V 5. členu se spremenijo zneski za leto 1980 in so:
1.	zajamčeni program
a)	s prispevno stopnjo iz osebnih dohodkov
b)	iz solidarnosti v SRS
2.	program skupnih nalog a) s prispevno stopnjo iz osebnega dohodka
3.	vzajemni program
a) s prispevno stopnjo iz osebnega dohodka
4.	dopolnilni program a) s prispevno stopnjo iz osebnega dohodka — od tega investicije Skupaj za vse programe
a)	s prisp. stopnjo iz oseb. doh. v občini
b)	iz solidarnosti v SRS 4 5
4.	člen
Za izvajanje sprejetega in vrednostno usklajenega programa dela za leto 1980 plačujejo podpisniki prispevek po stopnji 5,12 iz osebnih dohovkov ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov.
5.	člen
Ta sklep velja po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj uporablja pa se od 1. 1. 1980.
Številka: 1198/79—IS Datum: 24. 12. 1979
92.882.000,	— din
38.154.000,	— din
4.014.000,	— din
2.012.000,	- din
44.242.000,	— din
4.602.000,	— din
143.150.000—din 38.154.000—din
249.
V skladu z 48. členom Statuta Kulturne skupnosti občine Ptuj je skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj na zasedanju obeh zborov dne 25. 12. 1979 sprejela
SKLEP
o ugolovilvi pristopa k spremembi dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979—1980
1. člen
Skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj ugotavlja, da je k spremembi Dopolnila k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni vestnik občin Ofmož in Ptuj, štev. 16/78) pristopila večina podpisnikov ter da je sprememba Dopolnila sprejeta.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 448/79-KUS Datum: 25. 12. 1979
Predsednica skupščine: Marija MAGDALENO, 1. r.
250.
V skladu s 17. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 sklenejo delavci ter delovni ljudje udeleženci samoupravnega sporazuma
SPREMEMBO DOPOLNILA k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—80 za leti 1979—1980
1. člen
V 2. členu Dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979—1980 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 16/78 a) se spremenijo vrednosti posameznih dejavnosti pod A. Dopolnilni program za leto 1980
v 000 din
1. alinea:
—	dejavnost knjižnice	2.484
3.	alinea:
—	dejavnost muzeja	2.018
16. alinea:
akcije (sanacija muzejskih objektov)	11 .g26
17 alinea:
investicije — obnova Ljudske in študijske knjižnice	379
Skupaj Dopolnilni program	25.445
Spremeni se tudi seštevek za dopolnilni in skupni program Skupaj (A + B)	39.209
2.	člen
spremeni sc 3. člen in glasi:
1.	V rednost celotnega programa	39.209
od tega: za dopolnilni program	25.445
za skupni program	13.764
2.	Potrebna sredstva za izvedbo programa	39.209
od tega: — potrebno združiti v občini	26.164
—	iz solidarnosti	8.546
—	iz lastnih dohodkov	523
—	iz drugih virov	3.000
—	iz kreditov	975
3.	člen
Ta sprememba k dopolnilu je sklenjena, ko jo sprejme večina udeležencev sporazuma.
4.	člen
Skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj ugotovi, da je sprememba dopolnila sprejeta.
5.	člen
„ Ta sPfer,)eniba dopolnila velja po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož m Ptuj.
Predsednik skupščine: Stanko LEPEJ 1. r.
številka: 494/79-KUS Datum: 25/12-1979
251
V skladu s 7. in 11. členom Dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št, 16/78) je skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj na zasedanju obeh zborov dne 25. 12. 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in o prispevni stopnji za kulturno skupnost občine Ptuj za leto 1980
1.	člen
Skladno z izhodišči za oblikovanje skupne, splošne in druge porabe v občini Ptuj za leto 1980 se sredstva za izvedbo dogovorjenega programa Kulturne skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/78) uskladijo z oceno rasti družbenega proizvoda in vplivom cen v letu 1980.
2.	člen
V	2. členu Dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 in v 1. členu spremembe Dopolnila (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj 20/79) se spremeni kolona za leto 1980 it) glasi:
v 000 din
A.	Dopolnilni program	28.651
B.	Skupni program v okviru Kulturne
Skupnosti Slovenije	15.498
Skupaj A + B	44,149
3.	člen
V	3. členu Dopolnila in 2. členu Spremembe dopolnila se spremeni kolona /a leto 1980 in glasi:
v 000 din
1.	Vrednost celotnega programa	44.149
od tega: — za dopolnilni program	28.651
—	za skupni program	15.498
2.	Potrebna sredstva za izvedbo programa	44.149
od tega: — potrebno združiti v občini	29.461
—	iz	solidarnosti	9.628
—	iz	lastnih dohodkov	589
—	iz	drugih virov	3.378
—	iz	kreditov	1.093
4.	člen
/a izvajanje sprejetega in vrednostno usklajenega programa dela za leto 1980 plačujejo podpisniki prispevek po stopnji 1,05 % iz osebnih dohodkov ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov.
5.	člen
Ta sklep velja po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1—1980.
Številka: 489/79—KUS Datum: 25/12—1979
Predsednica skupščine: Marija MAGDALENO 1. r.
252
Na osnovi 22. člena Statuta Kulturna skupnosti občine Ptuj je skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj na seji dne 20. 12. 1979 sprejela
SKLEP
u začasnem financiranju kulturnih dejavnosti v občini Ptuj v prvih petih mesecih leta 1980
1.	wlen
Do sprejetja Finančnega načrta Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1980 sc bodo kulturne dejavnosti začasno, vendar najdalje do 31. maja 1980, financirale na osnovi tega sklepa.
2.	člen
Prihodki in odhodki v prvih petih mesecih leta 1980 ne smejo preseči petih dvanajstin Rebalansa finančnega načrta Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1979.
! 3. člen
Prihodki in odhodki, doseženi oziroma porabljeni v skladu s tem sklepom so sestavni del Finančnega načrta Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1980.
4. člen
Ta sklep začne veljati 1/1—1980.
Številka: 490/79—KUS Datum: 20. 12. 1979
Predsednica skupščine: Marija MAGDALENC, 1. r.
253.
Skupščina skupnosti otroškega varstva Ptuj je v smislu določil 10. in 16. člena Statuta skupnosti, na zasedanju dne 24. 12. 1979 sprejela	z
SKLEP
o ugotovitvi pristopa k spremembi dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Ptuj za obdobje 1976—1980, za leti 1979 in 1980
1.
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Ptuj ugotavlja, da je k Spremembi Dodatka k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Ptuj za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 16/78) pristopila večina podpisnic ter, da je sprememba Dodatka sprejeta.
II.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 413/79—SOV Datum: 24. 12. 1979
Predsednica skupščine: Dragica NOVAK, 1. r.
254.
Na podlagi 2., 28. in 44. člena Zakona o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ 6/76) ter na osnovi 23. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj v obdobju 1976—1980 sprejemamo delavci in delovni ljudje, udeleženci samoupravnega sporazuma
SPREMEMBO DODATKA
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letih 1979 in 1980
1.	člen
V	4. členu dodatka k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letih 1979 in 1980 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 16/78) se drugi odstavek spremeni in glasi:
,,V letu 1979: gradnja vrtca v Rogoznici — 4 oddelki; adaptacija KSC ,,Velko Vlahovič” v Ptuju — 4 oddelki; prizidek vrtca v Kidričevem — 2 oddelka.
V	letu 1980: gradnja I. faze vzgojnovarstvenega objekta na Ziherlovi ploščadi v Ptuju — 8 jasličnih oddelkov in kuhinja".
2.	Člen
Ta sprememba k Dodatku je sklenjena, ko jo sprejme večina udeležencev samoupravnega sporazuma.
3.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva občine Ptuj ugotovi, da je sprememba dodatka sprejeta.
4.	člen
Ta sprememba dodatka velja po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 441/79—SOV Datum: 24. 12. 1979
255.
V skladu z določili 9. in 13. člena Dodatka k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za obdobje 1976—1980, za leti 1979 in 1980 (Uradni vestnik občin Ormož in
Sl RAN 187
Ptuj, štev. 16/78), je skupšfina Skupnosti otroškega varstva obCine Ptuj na seji dne 24. 12. 1979 sprejela
TJiifo/arr5i;.' 'i
SKLEP
o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in prispevni stopnji za skupnost otroškega varstva občine Ptuj za leto 1980
1.	člen
Skladno z izhodišči za oblikovanje skupne, splošne in druge porabe v občini Ptuj za leto 1980 se sredstva za izvedbo dogovorjenega programa skupnosti otroškega varstva občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 16/78) uskladijo z oceno rasti družbenega proizvoda in vplivom cen v letu 1980.
2.	člen
V	3. členu Dodatka k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 se znesek sredstev za leto 1980 spremeni in znaša 15,794.500,— din.
3.	člen
V	5. členu navedenega dodatka se spremenijo zneski za leto 1980 in glasijo:
za dejavnost	7,237.000,— din
za investicije	4,526.500, — din
SKUPAJ	11,763.500,—din
4.	člen ’
V 7. členu se spremenijo vrednosti za leto 1980 in se tako spremenjeni člen glasi:
Za izvedbo nalog iz prejšnjega člena tega Dodatka bomo delavci in delovni ljudje združeni v Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj skupaj z delovnimi ljudmi v drugih skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji združili sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije v letu 1979 v višini 1,997.514.000,— din, v letu 1980 v višini 2,490.907.000,— din. Od tega bomo v občini Ptuj zagotovili v letu 1979 sredstva v višini 50.138.000 din ter v letu 1980 v višini 48.925.000 din po odbitku ocenjenega presežka za leto 1979.
5.	člen
Za izvedbo sprejetega in vrednostno usklajenega programa dela za leto 1980 bomo podpisniki ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov združevali sredstva za enotni in dopolnilni program po stopnji 0,99 % iz osebnih dohodkov ter za program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji po enotni prispevni stopnji 2,07 Vo od osebnih dohodkov.
6.	člen
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
Številka: 442/79-SOV
Datum: 24/12-1979
Predsednica skupščine:* Dragica NOVAK, 1. r.
256.
Skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj je v smislu določil 16. člena Statuta skupnosti na zasedanju dne 24. 12. 1979 sprejela
SKLEP
o začasnem financiranju dejavnosti v letu 1980
1.	člen
Dejavnost na področju otroškega varstva v občini Ptuj se do sprejetja finančnega načrta Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za leto 1980 začasno financira, vendar najdalje do 31/3-1980.
2.	člen
Mesečni odhodki ne smejo presegati ene dvanajstine realiziranih sredstev na enoto storitve v letu 1979, povečanih za 10 Vo.
3.	člen
Prihodki in odhodki, realizirani v skladu s tem sklepom, so sestavni del finančnega načrta Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za leto 1980.
4.	člen
Ta sklep začne veljati s 1. 1. 1980.
Številka: 443/79-SOV
Datum: 24/12-1979
Predsednica skupščine: Dragica NOVAK, 1. r.
257
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je v smislu določil 21. člena statuta skupnosti (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79), po 10. členu aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, 16/78) in po predlogu izvršnega odbora skupnosti na 8. rednem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. decembra 1979 sprejela
o valorizaciji sredstev za izvajanje programa socialnega skrbstva v občini Ptuj v letu 1980
I.
Obseg sredstev zbranih v občini za program socialnega skrbstva v občini Ptuj za leto 1980, ki znaša po 6. členu aneksa k samoupravnemu TOttnu, ° skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 36.953.000 dinarjev, sc valorizira za
raSt .družbene8a Proizvoda in vpliv cen v letu 1980 in znaša 40.829.000 dinarjev.
II.
Tako valorizirana sredstva za socialno skrbstvo se bodo zbirala s prispevno stopnjo 1,46 % iz osebnih dohodkov v letu 1980.
111.
Sredstva po gornji prispevni stopnji bodo zavezanci za prispevek obračunavali in plačevali ob vsakomesečnem dvigu sredstev za osebne dohodke.
IV.
Ta sklep velja po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja se od 1. januarja 1980 dalje.
Številka: 30—25/79—1 Datum: 26/12—1979
\
PREDSEDNICA SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKftBSTVA OBČINE PTUJ
Marija ŠUMANDL 1. r.
258
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je v smislu določil 21. člena statuta skupnosti (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79) in po predlogu izvršnega odbora skupnosti na 8. rednem zasedanju zbora uporabnikov m zbora izvajalcev dne 25/12—1979 sprejela
SKLEP
« Ugotovitvi sprejema spremembe aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj za leto 1980
i.
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj ugotovi, da ie k predlagam spremembi aneksa pristopila večina udeležencev samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj za leto 1980
Sprejeta sprememba aneksa za leto 1980 se obiavi občin Ormož in Ptuj.	J
v Uradnem vestniku
Številka: 30—1/79—1 Datum: 25/12—1979
PREDSEDNICA SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ
Marija ŠUMANDL, I. r.
259.
V skladu z določili 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ, 6/76) sprejmejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega
Spremembo g a ^krt) st v a T ° Ubč r V' "piT j ^Rsj111 ° SkUpnih 'en,eUih ^
1979 in 1980, kije:
Jana socialne-« 1980 v letih
1. člen
Spremeni se 6. člen aneksa tako, da se glasi:
	v tisoč din	
	leto	leto
	1979	1980
L Vrednost.celotnega programa	36.343	46.945
Od tega: — enotni program	10.789	12.068
— skupni program	945	1.100
— dopolnilni program	20.309	22.136
— investicija 2. Potrebna sredstva za izvedbo	4.300	11.641
programa	36.343	46.945
Od tega: — iz solidarnosti	1.581	1.938
— potrebno združiti v občini Od tega:	34.762	37.460
—	iz prispevne stopnje —	združijo samoplačniki	34.282 360	36.953 385
—obresti od depozitov	20	22
— lastni dohodki	100	100
— investicijsko posojilo	—	7.547
2. člen
Sprememba aneksa je sklenjena, ko jo sprejme večina udeležencev samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 v letih 1979 in 1980.
22. Kategorizacija vrhunskih športov	110
23. Prireditev ob letu telesne kulture	10
24. Sodelovanje z zdomci in zamejci	30
Skupaj od 1-24	7.726
B. SKUPNI PROGRAM	1.455
— množičnost	58
— vrhunski šport	422
— spremljajoča strokovna dejavnost	73
— sodelovanje z zdomci in zamejci	15
+ — obveznosti iz podpisnih DD in SS	130
— TKS Slovenije	130
— kreditni sklad	292
— dejavnost organov in strokovne skup.	306
— programska rezerva	29
Skupaj A B	urnrr
3.	člen
V	4. členu se spremenijo zneski za leto 1980 in so:
A. OBČINSKI PROGRAM — dopolnilni
—	iz stopnje —
—	iz lastnih prihodkov —	—sQQ
7.726
4.	člen
V	5. členu se spremeni znesek za leto 1980 in je:
B. SKUPNI PROGRAM
—	obstoječe naloge iz prispevne stopnje	1.455.000
3.	člen
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj sprejme ugotovitveni sklep, daje večina udeležencev samoupravnega sporazuma pristopila k tej spremembi aneksa.
5.	člen
Za izvajanje sprejetega in vrednostno usklajenega programa dela za leto 1980 plačujejo podpisniki prispevek po stopnji 0,30 iz osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
4.	člen
Sprejeta sprememba aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj in SR Sloveniji za obdobje 1976 — 1980 v letih 1979 in 1980 bo objavljena v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
260.
V	skladu s 7. in 11. členom Dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Ptuj ip Telesnokul-turne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/78) je skupščina Telesnokul-(urne skupnosti Ptuj na zasedanju obeh zborov dne 19.12. 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in o prispevni stopnji za (elcsnokultumo skupnost Ptuj za leto 1980
1.	člen
Skladno z izhodišči za oblikovanje skupne, splošne in druge porabe v občini Ptuj za leto 1980 se sredstva za izvedbo dogovorjenega programa Telesnokulturne skupnosti Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/78) uskladijo z oceno rasti družbenega proizvoda in vplivom cen v letu 1980.
2.	člen
V	3. členu navedenega dodatka se spremenijo znaski programskih
, nalog za leto 1980 in so:
A. DOPOLNILNI PROGRAM — OBČINSKI	v 000 din
1.	samoupravna organiziranost in strokovna skužba	907
2.	zakonska amortizacija	187
3.	Anuitete	1.430
4.	Manipulativni stroški SDK	54
5^Dejavn. 7.TKO in strok, službe nova namestitev	755
6.	Obveznosli TKS do TKO	36
7.	Tečaji in seminarji	50
8.	MDA	50
9.	Zdravniški pregledi	58
10.	Dejavnost OTKO	2.558
11.	Množične akcije	372
12.	Vzdrževanje objektov upr. pravica TKS	743
13.	Vzdrževanje objektov v Kidričevem	114
14.	Vzdrževanje objekta v Markovcih-telovad.	11
15.	Vzdrževanje objekta v Ljudskem vrtu	11
16.	Najemnina v drugih obj.	30
17.	Sofinanciranje v KS	220
18.	Sofinanciranje potres, področju	—
19.	Sofinanciranje v zgradbo SIS	—
20.	Obvezna rezerva	—	I
21.	Investicija iz pris. st.	—
6.	člen
Ta sklep velja po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1 — 1980.
Številka: 496/79-TKUS Datum: 19/12-1979
Predsednik skupščine:
Zvonko MASTEN I. r.
261.
Na osnovi 43. člena Statuta Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj,je skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj na svoji redni seji dne 19. 12. 1979 sprejela
SKLEP
o začasnem financiranju telesnokulturne dejavnosti v občini Ptuj v prvih treh mesecih leta 1980	'
,	I. člen
Do sprejetja finančnega načrta Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1980 bodo telesnokulturne dejavnosti financirale začasno, vendar najdlje do 31. marca 1980.
2.	člen
Prihodki in dohodki v prvih treh mesecih leta 1980 ne smejo preseči treh dvanajstin dinančnega načrta Telsnokulturne skupnosti občine Ptuj v letu 1979.
3.	člen
Prihodki in dohodki, doseženi oziroma porabljeni v skladu s tem sklepom so sestavni del finančnega načrta Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1980.
4.	člen
Ta sklep začne veljati 1/1-1980.
Številka: 497/79-TKUS
Datum: 19/12-1979
Predsednik skupščine:
Zvonko MASTEN 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ

EKONOMSKE STANARINE V OBČINI PTUJ
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ptuj
262.
V skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 (Uradni list SRS št. 1/79),
sklepamo
stanovalci v zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni 'skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljevanju: udeleženci )
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov Vlil. kongresa ZKJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, 'sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 —1980 ter drugih dokumentov, ki Obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2.	člen
Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti so zlasti:
—	ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitev na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	nadalje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	informiranje udeležencev © ukrepih, stanjii in nalogah pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
3.	člen
Uresničevanje navedenih temeljnih ciljev, usmeritev in nalog bodo zagotovili:
— stanovalci v zborih stanovalcev, v krajevnih skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
— Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževati ja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Ptuj in z razvijanjem informacij na tem področju.
— Skupščina občine (Ptuj s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s Skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
4.	člen
S tem 'samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
5.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov, s čemer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli z učinkovitim izvajanjem Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter Družbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in Samoupravnega sporazuma o obliko-|vanju cen v stanovanjski graditvi v občini Ptuj.
6.'člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna -izhodišča ter kriterije:
—- ekonomska stanarina bo določena na podlagi. potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978.
—	ekonomska stanarina v občini Ptuj bo uveljavljena najkasneje do 1985. leta,
—	dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto priračunano tudi potrebno povečanje zaradi nove prednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanje stanarine zaradi cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja,
—	za porabo stanarine bo pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj,
—	nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih dejavnosti, ki Bo potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom,
—	v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenoteni kriteriji za določitev ekonomske 'stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
50/72) ter Odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/72).
Letna stanarina se izračuna po obrazcu:
povprečna površina stanovanja X povprečno število točk x vrednost točke X delež (faktor) x število stanovanj.
8.	člen
Udeleženci sporazuma sprejemamo notranjo delitev stanarine po posameznih letih:
a)	amortizacija
b)	investicijsko vzdrževanje
c)	tekoče Vzdrževanje
d> stroški upravljanja.
e) funkcionalni stroški
leto	a	b	c	d	e
1978	13,67	60,65	10,68	11,29	3,71
1979	15,98	58,28	7,84	11,25	6,65
1980	42,58	30,77	7,55	12,78	6,32
1981	41,10	32,53	7,28	12,73	6,26
198-2	36,80	38,03	6,57	12,65	5,95
1983	34,78	41,79	6,23	12,55	5,65
1984	33,15	42,98	6,02	12,39	5,46
1895	32,32	44,15	5,90	12,25	5,38
II.	IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE
7.	člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so:
1. Revalorizirana vrednost točke, ki znaša
za leto 1978 za leto 1979 za leto 1980 za leto 1981 za leto 1982 za leto 1983 za leto 1984 za leto 1985
din 22,856 din 28,570 din 35,7il3 din 44,641 din 55,801 dim 69,751 di-n 87,426 din 97,677
2.	Letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 1,74 %.
3.	Planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje površine in števila točk.
4.	Predvideno povišanje cen stanovanj za 12 % povprečno letno,
5.	Predvidena 14 % rast osebnih dohodkov.
6.	Določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št.
9.	člen
Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje stanarine, in sicer vsako leto za 25 °/o, leta 1985 pa za 12,03 %’. V letih prehoda na ekonomske stanarine bomo uveljavili povečanje stanarin vsako leto s 1. julijem.
10.	člen
Za porabo stanarin bomo izdelali srednjeročni program za obdobje 1981-—1985 in sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občimi -Ptuj. Za leti 1979 in 1980 bomo uporabljali veljavni srednjeročni program za obdobje 1976—1980 im vsakoletni program, ki ga bomo sprejemali zbori stanovalcev in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
11.	člen
O porabi amortizacije odločajo delovni ljudje im občani ma podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, t. j. za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in za prenovo že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj im stanovanjskih hiš, starejših od 100 let in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba Še ni pretekla.
Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanje lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja.
12.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili del stanarine skladno z 8. členom tega sporazuma, 'ki se združuje pri samoupravni stanovanjski skupnosti, za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. O združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Ptuj.
Vzdrževalna dela, ki se financirajo iz stanarine, se podrobneje določena 's pravilnikom, ki ga bodo udeleženci sprejeli na podlagi tega sporazuma.
.	13. člen
Za gospodarjenje s hišo in stanovanjem v druž- > beni lastnini, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili del stanarine skladno z 8. členom tega ‘sporazuma. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše, t. j. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in napravah v stanovanjski hiši in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na žboru stanovalcev hiše sprejetim programom vzdrževanja.
14.	člen
Za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnično administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev ter temeljnih samoupravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega sporazumna namenili del stanarine skladno z 8. členom tega sporazuma. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bodo izvajale delovne skupnosti, stanovanjska skupnost in specializirane organizacije za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega sklada.
15.	člen
Za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: prispevek za zaklonišče, zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi neizterljivih stanarin idr., bomo udeleženci tega sporazuma namenili del stanarine skladno z 8. členom tega sporazuma.
16.	člen
\. ori’,	■’ V. -, :	. , . v
Sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za funkcionalne stroške stanovanjskega sklada, bomo določili na podlagi svobodne menjave dela.
III.	UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI
17.	člen
Da bi zavarovali življenjski' standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega samo-raupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
18.	člen
Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice ha družbenem ali zasebnem ‘Stanovanju in 'ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije.
Subvencija je različna in je odvisna od premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, včlikpsti stanovanja, števila članov gospodinjstva in opremljenosti stanovanja.
19.	Člen
Ne glede na družinski dohodek, bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prisipevati 20 % stanarine.
20.	člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega površinskega normativa:
—	1 družinskeg člana do 28 m2
—	2 'družinska člana do 42 m2
—	3 družinske člane do 57 m2
—	4 družinske člane do 66 m2
za vsakega nadaljnjega člana družine pa še 10 m2.
21.	člen
Število članov gospodinjstva izkaže nosilec stanovanjske pravice s potrdilom iz registra prebivalstva.
Za stanovanja, zgrajena ali kupljena s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se lahko normativ površine poveča za 10 odstotkov. Za nefunkcionalna stanovanja, stara nad 50 let do 100, se lahko normativ poveča za 30 odstokov, za stanovanja, stara nad 100 let pa se lahko normativ površine poveča za 50 odstotkov.
22.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do subvencije če uporablja standardno stanovanje, ki po veljavnem točkovalnem sistemu ne presega 130 točk.
V kolikor je stanovanje, zgrajeno ali kupljeno s sredstvi solidarnostnega sklada ocenjeno ža več kot
J30 točk lahko odbor za subvencioniram j e stanarin odloči, da je imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanjb upravičen na delno nadomestitev stanarine.
Imetnik stanovanjske pravice, upravičen do subvencije lahko koristi stanovanje iznad standar-do, subvencija pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
23.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do subvencije glede na dosežene skupne dohodke za člana gospodinjstva v preteklem letu. če znašajo povprečni mesečni dohodki na člana gospodinjstva glede na povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu do 20 %, od 21 % do 40%, oziroma nad 40%, znaša znosna stanarina od povprečnih mesečnih dohodkov na člana gospodinjstva v preteklem letu 20 %, 25 % oziroma 30 %.
24.	člen
Subvencija ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:	,
—	če imetnik stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem,
—	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali drugi družinski član lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda.
25.	člen
Pravico do subvencije uveljavlja imetnik stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj.
Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto, oziroma v tridesetih dnevih po pre-siiitvi v drugo Stanovanje. Zahtevku je treba priložiti:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto,
—• potrdilo o številu članov gospodinjstva,
—	veljavno stanovanjsko pogodbo,
—i zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Za dokazovanje višine letnih dohodkov imetnika stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva se neposredno uporablja 15. člen Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni'list SRS, št. 12/72) oziroma drugi zakonski predpisi.
26.	člen
Odbor za subvencioniranje stanarin mora o zahtevi za subvencijo odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Pritožbo zoper odločbo odbora za subvencioniranje vložijo imetniki stanovanjske pravice v roku 15 dni po vročitvi odločbe.
O pritožbi zoper odločbo o subvencioniranju odloči zbor uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Subvencija se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
27.	člen
Znesek subvencije, ki bo upravičencem priznan z odločbo v skladu s tem sporazumom, se nakaže na račun stanarin pri stanovanjski skupnosti, upravičenec pa bo plačal razliko do polne stanarine za stanovanje po stanovanjski pogodbi.
Najmanjši znesek do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je petdeset dinarjev na mesec.
28.	člen
O pravici do subvencije bo odločal 7-članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali:
—	3 delegati zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	delegati zbora uporabnikov skupščine skupnosti socialnega varstva in
—	1 delegat strokovne socialne skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
Odbor za subvencioniranje stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec za subvencijo.
Seznam upravičencev do subvencije se. javno objavi.
29.	člen
Ne glede na ostale kriterije, lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot n. pr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju.
30.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine.
31.	člen
Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visoke obratovalne stroške, možnost zamenjati stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer bodo veljali manjši obratovalni stroški.
nlci'X),' C.. m)
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
• «V-.
u<	32. člen
»Ne glede na določbe 9. člena tega Samoupravnega sporazuma se prvo povečanje stanarine po tem sporazumu uveljaviš [.januarjem 1980.«
33.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev.
34.	člen
Spremembe in dopolnitve sporazuma se spreje-
majo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so ko jih sprejme večina udeležencev.
35.	člen
-1
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
36.	člen
Vsak udeleženec prejme 1 (en) izvod tega sporazuma.
Udeleženci sporazuma
\
263.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in po 37 členu Statuta KS Podgorci je skupščina KS Podgorci na svoji seji z dne 30. 12. 1979 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa Izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Podgorci.
1.
V krajevni skupnosti Podgorci, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 30. 12. 1979 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za izvedbo programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Podgorci.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo petih letin sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984.
3.
A.	MODERNIZACIJA LOKALNIH IN KRAJEVNIH CEST:
—	cesta Bresnica—Lasigovci
—	del ceste Bresnica — gas. dom
—	cesta Podgorci—Cvetkovci
—	cesta fina prevleka Tušek—Megla
—	cesta Osluševci Erhatič—Megla
—	cesta Osluševci—Zamušani
—	cesta Podgorci—šarje
B.	VZDRŽEVANJE OSTALIH MAKADAMSKIH CEST:
—	letno 2.000 kubičnih m gramoza
—	prispevek za vodovod
—	delo na krajevnih cestah
—	most v in cesta v Strjancih
—	obnova elektrike Cvetkovci—Strjanci
—	obnova elektrike Cvetkovci—Strjanci
—	obnova mrliške veže
C.	FINANCIRANJE OSTALIH POTREB IN DEJAVNOSTI:
—	tajnik in administracija
—	SLOinDSZ x
—	dotacije organizacijam in društvom

4.	člen
Investicijska vrednost A. B. in C programa iz 3. člena tega sklep» predvidoma znaša 6,654.394 din.
5.	člen	,
VlSlNA IN OSNOVA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA JE
NASLEDNJA:
— za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja
oziroma nadomestila po stopnjL3 od neto osebnega dohodka
— za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijstva po stopnji 10 v®
letnega novega katastrskega dohodka
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti i» druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestil» po stopnji 10 % od osnove, ki je podlaga za odmero davka in prispevka P° odbitku davka.
—	zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine » varstvenim dodatkom po stopnji 3 % od izplačane pokojnine.
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 2.880,— din
—	200 din letno po gospodinjstvu za ureditev mrliške vežice
—	za zavezance, ki imajo dohodke od dveh ali več virov, navedenih « tem členu plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
6.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti mesečnd' Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijsko dejavnostjo, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo tef intelektualnimi storitvami, odmeri, izterja in nakazuje davčna uprava SO Ormož. Delavce zaposlene v tujini obvesti svet KS s posebnim dopisom 0 samoprispevku in ga le ti nakazujejo na žiro račun krajevne skupnosti.
7. člen
Svet krajevne skupnosti Podgorci je odgovoren, za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
8.	člen
Od zavezancev iz 5. alineje 5. člena tega sklepa, ki ne izpolnijo obveznosti plačila samoprispevka v določenem roku, to je do dne 30. junij» tekočega leta, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo z» izterjavo davkov.
9.	člen
Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
10. člen
Samoprispevka v denarju so oproSčeni občani od socialnih podpor, invalidnin in rjjinimatnih pokojnin ter otroškega dodatka, pomoči za šolanje in Štipendije, vajeniških nagrad, regresa-za stanarino in od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se dolg na samoprispevku .v celoti ali delno odpiše, oziroma v izjemnih primerih odloži plačilo za deločen čas, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
11.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zaključni račun, ki se dostavi v obravnavo zborom občanov ter ju dokončno potrdi svet krajevne skupnosti.
Morebitni višek dohodka samoprispevka navedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za druge nenaštete dejavnosti v krajevni skupnosti po predhodnem sklepu sveta krajevne skupnosti.
12.	člen
_Ta sklep začne'veljati dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož — in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
Številka 424/79
Podgorci, dne 31. decembra 1979
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti PODGORCI Mirko VENTA 1. r.
264.
krajevna skupnost Destrnik
Štev.: VK-3/79 Datum: 23. 12. 1979
POROČILO
Volilne komisije KS Destrnik o izidu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka na območju KS Destrnik za sofinanciranje modernizacije lokalne ceste VELOVLEK—SVETINCI z glavnimi priključki.
Volilna komisija KS Destrnik objavlja po 22. členu statuta SK in po 21. členu zakona o referendumu (Ur. 1. SRS štev. 23/1465-77) izid referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka za del območja KS Destrnik, ki je bil v nedeljo dne 23. 12. 1979.	.
1.	Komisija je ugotovila, daje bil s sklepom skupščine KS Destrnik z dne 20. 11. 1979 razpisan refereridum za uvedbo posebnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije lokalne ceste VELOV-LEK-SVETINCI z glavnimi priključki.
Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj štev. 20/79 z dne 6. 12. 1979.
2.	Pri pregledu glasovalnega matériala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, daje bil izid referenduma na glasovalnem mestu naslednji:
SKUPNO ŠTEV. GLASOV. OD TEGA:
St.	KRAJ				
glas. mesta	NASELJA	VPISA- NIH	GLASOV vel- SKUPAJ »ZA« » PROTI jav. sov.		
1 1.	2 Desenci	3	4	5	6
	Levanjci del Svetinci del Zgornji Velovlek del	153	150	121	29
Ne Ni gla-
7	8
0	3
3. Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, da je za uvedbo posebnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev:
Štev.
glas.
ŠTEVILO GLASOVALO VPISANIH »ZA« UVEDBO
mesta
KRAJ—NASELJA GLASOVALCEV
ZELENIK Jožef Levanjcišt. 5	J 53
SAMOPRI- v % SPEVKA
121	79.08
4.	Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani-glasoval-ci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovila, da takih občanov na glasovalnem območju KS Destrnik ni bilo.
Glede na to ugotavlja komisija, daje bilo na referendumu 0 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo posebnega samoprispevka 150 glasovalcev ali 98.03 %.
Zaradi tega komisija ugotavlja v smislu 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23-1465/77), da je referendum na območju KS Destrnik (Desenci, za del naselja Levanjci, za del naselja Svetinci in za del naselja Zgornji Velovlek) uspel.
Tajnik VK:	Predsednik VK:
Anica SIMEONOV 1. r.	Anton KOVAČEC 1. r.
CHn VK-
Radenko CEROVIČ 1. r.
265.
POROČILO
volilne komisije Krajevne skupnosti Stoperce o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Stoperce, ki je bil v nedeljo 23. decembra 1979.
1.
Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine KS Stoperce z dne 18. 11. 1979 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samopispevka za celotno območje KS in sicer za obdobje od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, dne 6. decembra 1979.
2.
Volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom o referendumu ter, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
3.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji:
a)	v glasovalni seznam je bilo vpisanih 527 glasovalcev;
b)	glasovanja se je udeležilo 436 glasovalcev, od tega je glasovalo:
—	,,/A” uvedbo krajevnega samoprispevka 333 glasovalcev,
—	,,PROTI” uvedbi krajevnega samoprispevka 96 glasovalcev,
—	,,NEVELJAVNIH” glasovnic je bilo 7;
c)	glasovanja sc ni udeležilo 64 krajanov;
d)	odsotnost v tujini in JLA 27, ki se glasovanja niso udeležili in se po zakonu o referendumu (21. člen) ne štejejo med glasovalce upravičence.
4.
Cilcdc na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 500 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo ,,ZA” uvedbo krajevnega samoprispevka 333 glasovalcev ali 66,6 ff/o.
Na podlagi navedenega izida glasovanja, volilna komisija v smislu 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stoperce za obdobje od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984 uspel, saj seje zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev.
5.
To poročilo se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Stoperce, dne 23. decembra 1979
PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI STOPERCE:
PURO Janez 1. r.
266.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja Uradni list SRS, št. 23/77) in 36. člena Statuta krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji, 26. decembra 1979, na predlog sveta krajevne skupnosti Tomaž, pri Ormožu sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu, ki obsega naselja Bratonečice, Gornji Ključarovci, Gradišče pri Ormožu, Hranjigovci, Koračice, Mala vas pri Ormožu, Mezgovci, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Savci, Sejanci, Senik, Senčak, Tomaž pri Ormožu, Trnovci in Zagorje, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje komunalnih objektov družbenega pomena na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje komunalnih in drugih objektov:
A.	MODERNIZACIJA CEST III. REDA.
—	za cesto Tomaž—Bratislave!,
—	za cesto Vičanci—Savci
B.	VZDRŽEVANJE KRAJEVNIH CEST IV. REDA IN DRUGO:
—	vzdrževanje cest IV. reda v dolžini 34 km,
—	vzdrževanje pokopališča, vodovod, elektrifikacija,
—	modernizacija igrišča v Tomažu,
—	adaptacija kinodvorane,
—	cestna razsvetljava v Tomažu,
—	prispevek za javni vodovod,
—	delo na krajevnih cestah,
—	popravilo mostov in nabava cestnih propustov,
—	razširitev zmogljivosti PTT omrežja—telefonska govorilnica,
C.	I1NANCIRANJE OSTALIH POTREB IN DEJAVNOSTI:
—	financiranje materialnih, pisarniških potreb in osebnih dohodkov,
—	financiranje SLO in DSZ,
—	dotacije organizacijam in društvom,
3.	člen
Krajevni samoprispevek se razpiše za dobo od L 2. 1980 do 31. 1. 1985.
4.	člen
Investicijska vrednost A, B, C. programa iz 2. člena tega sklepa predvidoma znaša 5.310.000.— din.
5.	člen
VIŠINA IN OSNOVA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA JE NASLEDNJA:
—	za zavezance, ki imajo dohodke od kmetijstva po stopnji 5 % letnega novega katasterskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila po stopnji 2.50 % od neto osebnega dohodka,
—	zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2.50 % od izplačane pokojnine.
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge intelektualne storitve oziroma nadomestila po stopnji 3 % od osnove, ki je podlaga za odmero davka in prispevka po odbitku davka,
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 1.000.— din letno,
—	za lastnike traktorjev za vsako KS 15.— din letno,
—	vsako gospodinjstvo da 2 delovna dneva letno za popravilo cest.
Zavezanci, ki imajo dohodke od več virov, navedenih v tem členu,
plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
7.	člen
Za oprostitev plačevanja krajevnega samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je glasovala zanj večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo ljudje oziroma občani za katere je uradno ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali pa na odslužeiiju vojaškega roka v JLA in se glasovanja niso mogli opravičeno udeležiti.
9.	člen
Referendum bo' v nedeljo 27. januarja 1980 na glasovalnih mestih kot običajno, ki jih bc določila vo.:'nn komisija krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
10.	člen
Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TOMA? PRI ORMOŽU
GLASOVNICA
za referendum dne 27. januarja 1980 glasujem
ZA	PROTI
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje:
A.	PROGRAMA:
—	asfaltiranje cest III. reda.
B.	PROGRAMA:
—	vzdrževanje krajevnih cest IV. reda in drugo.
C.	PROGRAMA:
— FINANCIRANJE OSTALIH POTREB IN DEJAVNOSTI na območju KS Tomaž pri Ormožu.
11.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Tomaž pri ORMOŽU (glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži, ZA, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, PROTI pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.).
12.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanja delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
13.	člen
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto, kakor tudi lastniki traktorjev, ter občani, ki so zaposleni v tujini najpozneje do 31. IO", tekočega leta.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnili obveznosti v določenem roku, bodo obveznosti prisilno izterjane, po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
15.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
7omaž pri Ormožu, dne 27. 12. 1979 Številka: 43/1979
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAŽ PRI ORMOŽU Janez REP 1. r.
POPRAVEK
V primerjavi z izvirnikom besedila sklepa o razrešitvi podpredsednika izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 22/79, so bile ugotovljene napake, zato dajem
popravek
Besedilo 208. zaporedne številke se pravilno glasi:
,,Sklep o razrešitvi podpredsednika izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj.”
Uredništvo
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja, hferočniki Tednika ga prejmejo brezplačno. Izdajatelj zavca Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj, Srbski
trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.