GIjAS svobode, HIX)VHN'HKI TKDNIK si komi »ti Diutiiu . Llt'MTTl. JfiJJ^T^J) Glas Svobode . GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. glas svobode SIXJVJBNIO WEEKLY Ditotu To Tam Tin ■■■■!■ Or Tu T.iinim cuhti. "OD BOJA DO ZMAGE"! <«- "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SV0B0D0"l Štev. 18. Chicago, 111. mj»j 8. 1907. , Leto YI. Notic«. On May 24 the editor of this paper ami' btlier Slovenians whom certain priests charge with criminal libel will appear in court again, as the case vvas'posponeil' until above named day. A humble prayer to uncle Sam I, the Slovenian, am a little boy amotlg the big fellows who come from all parts of the world to bet ter their social and material coiwli t ions in this fair country of Thee, my dear uncle Sam. But among them there is none on wlioan a cruel fate has inflicted a worse destiny as I was made a victim of. A merciless monster, very old, very strong, cunning and teachc-rous, has buried its talons in my poor brain, has covered my bleeding heart wi-th its poisonous slime and is endeavoring to chock in my thmat the feeble cry of despair which 1 try to utter in the agonies of a struggle which means for me life or death. The free and stimulating air of Thy glorious country has inspired my soul with courage and hope and w'th my last strength I am trying In free, myself of this liorrid con-'ditk.il. I beg only one favor of Thee, un-,Sam! Allow me fair play in this Tight, let me use the weapons which Thou setf has wrought for the combat of the sinister powers which hinder the progress of humanity on its way to spiritual and material1 happiness. 1 am working hard and steady to develope the latent riches which nature has deposited in Thy realm — give me, I beg of Thee, a chance so 1 can clevelopefhe hidden wealh-whioh is buried, in my soul and which t lie aforesaid monster threatens to exterminate. Willst Thou, uncle Sam? Uncle Sam: My boy, certainly and gladly will I do this, because if your shall become a worthy son of mine, you must know the first principle of good citizenship and this is freedom of thougt. In the meantime I will keep an eye on the old fellow who maltreats you so badly. T atn the boss in the U. S. and nobodv else! ladije "DreadnattghtJ. Bojna ladija bo imela j_»,8oo tonelat in 21 vozlov brzine. Na ladij i l>o nameščenih 10 dvanajstcolnih to]»ov. Stroški za gradnjo te ladije, ki bo imela stroje na turbine, st) pro račun jen i na 21,-800,000 rabljev. RUMUNSKO-Izmučene kmete na Runuunskem so pripravili s puškami in sabljami zopet 'k miru', — veliko število pa k večnemu "miru".. . Kmetski upori v srednjem veku so veljali plemenitažem in oderultom; ravno tako tudi zadnji upori rumunskih kmetov. Kajti nunmnski veleposest riik ali grajščak in judovski najemnik smatrata kmeta le za delavno mastno, ki jo lahko izkoriščata po lastni volji. Nekdajni rimski last niki sužnjev so gledali na to, da so sužnji ostali zdravi, ker so imeli od tega le korist, sedajni krščanski in judovski kapitalisti pa se za to prav nič ne brigajo. In odkar so prihajale i/ judovskih galiških mest na Ru-tnunsko velike zveze oderuhov, izgubil je kmet zadnje upanje, da se mu zboljša |>olo/.aj. Da mj kmetje obupali, ni bilo treba niti hujskanja, niti socijalistov. (Nekateri kapitalisti sedaj namreč trdijo, da so nu-nnrnske kmete nahujskali socijalisti pz'roma ruski revolucij ona rji.) Nairn j skala jih je edino revščina, ta grozna revščina, ki jih je potlačila v jjoložaj tovorne živine. In v takem stanju zgubi človek res vsak plemenitejši čut in popolnoma poživim vzdrami se v njem bestija. hurrah, Hurrah for umcle Sam, hurrah! _• Razgled po svetu. RUSIJA. Dclih-ski nevviri v Rusiji. V Jekaterinoslavu so med delavci izbruhnili nemiri. Delavxa so u-morili pomočnika tovarniškega rav. natelja in nekega orožniškega častnika, — tako vsaj zatrjujejo kapitalizmu prijazni listi. Podjetništvo je nato owlpustilo 20,000 delavcev. Dvanajst ruskih revolucionarjev je v Londonu nakupih nebroj orožja- Dozdaj se je uvozib v Rusijo 2 milijona pušk in. t milijon samokresov. Baje izbruhne vkratkem v celi Riusiji generalni štrajk. Obnovi j en je ruske flote. Posebna komisija izdeluje pod predsedstvom ministra za vojno mornarico Dikova načrt za gradnjo bojue flote v tekočem letu. Ladije se bodo gradile v ruskih ladije-delnicah. Minister vojne mornarice je zboljšal tip znane angleške bojne Sovraštvoma jjostaja še večje, ako poniisirio,da p r 1 pa < »jo ~pV> cfovi ti jih dela le onim, ki ne sadijo in ne žanjejo, ki ne |x>znajo ne motike in ne knse, pa vendar imajo vsega v izobilju, — dočinm mora kmet lakoto trpet\ grasčak pa v mestu razkošno živi. j ml pa si kupiči zakla-de ... Od kmetov se je na Runiuri-skeni jemalo po 60^ do 400% obresti od danih |>>?ojil! Ni-li to 116. zaslišano? če si je torej kmet iz-posodil 100 frankov, moral ie koncem leta- povrniti oderuhu teh 100 frankov in pr vrlin še 400 fr. obresti ! Od hiš po rumunskih vaseh je zidanih jo'Y, iz ilovke. 56,000 družin pa živi v votlinah kot žival.. • In jiotcm ve še nekateri čudijo, da je izbruhnil puntl NA ČRNI GORI BE BLISKA. J/. Dunaja se javlja, da je ptčil na Črni Gori ustanek tor da se revolueijonafno gibanje hitro razširja. Oborožene četo korakajo že proti glavnemu mestu Ce-tlnju. Položaj je silne resen. — Središče nemirov je v Andrijevci, glavnem stanu ropo Črni Gori najbolj razširjen in hud nasprotnik sedajne vladajoče dinastije. Vzrok ustan-ku ko pripisuje poskitšnjam kneza Nikole, ki hGČe narodu prikrajšati pravice, katere so mu zagotovljene v ustavi proglašeni leta lf)Or>. Tudi se očita knezu, da porablja davčni in drugi državni denar v svojo osebno korist. — Odkar je knezova hči, Jelena, pr.stala italijanska kraljica, je postal knez bolj ošaben in začel narod prezirati; nnrod je živel doslej s svojim vladarjem v več ali manj prisrčnih odnošajih, tako kakor živijo otroei s svojim očetom. Zadnji čas pa se je ta vez začela hladiti in kršiti, in ljudstvo se »vladarju vedno bolj odtujuje.— Drugi vzrok pa tiči v tem, da ae vrača domov iz Amerike vedno več Črnogorcev, ki so se tukaj v Ameriki navzeli svobodnega duha iu ki vidijo v patrijarhaličnem razmerju med vladarjem in ljudstvom golo tiranstvo, kateremu je treba napraviti konec z ostrim handžarjem. Ameriške vesti. Prvi maf. Prvi maj •— internacionalen de lavski praznik — je letos praznovalo 11a tisoče in tisoče delavcev po Združenih državah. Vkljub kapita lističnim zaprekam vfsili so se shodi, demonstracije in mnogoštevilne parade, pri katerih so mezdni sužnji v dostojnih mejah pokazali svojo razredno zavvlnošt. Chicaški delavci, več ali manj socialističnega mišljenja, so proslavili svoj delavski praznik s poulično demonstracijo in sestankom v Metropolitan dvorani. Več unij je uprizorilo tudi štrajk. /iit nilski oči. Iz Pueble, Cold,, nam somišljenik poroča: V soboto dne 20. aprila je neki Anglež v Puebli izvršil-nad svojo šestletno ličflrko nenraven čin. Nato je vsa zbegana in krvava priletela k sosedinji in ji o tem groznem dogodikai ;vsc povedala. Čez 1 k>I ure pa je iadahnila v straš-n'h mukali, Oče, videč žrtev svojega zločinstva, je zdivjal proti jezeru'in si hotel vzeti življenje. Toda policist mu je še pravočasno preprečil samomorilni namen in ga izročil v roke obLasti.' Peklenske ivijače. (Jaylord Wilshire, znani agitator revolueijonalflega gibanja, izda še te dni v New Yorku sen-zaeijonelno knjigo/ katera hode so pa kapitalistični špijoni vselej igrali glavno vlogo. Senzacijonelna odkritja obeta ta nova knjiga tudi v aferi Mcvej;-I lay wood. Tudi tukaj so naj1>rž ovaduhi in "pinkertonovci" po navodilu svojih političnih bossov povzročili vse gorje, katero je padlo na Moyera, Ilaywooda in Pettiboneja. Demonstracija v Olevelandu. Velikanska demonstracija, kojo so priredili Clevelandski, z župnikom Hribarjem nezadovoljni SIo- stanovskih tovarišev, ampak gre svojo pot naprej in se ne vmešava v verske boje, ki so jih uprizorili proti nam drugi njegovi stanovski tovariši. Nasprotno — kakor nam poroča sodrug iz Cle- velanda, — on želi svojim rojakom lo dobro ter jim nasvetuje take časopise, iz katerih se lahko kaj naučijo. Kakor so nam piše iz Cleveianda, nagovarja sedaj župnik Hribar svoje rojake, naj so naročijo raje na list "Glas Svobode", nego na "Nove Domo- „ ..11: 1 00 • vino" ali na "Glns Naroda". — venci v nedeljo dne 28. nprda, m ,,....... v . , . v • , v ,. ' ' liravo, g. župnik! Ce boste šo na- imela znzeljenega uspeha. De- L,. , - ... J , . , , . , pre. tnko uspešno agitirali za nas iiionstrativnega korakanja pred škofovo palač// se je udeležilo ba- nedvomno presenetila ves delavski avet v Ameriki. Knjiga je naslovljena "The Pinkerton Labor Spy" (Pinkertonski delavski ovaduhi) in spisal jo je Morris Priedmiiu. bivši stenograf pri znanem detektivu James MePnrt-laudii v Denver, Cole. Friedman, ki je bil več let v službi tajne de-tektivne agent ure pod vodstvom MePartlanda. znana pod imenom ' Pinkertovei" (Pinkerton Detective Agency), opisuje v tej knjigi nezaslišano ovaduštvo, katero atla v crganizaeiji Western Federation of Miners in drugih slie-nih organizacijah na /.upadu, kakor tudi večinoma v vseh delavskih unijah naše republike. Kapitalisti, zlasti lastniki rudokopov na /upadu, imajo svoje ovaduhe ali špijone v vsaki delavski uniji. Špijoni postajajo člani, da Še celo uradniki unij in potem natanko poročajo vsak gibljaj delavcev direkciji tajne detektivske aigenture. Unije W. F. of M United Mine Workers of America, Hailway Brotherhood (organi-zaeija železničarjev) in mnogo ostalih unij stoji — kakor jasno dokazuje Friedman — danes popolnoma pod kontrolo upinkerto-novcev" in detektivov. Toda to še ni vse. Pisatelj dokazuje, da so detektivi, kot linijski člani, uradniki in organizatorji v sporazumu s kapitalisti tudi oklieali in vodili — štrajke, kateri so se potem navadno končali s pont-zom. Isli špijoni so tudi hujskali in silili delavce k nasilja in zločinom, česar rezultat je bil navadno "martial law" (preki soil) in aretacije stotero in stetero delavcev. Ko je pred par leti v Independence, Colo., zletel železniški kolodvor po d i nami tu v zrak, zvrnili so vso krivdo tega zločina 11a W. F. of M. Dinamit so res takrat zažgali rudarji, toda ti rudarji so bili — kakor pravi zdaj Friedman — "pinkertonovci", kateri so bili člAni iste unije, in kateri so nalašč razstrelili kolodvor, samo da se rudarsko organizacijo, kot izvrševalko krimina-lov romore uničiti. Jednakih slučajev je bilo na stotine, v katerih je nad 6(XH) Hlovenccv, ki so hoteli od škofa zahtevati, da odstrani sedajnega Župnika Hribarja ter da celo župnijo podeli drugemu duhovniku g. Zakrujžeku. Hoteli so tudi zahtevati, da z a bran i lievvtbnrškemu župniku Keržetu vmešavati so v Clevelandske cerkveno razmere. Kerže dela veliko zgago in pomaga Hribarju (svojemu uekdajnemu sovražniku!) kljubovati Clevelaudčanom in intrigati pri škofu, ftkof depu-tacije mladih deklic, ki so mu hotele izrečiti spomenico, obsegajo-čo zahtevo nezadovoljnih slovenskih faranov, niti sprejel ni, ampak pustil povedati, da ga sploh ni doma, ter je dal otroke odstraniti po policiji. — Oh ti uboga, mrtva iti — neumna verska kost, ki se pustiš od lačnih volkovov mrevariti! Tn tudi duhovniki sami se med seboj r a vsa jo in kavsa-jo, kakor stekli psi. Rojaki, to so Vam "nesebičneži" in lepi Kristusovi namestniki, ki pravijo, da oznanujejo ljubezen, a se med seboj i/, gole nevošljivosti smrtno sovražijo! — Demonstracija se prihodnjo nedeljo ponovi. To bo zadnji opomin škofu — tako pravi "Nova Domovina". Kaj hočejo potem napraviti, če jih škof zopet napodi, nam ni znano. NTnj-boljse bi pač bilo, da pokažejo škofu in vsem farjem figo, — pa b< mir besedij. list, smo Vam voljni dati tudi nekaj provizije, da se ne boste ravno zastonj trudili! Istina je, da se število naših Clevelandskih naročnikov v zadnjem času hitro množi, — in to se imamo zahvaliti le g. župniku Hribarju. Politika Rima. Iz Rima se poroča, da je piipež sprejel v avdijenci generala Ar-hihalda Sampson«, bivšega ameriškega poslanika v južnoameriški republiki Equador. General je prosil v imenu nadškofa v Quito, da naj poseže papež v razpor, ki se jo vHel v Eguadorju med cerkvi jo, in državo. Vlada omenjene države se namreč ne ozira v toliki meri na katoliško cerkev, kakor bi bilo duhovnikom ljubo, ter hoče v javnih šolah labraniti verski pouk, stem pa zmanjšati upliv eerkve oziroma duhovščine, ki si hoče iz ljudstva vzgojiti sebi poslušno orodje. Pametna beseda. Izmed vseh slovenskh farjev, kar jih imamo v Ameriki, je Clevelandski župnik Vitus Hribar Se najpametnejši in najpoštenejši, kar se tiče osebne politike. Ne briga se dosti za početje svojih Nova aretacija. V sredo dne 1. maja bil je naš urednik zopet aretiran, in to valed to.žbe g. Mat. Ncmaniča iz Jolie-ta. Meseca marca v št. 11 je bil priobčen v našem listu neki dopis, v katerem je rečeno, da sta župnik ŠušteršiS in Mat. Nemanič dobra kompanista, ki v svojem delovanju drug drugega podpirata. Vsled tega se je g. Nemanič čutil razžaljenega in tožil urednika. Računalo se je menda na to, da Kaker ne bo isti dan izpuščen, ter se je obravnava takoj na drugi dan, t. j. 2'. maja ob 9. uri dop. razpisala, pri katerej bi se ga niorda brez odvetnika kar kratkim potom obsodilo. Pa to se ni zgodilo. Na večer izpuščen, je takoj obvestil odvetnika, da je drugi dan ob fl. uri obravnava. Na energično zahtevo . advokata se obravnava, pri katerej je bil navzoč tožitelj in njvgov zastopnik, ni vršila pred posameznim sodui-kom, ampak ista se bo vršila pred porotniki dne 24. maja. Na isti dan in pred porotnike je preložena tudi obravnava, ki bi se imela vršiti v South Chicagi dne 30. aprila proti Kondi, Dullerje-ma. Tisolu in Kakerju vsled obtožbe župnikov Kranjca in Šuš-teršiča. No, kakor se vidi, so duhovni gospodje postali v tožarjenju pre-eej vztrajni. Toda mislimo, da ne bodo,* dolgo; njih bojevitost se bo sčasoma ohladila, — in ost se bo zasukala! Dobili bodo pošten rekontra. ki jih bo gotovo bolj bolel, kakor pa te nične, zgolj nagajive tožbo nas. V UVAŽEVANJE. Z današnjo številko smo se nekoliko zakasnili, čemur so vzrok izredne razmere pri našem uredništvu tekoči teden. Urednik Ivan Kaker je namreč imel skoro vsak dan posla ali s sodni jo, ali s svojim advokatom ali pa z — ječo, vsled česar je delo zaostalo, in list se ni mogel pravočasno do» tiskati in takrat odposlati kakor oibičajno. Uprava "Glas Svobode". r VABILO VABILO na "Majev venč©k" Slov. del. pev. zbora "OREL" dne 11. maja 1907 v društveni dvorani 5 s t Centreave PROSTA VSTOPNINA. Vršilo se bo tudi Irebanje druš. klavirja. ...... fUI STO BO D® Na de vinski skali. Zgodovinska povest. PRVI DEL. (Nadaljevanje.) Katarina je ostala le še malo časa pri svtfjib gostih, potem jih je ocjslovila in se umolknila iz obedni ce. Komaj so se vrata rapria za njo, je grof Majnhand ogrnil veliki plašč, ki ga je bdi pustil Ottobone v sobi, in je rekel Danijelu Dormbcr Škemu: "Pomagaj mi, da1 se vtihotapim itn vrt. PojdS v hlev in odpelji še mojega/ Ikonja, jaz pa ositanem tu Ce te kdo kaj vpraša, rcci, da sem že odšel." Juri, ki je še vedno stal za za-grinjalom, se je aadovoljno zasme jal, ko je ujel te Ibesede, ki so trnu rtalzodelc ves načrt grofa Majtrfiar-da. Pustil je oditi goriškega grofa in njegovega tovariša in je. šele po njih odliotlu vstopil v sosedno sobo kjer je nanj čaiklala Katarina. "Ali veš, dekletce moje, da grof MajnJttjmd ni odšel, marveč da se je skril na vrtu?" Katarina se je tako postrašila da se je aačela tresti po vsem životu in je imel Juri mnogo posla predno jo je pomiril "Katarina," je rokel Juri, ko sta sedela za mizo, "ti si neizkušen in zaupljiv otrok in ne veš, ikako nevredno vlogo si igrala danes zvečer. Kar se je dimes siklopalo, to je naperjeno tudi proti meni in zato te vprašam res«no in sJovesno: Ali hočeš postati moja zaveznica, Ka tarina, ali mi hočeš stati na strana proti mojim sovražnikom?" "Ra*ta, Juri,'' je odgovorila Ka tarina in se zanupno stisnila k svojemu ljubimcu. "A kako naj ti po-tmgam? Kaj naj storim?" "Slušaj mene in stori, kar ti bom reJcel. AW fluješ ? Nekdo siplje pesek na tvoje okno. To je grof Majn-hard." - Joiri je hitro aitpilvnil luč in je potem reScei Katarini, oiaj opre okno. "Kdo je?" je vprašala Katarina. tlasi je vzlic temnemu plašču, v kateri je biJ zavit goriški grof, prav dbbro vedeto, kdo tla stoji pod nje nim oknom. "Katarina, krasotica vseli kraso-tic, kaj me ne pozrraš?" je vzdilio vol grof Majnhard. "Pridi doli na vrt, kraljica mojega srca, da a»jem tvoj glas in zopet občudujem tvojo lepoto.'' "Ne zakašljiail in Katarina je hitro rekla Majnhardit: "Ali eujete — dojilka se je prebudila 1 ftlaj ne morete v sobo.'' "Kdaj, moja ljuba Kiatarinoi, pa naj pridom; kar tako me vemlar ne boš odslovila. "PrUIite jurtri ij»noči. Jutri prt-pravim vse, da i|)oj, tla je Rajmondo s svojo družbo zaostal .daleč za nama. Kobila je zavila «tia stran čez travnike in njive rn se je šele ustavila, ko je bila polnoma upehana. Tedaj šele sem se l>ri'hližal Zulejki in tedaj šele me jc sjKJznala. Kriv sem samo jaz." "Ali nis£ pri tej gonji nikogar srečal ?" "Pač! Srečal sem moža, ki sem ga smatral za kupčevalca s konji. Na prvi pogled je spomal, kakega žrebca da jašem." "In ta mož te jc spoznal, Hasan,'* jc dejal Juri; "spoznal je, da moj suženj, in spoznal je, da je Zu-lejika Rajmondova sužnja." "A saj je morda nadaljeval svo jo pot in se ni nič zmenil za naju.' "At srečal jc Rajmonda, 'ki te je zastedoval in mu gotovo vse povedal tor trudi od njega izvedel, da sem tudi jaz na onem istem poti* Zakaj ta mož. Hasan, je name pre žal, in ta mož me je na|>adel in na pravil jetnika. Zdaj umejern vse A tcai si t? delal,-ko si došel Zu-lejko." "Skrila sva se v koruznem polju in ko je nastala noč, sva jezdila pro ti ČedathT. ker sem upal, da vas tu lobim. Rezgetanje mojega žrebca se je razlegalo daleč naokoli, in ko sem slučajno prišel mimo kraja, kjer ste bili napadeni, jc pritekla k merii vaša \;ihra. Siučaj je na-nesel, da me je našla. Uganil sem takoj, da se vam je zgodila nesreča in hitel sem m vami. Vihra mi je kazala |K»t. sicer pa so se poznaH tudi sledovi razbojniških ikon j. Koder sem naletel iwi ljudi, sem jim povedal, da je devinski vladar v nevarnosti in radri so šli z menoj plemenitaši in kmetje do velikih vrat graščine Gluho Vrhpolje. "Rajmonda ti si srečal?" "Net A čujem, tla je prišel /c s noči v Ledad." "če jc v Čedadu. |>otem bo kmalu tu. Poznam gn in vem, tla ne bo miroval, dokli • te ne najde." "Saj ne ve, da sem tu; videli so me pač ratetičnt ljudje, a nihče me ni spoznal." Ko si se prejK-ljal čez Idrijco, si moral plačati brodnino. Tam so te spoznali m ta sled zadostuje Rajmondu, da te najde. Kaj naj storitn. če pride Rajmondo in zahteva svojo sužnjo in tvojo smrt?" Hasan ni vedel, kaj bi storil in kaj bi odgovoril. Ni se premalknil s svojega mesta ali v njegovih očeh se je zrcalil nemir, ki jc nastal v njegovih prsif*. Tudi Juri je tel razburjen. Bilo mu je skrajno neirpod-nt>. da hi ga Rajmondo našel v tem zavetišču in zato je razmišljeval, kako se ogne Rajmondu in reši Ha-sana. "Samo ena pot nama je odprta." je rekel Juri. "Tu imaš nekaj denarja; preskrbi hitro tri plašče in potem odjezdim .ta/koj od1 tod." Nekaj raislij o vladanju držav. (K novi volilni reformi v AvstrUU Piše dr. SI. Konec Pa svet se-suče. Zjasnilo se bo tudi na kmetiji na Slovenskem. O-mika je zdaj vsem pristopna. Tudi na kmetijo prodira. Ni mogoče je zatreti. Kar je enkrat pridobljenega dobrega, se ne da uničiti. In omika, izobraženost je to, kakor je mašina, stroj, česar človeštvo «ne bo stran vrglo. In omika ima danes tisoč potov, i>o katerih hodi med ljudi, šole držijo vladajoči v I. nadstropju trdno v svojih rdkah. V njih laluko mladini dajejo poduka, kol kor se j\iii dobro dozdeva, v šolah dajo tu tli učiti patriotizem, bažanstveni značaj vladarjev. Ktlor ima ljudsko šolo v svoji moči, upliva na bodoče rodove. Ali v zdajšnjem Časa* se ne ■more zavezati ust učiteljem, ki morajo 'učiti, kaj je veti a vsega zdajšnjega sveta, pn ne mo-rejo ursta vit i razvoja človeška Ji možgan, ! Katoliški f*>p se je zaraounil, alko misli, da lx> večno imel kmeta v svojih rokah. Da se razvije gospodarstvo in vse drug»» v socializem, na tem tla nes ne dvomi več dosti ljudi. I11 socializem ima svo je in vse drugo-verst vo, kakor ga je imel srednjeveški Človek, ki še le zdaj pojema— in sociaKzem «nc bo hotel rediti ljudi v imenovanih nad strop j ill. In socializem je nalezljiv, on hod t zmagovali>. po svetu, kakor je hodilo prvo krščanstvo, nemara verstvo za pametnejše ljudi, p* vse kako tudi gospodarska zahteva. Tudi na Slovenskem se to novo verstvo, novo s veto v-1K1 'iiaz ranje. V ča^ir lut era tiske reformacije na Slovenskem, preti 350 leti, so bili knapi naših rudnikov najboljši bojevniki za 'uteranit vo. Knapi so pri nas že bili v prav starem času, ker imamo kraje, ki sp zovejo "Knappen dol". V sedanjosti je dosti kmpov tudi v naši stari domovini. Dosti je pa tudi delavcev v fabr kah. Naš kmetslki izseljenec priijaša seboj nekaj proletarskcga tUrha, ko se vrača domov. Socializem itna ptrvsod svoje šole; 011 se l>o tudi udomnČil v kmet ski hiši; zadruga mu tn> pot ^latlila v njo. Urez kmeta ne velja ves socializem n'č; ta važen človek 1*> moral v njegovo spremstvo. Slovenci smemo naše plemstvo ur|H -števati le, kolikor ga je uradnik pri političnih in družili (uradih; kot veleposestnik nima nobenega potne, na več. Naš meščan kot rokodelec se težavno bori proti konkurenci fabrike in velike trgovine. Trgov-stvu htnlo konstimne zadruge vzele tla. Naš meščan !>o moral v fabrike 11 kot sodelavec zadrug na kmetiji na kmetijo; kar ga bo pa ostajalo kot rokodelca. Ito pa tudi moral v zadružno proizvajanje in zadružen kbntum. Slovenci zamoremo priti po do-hrega gospodarskega izhajanja in lepšega duševnega življenja le potoni socializma. Stem se opomore nas® kmetija in kjer ta dobro živi, imajo tudi drugi kaj jesti, kmetija zatlritigi lahko dosti ljudem daje lelo in življenje, ki se pečajo s trgovskimi, rokodelskimi posli za-fruge na kmetiji. Novi volilni red je lalvko pomočnik pri socializiranjoi Slovenstva. Zato dobro došel tudi na Slovenskem ! Socijalizem na Slovenskem. Wilsharjeva književna družba BIKI v zalogi vsa socialistična dela, kar se jih ie kedaj izdalo. Pišite za oetrlc. Wiltfnre Bodk Co., 200 Wil. liam st.t New York. Afko pišete "Wilshire's ^fogazi-nu" za naročilne karte, tedaj lahko pridobite detset novih socialističnih glasov za bodoče volitve. Naročnina znaša deset centov na leto in vsak socijalist je doližam širiti ta lisa. "Sample" števitke zastonj. Wi! shire's Magaizine, 200 William st., New York. "Rdeči Pnai»or", glasilo jugoslovanske socijalne,demokracije, ki jc postal tine 5. aprila iz tednika dtiev ni'k, piše ob tej priliki tako-le: "Najsirohiašncjša • stranka na Slovensonieni, da smo dosegli cilj, ampak da smo dobili v roke davno zaželjeno sredstvo, s ka terim bodemo»uspešneje branili pra. vice siromakov, nego je bilo mogoče doslej. "Bojevati se hočemo, kaj t f boj je življenje. I'ribor.iti si morajo trpini, kar iMitrctiujcjo ; kajti nihče jim ne prinese na krožniku njih pravic. Ni ga svetejšega boja nego je naš. "Na jezi'kiu nismo imeli ljubezni do naroda. trpi; poiskali smo v njegovi bedi in v njego-vom obupu. Pokazali smo mu moč, ki leži v njegovi ztlruizibvi; dvignili smo njegov pogum; obudili smo 11111 zavest njegovega dostojanstva. Tisoč in tista; trpinov, ki so se žc to]K> uda!i v svojo žalostno osotlo, smo zdramili, organizirali smo jih za hoj in povrnili smv> jim zavedn6 življenje. Ničesar jim nismo oblju-bovali; samo pokazali smo jim. kaj premorejo sami, cko se združijo in vzamejo svoje življenje v \v 10 pest. "lavršili smo stem ogromno kulturno delo; kajti množicam smo odprli |)ot do kulturo. "Storili smo veliko narodno delo: kajti mase naroda smo zdramili. "In storili sumi veliko versko delo; kajti armadi trpinov smo podarili živo vero v boljšo bodočnost. "To delo hočemo nadaljevati, neumorno, do 'konca, do zmage. Kdor ljubi ljiudstvo, «ko., nabral in poslal $3.25. 1 )arovali so po $1: Jernej dlartomnel, Anton Justin, John Jereb, Lorenc Demšar, ucimcnovaii. Po 25c: Matija Klemene. Skupaj do danes: $62.25. Živeli darovalci! Ali ste že čitali "Progress", now spcijalistični četrtlctnik? Stane sa-1110 deset corotov na leto in vsak so-cijiailist ga je dolžan naročiti. List urejuje Gavlord Wilshire. Pišite za naročilne karte. Progress Publi (cation Company, 200 William st New York. Emil Bachman, 580 S. Centre Ave , Chicago. izdeluje drnstveiio znake, gum-be', zastave in drugo potrebščine. wwnuuuiimu imi« ».i «i » « ■n.im.mi POZOR ROJAKI! Potlpi sun i nazna 11 jnm rojakom v La Salle in okolici, da izdelujem vso vrste moško obleke po najmodernejšem okusu. Zn obilft naročila se najtople-je priporočam VIKTOR VOLK, krojač, 830 1tm st. la 6alle, ill. wisconsin __ phone 413 LO0^00" ^ EL Dvorana za tlrustvene seje in veselice. Popotniki do-bro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano. 24 Union Street. KENOSHA, WISC. ^ MObEKNI FOTOGKA- ^ 1 B FIČNI ATELIJE L. HagoiidoriT. Vogal Reed in Oregati uL V MILWAUKEE, WIS. Znižane cene za poročne slike. liUiUiUiUJUiUJUJUiUiUi "The Industrial Republic", tlelo Upton Sinclairo, izhaja zdaj v "\V#»hire's Magazine". To delo se mona razširiti. Pišite še danes za "sample" sten'lke in deset naročil- nih kart. Naročnina lista je tleset BOdovice mineralne votle in drugih ccntov na leto. VVilsliires Maga- neopojnih pijač, zine, 200 William St., New York. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca $"9.85 Za dobro volneno obleko ali površnik. Pristala se vam l>ode, kakor tla jo iztltdano po naročilu in meri V zalogi imamo tudi na stotine družili raznovrstnih oblek od $7.50 do $20 in vuni jamčimo, da za to ceno nu dobito lioljega bhiga nikjer v mestu. Velikost, barva in moda VBih vjst na izbiro. 1'riditein poglejte. h ING <2 Vogel 18th St, in Blue Island A. JELINEK in MAYER, lastiika. ^ ' ' • " JU. U m O LAB SVOBODE Lev TolHtol: Moje verstvo. Poslovenil Ivan Kaker. VII. Čemu pa ne iiz)jx^liurj ejo ljudje Kristusovih zapovedij, ko jim vendar ponujajo najvišjo srečo, ki je spkb mogoča, ono srečo, po katerej vedno hrepeneli in še danes hrepenijo? — •iin na vsa ta vprašanja dobivam isti odgovori "Kristusov nauk je sifrer lep in res je, da bi Se "naselilo na zemlji božje kralje-stvo. če bi se teb naukov ljudje držali in jih tudi spolnovali; toda ti nai&i so neiizvršljivi." Vse, kar je Kristus povedal o čtaveknr, 'kako naj(.živi, je božansko vzvišeno, krasno in srečenosno; a ljudem se zdi teško, živeti po njegovih besedah. Na ta način se vedno ir vctfno izgovarjamo in ker tak izgovor tolik rat slišimo, trti ne opaženo več protislovja, ki leži v teh besedah- l !oveš3ci naravi je lastno, da ima slehern pri vsem svojem dejanj« in nehanju le svoj lastni blagor pred očmi. Ce se torej ljudem pokaže, kaj jih votli v rešitev in src-fo, kako morejo potem odvrniti, da bi pač radi taiko živeli, a da ne morejo? Človeštvo si je svoje življenje že od pamtiveka tako urerili za ženske in so pustili otroke «na> strani; pozneje t>a so sprevideli, da je za vsakega-bol j še, če ima svojo lastno družino, akopratn je preskrbovanje <>?ž:ne teško. Kakor hitro so ljudje prišli ua to, da je to boljše. so se /ači 'i ravnati po tem, četudi bi jim bilo še tako težavno. — Kaj je torej to, če izjavljamo: Nauk Kristusov je lep; življenje po naukih Kristusovih je boljše nego ono, .kakoršne-ga živimo; toda mi ne moremo tako živeti, kakor bi bilo boljše, ker je "teško"? — Če je l>escdo "teško" raaujneti t ko, da je teško žrtvovati trenobni uiitdc stakni sreči. — zakaj ne pra-v'tno tudi, da je teško orati, če hočemo imeti kruh, da je teško saditi drevesa. Če hočemo uživati njih plod?! Da ie v svrho dosege večje sreče treba prenašati težave, to ve vsuko bitje, ki ima le nekaj razuma. In naenkrat se iakaže. da priznavamo : Kristirsov nauk je krasen, — a izjavimo, da je neizvedljiv, ker je težak. Težak zato, ker moramo v izpolnjevanju naulkn -pogrešati to, česar doslej -nismo pogrešaH. Stvar je ista, kakor če bi nikdar ne slišali, tla je mnogdkrat slajše trplienje in vzdrževanje nego .udobno življenje in uživanje. Človek je lahko poživi-njen "In nSkdo mu ne bo tega očital; zaveden človek pa ne more hoteti, tla bi postal živali enak. Stem da premišljuje in •preudpria. priznava svojo pamet; kakor hitro pa si prizna pamet, mora tudi znati razločevati, kaj je pametno in kaj nespametno. Pamet -ne predpisuje ničesar; ona le razsvetljuje. V temi sem se suval ob roke in kolena, ko sem iskal vrata. Vstopil je človek z htčjo, — in vrata sem v klel. Ne morem se več but iti ob steno, iker vidim vrata. Tem manj morem trd-lti. ko vidim vrata in jih najdem, da je sicer boljše iti skoz> vrata, da- pa je to težaivno, in da se torej hočem še na^irej s koleni ob steno butati. V tem čudnem pojmovanja*; da je kristjanska vera dobra in da do-naša s ve tir srečo, da so pa lj-udje slabotni, da so hudobni in da hočejo boljše napraviti, napravijo pa le slabše, — v tem čudnem pojmovanju tiči očividna zmota. # Napačna predstava je temu vzrok, in sicej taka predstava, da je nekaj, česar ni, iti da onega ni, kar je. Edino to more dovesti človeka do <»mesnosti, da taji možnost uresničenja onih naiUkov, kateri bi mu po njegovi lastni izjavi bili le v srečo. Ta napačna predstava, ki vodi v tako nesoglasje, ni nič drugega ne- go vera v cerkvene dogme, — ona airnajna vera, katpra je razložena v raznih ortodoksnih (pravoslavnih), katoliških protesrtantovskih katekizmih, in v katerej se poučujejo in vagojaviejo kristjani že od nežne mladosti neprenehoma naprej. Z vero se po umevanj-u vernikov priznava', da je nekaj, kar živi samo v domišljiji, o čemer pta tiismo prepričani, ikar je le mogoče ali navidezno, nikakor pa ne dognano in popolnoma resnično. (Tako-razlaga "vero", že apostol Pavel, in isto se ponavlja v vseh bogoslovjih in katekizmih kot najboljša definicija pojma "vera"). Ii» baš to priznavanje onega-, kar se nam te dozdeva, je človeštvo napotilo do čudnega zaključka, da je Kristusov ozneje je človek padal vedno češče v hudo in z njim vsi njegovi potonKi. Od tvkrat so začeli ljudje delati, bolehati, trpeti. uigrati, telesno in duševno se boriti: — iz namišljenega človeka je izostal pravi, resnični človek, oni, kakor-šnega poznemo, in katerega si dru^ gače predstavljati niti ne moremo, niti nimamo pravice in tudi ne vzroka. Položaj delajočega in trpečega človeka, ki stremi po dobrem, hudega se pi og t ki in ki je zapisan smrti, — to resnično dejansko stanje, poleg katerega si ne moremo dnuzega misliti, ni |x> tem verskem (cerkvenem ali dogmatičnem) nauku pravo stanje človekovo, temveč j)Oi>o!noma nenaravno, slučajno in le začasno trajajoče. Četudi je to stanje trajalo t« tem nauku za vse lja?di stoji iz sledečih toček: i.' Mednarodno mirovno sodišče za mednarodne spore. 2. Vojske na kopneti v 3. Pomorske vojske. 4. Omejitev vojen kot poseben predmet. — Ni čuda, da ta konferenca že zdaj" v visoki meri zanima ves politični -svet m dela skrbi diplomatom. raznih držav. Med državami se menja-jo javne in tajne note in cir-kitlari, vsaka'država, ki je na tem zainteresovana, si že zdaj išče zaveznikov za eventuelne predloge itt pro t i predloge, ki se bodo stavi jali na tej konferenci. Tbjni svetnik ruski pi. Martens je obhodil začetkom tega leta vsa glavna mesta v zadevi mirovne konference. Nemški kance-lar Biilov se je v isto s vrbo sestal z italijanskim ministrom v Rapallu. Splošno se povdarja idealni smoter te konference, vendar vsaka država misli le na svoje reaine interese, s temi interesi si !>o prizadevala spraviti v zvezo eventuelne sklepe mirovne tkonference. 7. drugimi besedami: vsaka zainteresovatiih držav bo jkxI pretvezo raznih navidezno idealnih predlogov oz:ronia proti-predlogov in pod krinko bliščečih fraz zasledovala le svoje sebične namene. Konferenca nosi sicer lepi naslov mirovne konference; če pa pogledamo glavne točke programa, ki razpravljajo o načinu, kako naj se vršijo vojaške na kopnem, pomorske vojne itd., potem bi se nam zdel pač bolj |iriiiK-ren naslov: Konferenca voj-nega prava. Vseka'kor pa dogodki zadnjih let opravičujejo vsaki pesimizem. Saj je pač krvava ironija za mirovna prizadevanja zadnjih let n. pr. rusko-japonska vojna in to tembolj vzpričo dejstva, da je pred par leti ravno ruski car Nikolaj H. bil oni splošno opevani "mirovni a 11 gel j", ki je pred par leti prvi sprožil misel mirovne konference, misel splošnega razorožc-nja. Če pa vkljub temu ruski svetnik pi. Martens opravičuje sv^j optimizem t. r. se'tolaži s tem, da za časa rusko-iaponske vojske pivo-dbm znane httlskc afere ni prišlo tu li do vojne med Rusijo in Angli-j jo ravno po mednarodnem razsodi- j ŠČu, se nam zdi tak "Uspeh, ako sme. | n> usoda narodov odvisna- od volje ali nevolje posameznih oblastnikov, dokler se bodo v raznih parlamentih nemoteno lahko izrekale besede: "Moč pred pravico", i'iii se IkxIo taka načela tudi lahko nemoteno izvrševala. Ko bo v resnici merodajna in odločilna ljudska volja, le potem bo morda mogoče. da prisilijo življenske prilike narode, da si pr hranijo novce, ki se zdaj trosijo za katione in oklop-njače, za svoje življennke potrebe. Na ti;nški konferenci bo, kakor že rečeno, zastopanih 47 odposlancev raznih držav. Pri glasovanju bo majoriziranje izključeno. Kak predlog In sprejet le tedaj, ako zanj glasujejo vsi zastopniki. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira. Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PBEVOZNA DRUŽBA. I Now York v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence La Savole... . .M.OOO HP ..22.000 HP La Lorraine . La Touraine .22.000 HP .15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplučno hrano na parnikih družbo. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jodila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 111 State St. New York. MATRICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Med o« h, agent ua 9478 Ewing Avo. S. Chicago, 111. A. C. J an k nv it'll, agent 11a 2127 Arclu-r Avo. Chicago, 111. Pavi Sarle, agent na 210—17. ceata, St. Louie, Missour. I Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali druge važno roči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasito pri svojem rojaku, kor lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in Izdelujem nove W '--- ^po ^ ^ -©ti j* najnovejši modi in nizki ceni. jt JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Av«. S § I . ............ f Jg blizo 18. ulice Chicago, 111. R G) M. A, WEISSK0PF, M, D. - zdravnik in ranocelnik - 885 ANhland Ave., Chicago, III. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8. 10. ure predpoludne od I. 3. ure popoludne in od 6.-8:30 ure večer. o. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4,— 5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, uro l >piludue doma in to lo izjemoma v prav nujnih slučajih, DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. / Jemu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati avo^e, mogočo šo potM)lnonia zdrave zobe? Pusti Bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi l)r. B. K. Simonek Zobozdravnik, 544 HU E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo iiopolnoma, ako 66 ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem ltodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizuiu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji. f* bolečinam v prsih, proti jf* glavo- in zobnbolu. V vseh lekarnah,25In ^T 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. tlS PmtI St. New York. Pozor 1 Pozurl Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. 'Postrežba točna in izberna. Vsetn Slovencem in drugim Slovanom se priporoča , Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. § I I I Hermanekove želodečne — kapljice. Najbolje sredstvo za vae želodeene nepriliko, kokor nepre-izguba teka, Blab okus v ustih, zabasanost in ščipanje. Vzoti jih je vsak dan trikrat, pred jedjo, in sicer v majhni žlioici za čaj b polovico kozarca vode. Cena 50e; po pošti 55c. Pošljite poštno znamke. J.C.HERMANEK, —, 585 Centre Ave. Chicago. | g % % j "Glas Svobode" [The voiob op Libebty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co .669 Loo m i b 8t. Chicago, 111 VntervJ tt I be Offlo- »t ChSo»|{o, IlL, U Second Cl»«i M»tU>f._____ Subscription $1.50 par y««r. AdvertUoments on agreement. Frvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik«'. "■"'OlM 8Yobode" I«We P«l®k ti v«lja ii AMERIKO: u celo leto................•1-B0 u pol let« .................76o ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 u pol leta ....... ......kron » Naslov za dopise in pošiljotvo je 'GIhh Svobode' 669 Iioomis St. Ohioaoo, III, 131 Dopisi. L —> • Invin, Pa. Tukaj imamo dve društvi: "Slovenijo" št v. 41 S. X. P. J. in "sv Joiefa" št v, 58 K. S. K. J. Obe prav dobro uspevate in živita složnq med seboj. Res je sicer, da je v zadnjem času začelo grmeti iz katoliškega tabora nad Narodno Jednoto, — a če se uprašamo, kedo je ta vihar |»ovzročil in kedo se pravzaprav na katol-iški strani bojnuje, pridemo do zaključka, da je le par nemirne-žev v duhovski suknji, ki bi radi dobili vajeti v roke in igrali glavno vlogo v javnosti med ameriškimi Slovenci. Samo ti slavohlepni pete. linčki se bojujejo, delajo zdražbe in hujskajo. češ da se gre za vero. Velika večina, ali lahko se reče vsi člani katoliških jednot se ne utikajo osebno v ta boj, ker se jim zdi početje duhovnikih zdražbarjev pre. otročje in preneumno, in ker predo-, bro vedo, da se ne gre tukaj za vero, pač pa za nadvlado, katera diši duhovnikom. Vera ic pri podDornih društvih postranska stvar. Sicer pa, saj smo vsi Slovenci katoliki in je popolnoma nepotrebno tisto vedno naglase vanje katoličanstva. če se pa 'hočemo že ravno uprašati. kedo da je boljši katoličan in kdo bolj po .Kristusovi veri živi: ali duhovniki in njih podrepniki, ki nosijo Roga in vero vedno na jeziku, — ali pa takozvani "brezverci", kakor imenujejo duhovniki one, ki ne trobijo v njihov mg: — moramo priznati, da se baš ti zaničevani "odpadniki" v vsakdajnem življenju bolj držijo Kristusovih naukov in bolj bogo-ljubno živijo, nego oni farizeji, ki imajo Kristusa le na jeziku, v svojem srcu so pa največji hudobneži in skrunilci božjega imena. Ta resnica se nam potrjuje vsakdan, ktlor ima le oči tla vitli, in ušesa da sliši. Med člani onih društev, ki se javno ponašajo, tla so katoliški, le dosti pametnih mož, ki mislijo o veri pošteno in ki se jim ta boj, ki so ga premeteno (uprizorili nekateri duhovniki, že kar gnjusi, — to se mora priznati. Naveličali so se že farške komande, in sprevideli so, da se ti duhovniki poslužujejo nepoštenih, zavratnih sredstev, da bi uničili svoje nasprotnike. Mnogo jih je, ki so javno prestopili na našo stran, vedoči, da se borimo mi za pravično stvar; mnogo pa je takih, ki na skrivnem z nami simpatizujejo, a si ne upajo javno pokazati svojega prepričanja, iz tega ali onega vzroka. Da bi se Člani katoliških društev res radi znebili iz svoje srede duhovnikov, ki služijo le za peto kolo, to je jasno pokazala zadnja konvencija K. S- K. J. v Waukeganu. Na tej konvenciji, vršeči se meseca oktobra minulega leta. je bil stavljen predlog, da odslej zanaprej ne more postati nikdo več delegat K. S. K. J., kdor ni oženj en. Vsi so vzdignili roke, in predlog ie bil soglasno sprejet; — pač zadosten dokaz, da se jc tudi pri katoliških jednotah začelo svitati in da ne vidijo ve? radi neomenjenih duhovnikov v svoji sredi. Začeli so spoznavati, da tudi brez duhovnikov lahko vršijo jednote svoj namen, saj imajo vendar v svoji sredi može, ki tudi nekaj vetW, čeprav niso duhovniki. Talko vzbujanje zavednosti \ onem taboru, kjer je bil doslej duhovnik absoluten vladar, je le 1x3. zdravljati v imenu splošnega napredka, in iskreno čestitamo našim rojakom pri katoliških društvih, čc se bodo res toliko spametoval i,da se otresejo duševnega jerobstva in pretrgajo verige, s katerimi so priklenjeni na ničvredne farje. Saj itak lahko pošteno in po veri živijo, čeprav se ne uklaujajo brezpogojno , duhovniški komandi. Ko črnosnl/ nježi ne bodo imeli- voč neomejene oblasti pri K. S. K. J., {»tem šele 1» stala ta jednota na trdni podlagi in vse bolj 1» napredovala, kakor doslej. Vzemite si za vzgled na. šo Narodno Jednoto, ki je zasnovana na svobodomiselni podlagi. Poglejte. kako mi napredujemo, kako rastemo, in to vse zato, ker se pri nas ne goji verska nestrpnost, ampak vsak Slovan nam je brat, naj si 1k> te ali one vere, samo da pošteno živi. Duhovniki ne napravijo nobene stopinje zastonj. \'se si pustijo mastno plačati; saj že star pregovor pravi: da far le takrat zastonj zine, kadar mu pečenka z vilic pade. K sklepu bi polagali na srce vsem onim. ki so sicer še na duhovski strani, a jim njih divje početje že preseda, tla kaznujejo svojega duhovnika stem, tla mu prikrajšajo dohoiKkc. Smešno je, tla se mi delavci. ki živimo duhovnike, kateri so torej <>«l nas odvisni, da se jih mi bojimo in da se hočemo z njimi prepirati. Delavci, — in ti smo vsi Slovenci, kar nas jc v Ameriki — bratje, pokažimo objestnim ckihov-nikom hrbet. Vsi oni, ki ste pošteni, vsi oni, ki ste za napredek in pravo svobodo vneti, f— združite se z nami v krepko obrambo proti pijavkam. ki sesajo našo kri, ki zatirajo našo svobodo in ki nas hočejo še naprej obdržati v nevednosti in zmoti. Člani društva "Slovenija" štv. 41- S. N. P. J. Rock Springs, Wyo. Naznaniti vam imam žalostno vest, iki je zadela naše tukajšnje društvo "Trdnjava" št. 10 S. N. P J- , • Ivan Krpan, član tega društva, je dne 12. aprila pri delu v tukajšnjem premogoVem rovu št. 8 zado-bil take telesne poškodbe, tla je štiri dni pozneje — 16. aprila — v bolnici umrl. Vzrok nesreče je bila premah pazljivost. Krpan je s strojem nalagal izpodkopani premog. Ker je bi! pa premog na dotičnem mestu premalo razstreljen, šel je Krpan in ga začel še izpodkapati, nakar se je v veliki množini odtrgal premogov strop in padel nanj. Noge in jedno roko mu je popolnoma zmečkalo- in sploh ]*> vsem ži: votu je zadobil težke poškodbe, katerih ni mogel preboleti. Pokojni brat je bil star 36 let in doma jc bil iz Rečice pri Lovinacu 11a Hrvatskem. Tam zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Društvo "Trdnjava" in mnogo drugih rojakov ga je dne 18. aprila spremilo na pokopališče lk zadnjemu počitku. Ixirene Demšar, tajnik. Bridgeville, Pa., 28. apr. Kapitalizem je zopet zahteval par človeških žrtev. Osebni vtak Wabash železnice, kateri jc vozil iz 'Pittsburga, Pa., jc ffcitiraiieg:i dne v Bridgcville skočil iz tira in to ravno v trenotku, ko je hotel šiniti čez neki most naatice, katere mu tako navdušeno pomagajo nabijati puške zoper '"odpadnike". Somišljenike, kateri so člani Slovenske Narodne Podjorne Jod-note, bi pa prosil, da stopimo enkrat na noge in storiim konec So-jarjevim napadom in obrekovanju. Tega nagajivca jc treba postaviti pred sodnika in mu dokazati, da v Ameriki ima vsak pravico živeti, pa naj bo katoliško ali judovsko poročen. Kreg in prepir v časopisih je nepotreben in brez vsake koristi, kajti znano je, da ima vsakdo več sramni kot pa kranjski far. Zatorej pred sodni jo z njimi PrcVlno je pa Sojar začel vtikati svoj nos v S. N. P. Jednoto, naj bi bil prišel raje semkaj v Pueblo in napravil red meti tukajšnjimi katoliškimi backi. Tukaj bi bilo veliko posla za te, kajti mi imamo "katoličane", kateri nimajo sploh nobene vere. Eni so sicer jx> katoliško poročeni in imajo hudi v cerkvenem odboru največ besede, toda njih otroci imajo vsak druzega očeta ali drugo mater. Drugi so zopet predsedniki katoliških društev in dobre katolišikc duše, toda ženam drugih mož obetajo celo žive prešiče. samo tla bi ustregli svojim željam. Vidiš Sojar. take "odpadnike'' bi trebalo primerno ozdraviti ne pa onih pri S. N. P. J., kateri imajo edin 'greh', da s«) civilno (a postavno) izročeni.. I'd društva Orel št. 21. Cleveland, O. Preti par dnevi se je vršila |>oro-ka, koja je vredna, tla se je spom-miitno v časopisu. Mlatiti, brhka nevesta je že dolgo časa iskala ženina, a bilo je vse zaman. Ves njen trud in prizadevanje, vzbuditi rojakom ljubezen, bil jc brezvspešen; nihče se ni oglasil. Ker m- je pa bala, da ostane stara devica in poznejša vaška klepetulja, zaletela se je v starega, mršavega in posvedranega farovškega hlapca Tri-Cdava. a sprevidela je, da on ni za njo, brhko lah koži vko. V obupnem i>oložaju jo je navsezadnje rešil grozjiega vednega devištva vedno Čili "So-fkol" in poletel z nevesto "Savico" visoko pod oblake. Mislili smo, da se bodeta ženin ali nevesta (*> "fantovsko" odkupila. — toda bilo nt nič. "Savica" je pa nekoč le obljubila. da bode, če se dobro omoži, nekaj darovala v narodni namen. Ali se jc torej pozabilo? —p—r. Pueblo, Colo,, 24. aprila. Kako obstoji stvar danes. Tako uprašuje g. Sojar v 18. številki "Am. Slov.'" In ker g. Sdjar ni še dobil nobenega odgovora, sem se namenil jaz prevzeti ta posel. 1. Vsi svobodomisltii Slovenci vidimo v g. Soj ar ju takega človeka, kakoršni so jxi navadi vsi farji. 2. Mi vemo. da so prišli Sojar, Kranjec. Sušteršič. Klopčič, Hribar in Kerže z ravnoistim namenom v to svobodno tleželo, kakor mi dru-jrj) — namreč za kruhom; namesto pa. tla bi razširjali med nami prave Kristusove nauke (ljubite se meti seboj — odpuščajte — ne maša: j te se, — ne sodite itd.) pa vejejo med nami prepir in sovraštvo. 3. Mi vemo, da nam Sojarjevi žegni, njegove ntaše. potxikc in krsti ne bodo nikdar pomagali, čc bomo v potrebi in da si s temi rečmi ne 1)omo napolnili lačnega želodca. — in da so torej "katoličanstvo" in verski obredi pri podpornih dru-šavih nepotrebni in neumestni. 4. Mi tudi dobro vemo, da So-jarju in njegovim bojevitim tovarišem ni prav nič na tem, je-li naša jednota katoliika ali ne. in so-li nje. ni člani verni katoličani ali pa brezverci, — nego edino za to, da bi, ti duhovniki imeli naše ljudi na špa-gici in da bi prišli do nadvlade v naši jednoti. (Nadaljevanje na 5. strani.) Wilsharjeva književna družbj ima v zalogi vsa socialistična dela, kar se jih je kedaj izdalo. Pišite za cen'k. Wilahire Book Co., 200 William st., New York. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS 1 Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti v»e tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.enotn, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z'največjo izurjenostjo tn spretnostjo ozdravimo, lahko vedo katn naj grtdo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje sole v Evropi in pride mo iz Vaših krajev. T .raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo jjomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—g zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. DR. DRILL, slovenski zdravnik, k katerim > se lahko pogovorite. 703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penil Ave. Pittsburg, Pa. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in imp >rti r i vina. Kdor pije nase vino, trdi,da šo ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil MOČNO BLAGO. Najbrie, da ste videli ie kako oznanilo in si predstavljali, kuko po oeni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago ste dobili in si Bami sebi rekli: "Nikoliveč tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, inoejevini-Bte iirieli, štejte bo srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovnno in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in Bi jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo nuših cen po o-glasih. Nokatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tegn ne storimo, kajti vsukdo vč, da nekaj dobička moramo infeti, ker sicer ne bi mogli ekaistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in Bi oglejte blago in cono. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za molke obleke. tf LAB 8VOBODH » sedežem v Chicago, Illinois, Predsednik: John Stonioh, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. La Sallo, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 669 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 \V. 19th Str., Chicago, 111. glagajnik: Frank Klobučar, 9<517 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinau, Box 55, Du pue, 111. John Vbrbčaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokab, 564 S. Centre Avo., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. , Jakob Tisol,9002 Strand St. So. Chicago. 111. ( Martin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Bolniški J j08,P Matko, Box 481 Claridgo, Pa. odbor: j matua Pečjak, 819 Chostuut St. JohnBtown, Pa. ?HE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat?« pa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzorniki: Pomoini odbor: novo dru&tvo sprejeto. "Zavednost" št. f>9 v De Pue. lil., sprejeto v S. N. P. J. 1. aprila 1907. Imena društvenlkov bo: Andrej Sorčlč. 345)8; Frank Tomšo. 3409; Blad Bormaixl M00; BUil Paipeš, 3501; Anton Ocepeik. 3502; Frank Peterlln 3503- Ivan Slatnar, 3504; Josip Dular. 3505; Frank Peterlln, 35(M>; Jeronlm Grbac. 3507; Josip Jertfakl. 3508; Petor Grabi«, 3509; Ivan Banlč, 3510. Društvo S tej o 13 udov. sprejetje novih udov. k društvu "Slavija" St. t v Chicago, »t.: Ivan Baltika r, 3511; Iva« Kvas 3512; Frank Fonde, 3513; Anton šenlca. 3514; ,Io*ip PolenHk, 3515; Ivan MladW 3516; Marko Kremesec. 3517; Ignac Dtjanešlč, 3518; Frank Gardner. 3519; JoBhp Kozina. 3520; Frančiška Kučlgaj, 3C(5fi. Društvo šteje 142 udov In fi članic. K društvu" Adrlja" flt. 3 v Jdhnston. Pa.: Frank Zupančič, 3521; Josip Tomoc. 3522; Frank I>ogar. 3523. Društvo šteje C2 udov. K društvu "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Martin SpUor. 3524. Vln-ocno ftpiler, 3525; Alojz Jerše. 352«; Ixivrenc Vehovec. 3527; Ivan Ivanšek. 3528; Henrik Zakikar, 3529; Ivan Mtftlčlč. 3530; Frarnk Bogolin, 3531. Društvo Stojo 73 udov. * .,„,„„ » K društvu "Bratstvo" št. G v Morgan. Pa.: Jakob Itačkl, 3532. I>ruš- tTO šteje 83 »vdov. K društvu "BratotfUb" St. 7 v Ctaridge, Pa.: Andrej Mrak, 3533; Jw»lp Bonedek, 3534. Dniftt.o šteje 33 udov. K drultru "Delavec" fit. 8 v So. Chicago, 111.: Karol Klančnlk. 3535; Ivan Kuntartč, 3536; Martin Malenšek, 3537; Nikolaj Kompanjet, 3538; Frank Sehweiger. 3539; Frank Hodnik, 3540; Frančiška Klančnik. 3667. Društvo šteje 67 udov to 1 Članico. K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale. Kan*.: Mat*vi IUrk, 3541; Ak»jt Hačln, 3542; Frank Bergant. 3543; Frank Bernot, 3544. Društvo šteje 117 udov. K društvu "Trdnjava" ftt. 10 v Rock Spring'« Wyo.: Ivan Ala/, 3545; Ivan Tomičlč. 3546; Štefan Knpan. 3547; Ivan Knezovi«. 3548. Društvo fttejo 84 udov. K društvu "Sokol" št. 11 v Roulyn, Wash.: Jeronlmi Staufel, 3549; Ivan Vukovlč. 3550; Anton Kombol. 3551. Drudtvo stoje 54 udov. K društvu "Sloga" št. 14 r VVauloegan, lit: Joetp Košir. 3552; Martin Jerfitč, 3563, Društvo šteje 31 u*Iov. K društvu "Stcga" St. 16 v Milwaukee. Wis.: Josip Rehar. 3554; Ivan Veršnaik, 3555; Ivan Ermenc, 3556; Joskp Ermenc. 3557; Anton Fužlr, 3658; Ivxui Mlinar 3559; Josip ttrfberoBc. 3560; Joe I p Pirnat, 3561; Ivan Tesovnlk. 3562; Josip Zaje, 3563; Martin Rop, 3564; Frank Rop, 3565; Peter Wiwtlor. 3560. Društvo šteje 141 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Ijoral«. O.: Anton Simoni«. 3567; Martin Požgaj, 3568; Frank Povb. 3509. Društvo št oje 52 udov. K društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral. Kana.: Ignac Jerltč, 3570. Društvo štefle 60 udov. K društvu "Sokofl" št. 20 v Ely. Minn.: Alojz Fink, 3571; Ivan Mar-fcovlč, 3572; Jurij.Sušteršlč. 3573; Frank Pire, 3574; Anton Vidmar. 3575; Ivan Li-par, 3576; Ivan Rehberger, 3577; Jofcip Jerič, 3578; Ivan Petri«, 3579; Lorenc Gro&el'J. 3580. Društvo čitftfe 116 udov. K društvu "Danica" št. 22 v Trtmoimtaln, Mich.: Josip Paver. 3581 ; lT«n Ožanič, 3582; Jurij MaJ-narič, 3583; I^ovrenc Peflel, 3584; Jurij KIo-bufar, 3586; Ma'IJa Dezuk. 3586. Društvo štetje 76 udov. K društvu "Bdlno»t" ftt. 23 v Darragli, Pa.: Stefan Bržen, 3587; Stefan PollJ, 3588; Ivan Renfao. 3589; Franik Renfco, 3590; Vlneenc VerSn!k, 3591; Alojz Veršntk. 3592; Štefan Veršntk. 3593; Andrej Baksa. 3594; Joni p Kanfi*, 3595. Društvo štej« 109 udov. K društvu "Smamtca" ftt. 24 v Jenny Lind. Ark.: Frank ZupandlC, 35%; Anton Pofar. 3597; Alafa Slmoc, 3598. DruAtvo štej« 48 udov. K društvu "Bratje Swbode" At. 20 v Cumlwrland. Wyo.: Anton Bostel, 3599; Ivan L. Korpnlok. 3600; Trgant, 3615; Josip Borgant. 3616; Ivan Cemažar, 3617; Daniel H>-ala, 3668. Društvo šteje 45 uee, Kanu.: Joeip Umek, 3621; Martin Kniši«. 3622. Društvo šteje 41 udov. K dniAtvu "Proletarec" št. 37 v Ixj.ellviH« O.: Matija Koft«a9f. 3623. Društvo šteje 17 udov. K društvu "llh-ija" št. 38 v K«wmha, Wis.: Ivtmi KaMelic, 3624; Frank Zttnn«!«. 3625; Ivan Penca. 3626; Josiip Maren^e. 3627; Dra«otln Vu«ina. 3928; Josip PolbCeik. 3629; VasiliiJ Vaskovši«. 3630. Društvo šteje 48 udov. K društvu "Narodni Vitezi" št. 39 v Chicagi. 111.: Vewceslav Zdonek. 3631; StoMJn Llpšl«. 3632; Karol Baškovec, 3633; Ivan šturm. 3634; Ivan Kraljie, 3635. DruAtvo šteje 53 udov. K druAtvu "Zvon" št. 40 v DuTangt). Oolo.: Ivan flušar, 3636; Peter Šuštar. 3637; Ivan Trem on. 3638: Ivan Per«!«, 3639. Društvo šteje 45 udov. K društvu "Slovenija" št. 41 v Irwin, Pa.: Anton Raspet 3640; Frank Kutnlk, 3641; Anton Pohllst 3642. Društvo ftt^Je 58 udov. K društvu "Večernlea" ftt. 43 v Aldrldge. Mont.:, Ivan Sester, 3643. Društvo šteje 26 udov. K društvu "Danica" št. 44 v Conemaugh. Pa.: Frank Boži«, 3641. Društvo štej« 52 udov. K društvu "Illinois" št. 47 v Springfield, III.: Ivan Virant. 3645. Druft-fcTO Iteje 16 udov. K društvu "Triglav" »t. 48 v Rarberton, O.: Fnmk Kramar. 3646; Maty» Doflenc. 3647; Martin Mo4e šteje 23 in drugo 56 udov. Od društva "Edinost" ftt. 23 v Darragh. Pa., k drufttvu "Danica" št, 44 v Conemaugh. Pa.: Jo«Ip Rainar. 2876. Prvo društvo šteje 108 in drugo 53 udov, suspendovani udje. Oil društvu "Slavija" št. 1 Chicago, lil.: Anton Ribnikar, 10; Neža Rillmiiknr. 1817. Društvo šteje 142 udov in 5 ftlanic. Od društva "Triglav" ftt. 2 v l.a Salle, III.: Frank I/ižar. 892. Društvo šteje 145 udov. Od društva "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Matevž GrlOar. 438; Aloks. Gorny, 794; Mihael Jane, 1154; Jakob UJW. 2142. Društvo šteje 30 mlov. Od društva "IMavec" št. 8 v S. Chicago, 111.; Kami Pagaftnlk, 1835; Elija Mlrneovac, 2003. Društvo šteje 67 udov. Od društva "Bratstvo Naprej" št. 9 v Fale, Kans.: Štefan Kufar, 2965; Frank Ra«W, 2813. Društvo šteje 114 udov. Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rook SprlnglB, Wyo.: Val. JugovIC. 1575; Jurij Kneeovl«, 530; Jernej Mezek, 302; Ivan Sari«, 2465. Društvo šteje 80 udov. Od društva "Sloga" št. 16 v Milwauikee. \VI«.: Anton Slatln^k, 2175; Ivan Jak HO. 2856. Dnn&tvo šteje 141 udov. Od društva "Bled" št. 17 v l»raln. O.: Aleks, Seldnltzer. 612. Društvo šteje 55 udov. f Od društva "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Frank Slanovec, 797; Frank Irfiniovc, 1464. Drufttvq šteje 114 udov. Od društva "Danica" št. 22 v Trimountatn. Mich.: Štefan Mrvoš. 786; Matija Antonih. 2196. Društvo šteje 77 udov. Od društva "Zoni" št. 25 v Terrto. Colo.: 1/eopohl PucelJ, 2205. Društvo šteje 52 mlov. Od dništ.va "Rnitje Svobode" št. 26 v Cumberland, Wyo.: Josip Ples-tenak, 1608. DruAtvo šteje 53 utlov. Od društva "I\>jk»tniJi" št. 30 v Weir, Kans.: Ivan Mlšinaš, 1204. Društvo šteje 80 udov. Od društva "Zveza" flt. 36 v Willook. Pa,: Ivwn HSadnlk, 2243; Richard Rant/.lnger, 2712. Društvo šteje 54 ukIov. Oil društva "Ilirija" ftt. 38 v Kenosha, Wis.: Ivan IV/.dlr, 2388. Društvo šteje 47 udov. Od društva "Slovenija" št, 41 v Irwin, Pa.: Ivan Malovrh, 1968; Matevž Clsaik 2727. Društvo šteje 56 udov. Od društva "Gorenjec" št. 46 v Oregon City. Oreg.: Peter Kuriiik, 2301. Drufitvo šteje 22 udov. Od društva "Triglav" št. 48 v Rarberton, O.: Anton Zigmond, 3056; Jakob Krašovlc. 3251; Rudolf IJrecclnik, 3484. Društvo štejo 56 udov. Oil društva "Skala" št. 50 v Clinton, Ind.: Franlk Zakrajšek, 2583; Vin-c«-nc Repenftek, 3067. Društvo šteje 30 udov. ODSTOPU UDJE. Od društva "Bled" št. 17 v Uirain, O.: Andrej Dugar, 968; Ivan Lam-pl. 1526. Društvo šteje 53 udov. Od društva "Edinost" 6t. 23 v Darragh, I*a.: Frank Bostjančl«, 176. Društvo šteje 107 udov. Od društva "I^ipOtnUk" št. 30 v Weir. Kans.: Martin Verbe 1198. Društvo šteje 79 udov. umrli udje. Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rocfk Spring's, Wyo.: Ivan Kr|>an. 2464. Cmrl 16. aprila 1907. Društvo šteje 79 udov. IZOBČENI UDJE. Oil društva "Bratje SVObcde" št. 26 v Cumberland. Wyo.: Jakob Pa>nm. 3025. Društvo šteje 52 udov. Od društva "Naš Dom" Št. 33 v Ambrldge. Pa,: Matija Brezovar. 2699. Društvo šteje 30 udov. . Oil društva "Zveza" ftt. 36 v WlUock, I'll.: Frank MI Wave, ffi36. IVuš-tvo šteje 53 udov. (Nadaljevanje a 4 strani.) 5. Nadalje tudi vemo, da če se Sojar in njegovi dtdiovni sobratje tudi ma glavo postavijo, svojega "jjobožnega" namena nc bodo nikdar dosegli in ne l*xlo Ustavili za-početega svotxxlorni sel n cga gibanja med ameriškimi Slovenci ter uničili našega glasila, Če se sto tožb vložijo. 6, Mi dobro vemo, da so v.si dopisi, ki jih prinaša "Am, Slov.", sc_r stavljeni od duhovnikov, od njih pristašev po. le podpisani, — in to z namenom, da bi se verski boj, Vi so ga začeli duhovniki, zanetil tudi med širšo maso našega Ijaidstva, kateremu) so se ti duhovniški napadi začeli že studiti. Torej ve. diikaškc "device", pamet, — pamet je boljša iko žajnet! Ne smešite same scbcl Nekje vi Albany, Minn., je tudi neka svetnica, koja je v "Am. Slov." natiskana pod spasnkn imenom "Gertrude Muske''. Tej svetnici pa le toliko rečem, da, če bi njen oče Čital knjižico "Žrtev razmer", bi ji nikdar ne nasvetoval spoštovati farjev ; in če bi jo ona sama čitala, bi ttadi' nikdar tie pošiljala svojih hčera v spovednico. kjer se slišijo najhujše nečistosti. Ljuba Gertmtda, svetiycm Ti torej, da si omisliš knjižico "Žrtev razmer", in prepričan sem, da 1» kmalu zginilo Tvoje spoštovanje napram tem farjem, Tebi pa se IkkIo oči odprle in začela 1h>s razločevati resnico od hinavščine. F. M. Wilshmrjeva književna družiba ima v zalogi vsa socialistična dela, kar se jih je kedaj izdalo. Pišite za ceniik. Wilslrire Booik Co., 200 William st.. New York. MALO TUN J A ZA PEll JE. t PROŠNJA. Velikokrat sem že opominjal in pnwll bolj točnega uradovanja ihI wtrani nekaterih dništev, in ikalkor ae mi vidi so vbe (prošnje zastonj. Torej še takrat jtovdarjani in prosim v prvi vretl ona društva, katera KlK»ruJeJo zadne dneve v mesecu, da prestavijo nvojo meseftne seje na prvo ali drugo nedeljo v raeeecu, alt katerikoli drugi dan pred petnajstim v mesecu; »tem l>ode brezdvommi u^treieno društvenim uradnikom soselmo t>a meni, ker bi v»e tozadevne Itstnie spn>Jemal ob ča»u, uredil ob ča«u In asesment ra«p<«lal Ob Danes Iko to pišem Je 29. aprila a od dveh društev še do dane« nl.iem prejel ne listin ne asewmenta, tako torej ne more napre]. Stvar Jo treba 'preurtnlltl ikot sem 7»oreJ omeoH, in 1« malo več paznoflti oil »trani društvenih tajnlhov. Nadalje niroalm društva naj ne »prejemajo Članov, ki »o čez 4« let stari In breo! vsacega dokaza da niso atarji. kar nem le večkrat prosil, a kakor «e ml vidi, bre® vsakega uspeha. V IxkIoCo tjodftn brez intrtlona vml! V*a zdravniška »pričevala onih kandidatov starih čez 4« let. fkl ne l>oJo zraven sjn-Ičovala pošlall dokazilo da nteo več atari. ČltaJ pravila: IViglavje IV, Oddelek I-. rtran 20 «ptwlej: 'Podružnice se lahko tvorijo 17. 10 aH ve« oseb možk) ix>štenega obnašanja ln prestati zdravniško prefavkavo. .Osebe stare «ez 40 let iskaiatl morajo avojo etarott s primernimi listinami." Nadalje prosim potrpljenja radi ipolic novo prltopivšlh članov. Iste-so seflaj gotove ln kakor hitro ml bode n»o»ufe jih spišem in odi>ošlJem. Kavno tako so pravila v tlaku, ker Je >prva Izdaja pošla. Društva, ki Iste naj le pišejo po nje da Jih odpošljem .kakor hitro Jih dobim. S bratskim poml navom M. V. Konda, tajnik. V Chicagi ianamo nekaj poletnih deklic touch!), katere v smislu originalnih terejalk v starem kraju prehajajo zdaj v takozvano "klo-štersko l>o'' svojega turobnega življenja. Device v klošterski dobi t. j. v onih letih, ko gredo vse vročekrvne nade rakom zvuž^at, pa po navadi rade vsled mučnih spominov večkrat zl>ezljajo nalik niršavim kravicam, ko jih na prvi spomladanski paši solnce ogreje. Pritisne j)a to bezljanje iz mnogimi razlc^jov. Našim poletnim punčkami se je ti. pr. navsezadnje zaskominalo |>o — odpadnikih. Rade jih imajo, da je joj. Ker pa revice razumejo toliko kolikor daleč vidijo pred nosom, |>rišli so "gospttd" in jim posodili ščetko iz račjega perja. In s lem račjim perjem zdaj device ščegeta-jo odpadnike. Tudi jaz sem bil poščegetan. Neka Mihevc in neka Preda vič (audi!) sta dali svoji imeni "crjeni še pošiljajo svoja imena v "druk". In kadaf se piše o Stoniču, naj se ne naštevajo samo njegove vrline, temveč naj sc pove tudi kaj slabega, če se že piše. Odpadnik, to je zame časten naslov. Če ni slabšega, potem smo ali riglrt. Končno bi želel, da se devičice z račjim perjem malo čuvajo v tej kritični dobi svojega životarjenja. I.ahko se namreč zgodi — in jaz ne lx>m kriv! —■ da z gospudom To: netom vred zl>ezljajo v Kankakee in potetn — adijo lušni svet! Frank Stonich. S64 S. Center ave. Ali ste že čitaili "Progress", novi socijalistični četrtletnilk ? Stane samo deset centov na leto m vsak so. cijiadist ga je dblžan naročiti. List urejuje Gaylomd Wiltshire. Pišite za naročilne karte. Progress Publication Company, 200 William st, New York. OLA* SVOBOD« RAZNO. .. Iz črnega tabora. V Olormicu je prišla j-udovska banka Hirsch v konkmirz, Vlagatelji izgubijo 860,060 kron. Zanimivo je, da izgubijo velik del duhovniki, ki so vlagali svoje denarje v judovsko ha tika. Uršulinke izgubijo čez _i4,ooo K, kapucini čez 9,000, škofijski konsistorij 39,000 K, metropolitan! čez 37,000 K, cerkev sv. Mihc'a Čez 23,000 K, stolna cer-'kev v Olomuovt 500 K itd, — Ubogi duhovniki, kako sbl>o jim grel Pekovski pomočniki v Beljaku na Koroškem stoje preti velikim bo. jem. Podjetniki nameravajo presenetiti delavce stem, da hočejo odpraviti ugovor (Tarif) iz prej snih let ter poslabšati mead ne pogoje. 5" pasi-11 o resist nt co Sv 1 začeli uslužbenci ogerskih in hrvatskih prog janžne železnice. Ravnateljstvo je sicer ugodilo zia-htrvr.m delavcev, toda uradniki in potiliradnrki niso dobili primernega odgovora, delavci pa so se izjavili solidarni z njini (to jc' vsi za enega, edem art vse). Osobni in tovorni vlaki imajo že znatne zamude. Cesar odstopi? Dunajski listi so prinesli čudno vest. da se namerava cesar Franc Jcnžef ob svoji šestdcsetletnici vladanja odpovedati prestolu. Njegov naslednik pa bi ne bil sedaj določeni prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, ampak najstarejši s n pokojnega nadvojvode Otona. ki ga je dal cesar nalašč v to svrho vzgojiti. Istočasno s svojo odpovedjo izida cesar določbe izvan-redne važnosti in dalekosežnega pomena. Pri streljanju ponesrečil. Na velikonočno nedeljo se je pri streljanju ponesrečil lOletni Jurij Erlaš, viničarski sin iz Dravinjskega vrha pri Sv. Vidu niže Ptuja. Nabijal je prod1 cerkvijo med pozno mašo svojo staro zarjavelo pištolo tako nerodno, da se jc sprožila, in ker je bila cev slaba, a močno nabita, se je razletela in mu raztrgala desno roko, s katero je cev držal. Roka je bila grozno razmesarjena, enega prsta sploh ni več bilo, a drugi so viseli le še za kožo, in kosti so ven štrlele. Fant je bil takoj odpeljan v ptujsko bolnico. Siromak je za vse svoje življenje pohabljen. Sploh pa je tisto streljanje za časa praznikov na Slovenskem jako nesmiselna navada, ki je povzročila že veliko nesreč. FaJatficirane vozne listke jc izdaja) v Lvovru višji železn ški rev i dent ByVkowski s|x> razumno z nekaterimi blagajničaHoami. Erar (državna blagajna) je oškodovana za sto tisoč 'kron. Ilylkowskcga in dve bhgajničarki so zaprli. Ljubosumnost. Nekje v Dravski dolini blizu Ma-r l>ora je zakonska žena predbaci-vala svojemu možru nezvestobo. Ta je v svoji jezi in razburjenosti storil nekaj, vsled Česar ni več moškega spola. Nesrečneža so prepeljali v ■mariborsko bolnišnico. — Torej zakonike ženke, ne bodite prenagle in prehude! Kmečko gibanje v Sremu. V Sremtl na Hrvatskem se jc začelo med kmetskim delavstvom neko gibanje, ki je baje podobno giba-Tij*i na Rumunskem. Upati je, da se narodni hrvatski vladi posreči z razumnim, pravičnim postopanjem napraviti mir v deželi. Drzavnozborski kandidat za Ljubljano. (davno mesto Ljubljana, ki dobi tudi po novem volilnem redu svojega poslanca za državni zbor, ima sedaj tri kandidate. Klerikalci kandidirajo pasarja Kregarja, narod-no-napredna stranka ljubljanskega župana Ivana Hribarja in socialistična stranka Etbina Kristana. Kregar nima' sploh nobenega upanja na zmago, ^ržkone bo prodrl žaipan Hribar, ki je v Lj>ubljani jako irplrvna osAa. Pritlikavec. Na vojaški nabor v Žužemberku je prišel tudi 21 letni nabornik, ki meri samo 73cm, a je sicer popolnoma tiormalno razvit telesno in duševno. Ko ga je neki član komisije uprašal, če ima že kako dekle, jc dejal: "Katera punca bi pa marala za takega pritlikavca?" Tozba proti španskemu kralju. Oče sedaj nega Španskega kralja je imel na starejše dni Ijmbavne odnosa je z lepo deklico Jeleno Sanz. Po njegovi »smrti je dobi!« ljubjca lep letni dohodek kakor tudi njeni otroci do polnoletnosti. Tako jc odredil pokojni kralj v oporoki. Po-zheje se prispevki najbrž niso redno izplačevali, tako tb sedaj najstarejši sin Jelene Sanz toži svojega' polbrata. t. j. sedaj nega kralja Alfonza XIII. Blizu Pariza je umiri znani Leo Ttaixil, ki je pred 20 leti papeža in vso katoliško cerkev imenitno za nos vodil. O tem bomo obširneje poročali v prihodnji številki, da l>od<> naši rojaki spozirali, tla tudi sveta cerkev gre na lim, in kakih sleparstev se poslužuje. samo da pride do moči in duševne nadvlade pri nezavednem ljudstvu. Volilna reforma na Kumimskem. Kmečki pun t na Ktttmuvskcm, ki je zdaj polegel, je pa le imel nekaj uspeha. Vladajoči krogi so sprevideli, tla se mora tudi ljudstvu (xxfeliti nekaj pravic, a ne samo dolžnosti in bremena. Bivši naučili minister je izjavil, da bo moral par-lament, čim se vrne v deželo poool-ni mir in red, izvesti reviziijo ustave in razširiti volilno pravico, ('lit za red. Prijetno je pogledati v hišo, katero upravlja skrbna gospodinja, ki ima čut za red in rstotako je veselje videti "business place", 'ki je čist in lejKi urejen z blagom. Brez pravega čuta za red ne more vstnajati nihče. Tak zanemarja sebe, svoj business in Še celo svoje zxlravje, kajti on tie pazi na prve pojave bo-'ezni, »dasiravno morda ve, tla za prvi pojav — izguba apetita — je vselej -najbolje Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero skrbi za te-lesni red. Natura ima že sama ob sebi out za red in te takoj opozori, če ti ni kaj prav. AiktVjc kaj narobe v prebavilih, Trinerjevo zdravilno grenko vino to tv.ikoj popravi; ono okrepča vse tozadevne organe in jih vzdrži zdrave. Prvi pojavi te bolezni so pa obledelost. nečist jezik, glavobol, kolika, zaprtje, utrujenost. nespanje in izguba apetita. Dobava se v vseli lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trinerjti, 799 So. Ashland Ave., Giicago, III. Ako pišete "Wilshire's Miagazi-nu" za naroč lne karte, teda j lahko pridobite deset novih soci j ali stičnih g!a?ov za liodočc vol tve. Naročnina znaša deset centov na leto hi vsak socijalist je dolžan širiti ta lisa "Sample" številke zastonj. VVil-shire's Magazine, 200 William st., New York. PRIJETNO ZIMSKO IK POMLADANSKO »olnjo » italijo in drui<« krit]« ob »drljantkrm morju vam preikrbl *urn ltkuh.u» CUNAltl) LINE pkevaža ljudi in blago čez ocean EIBELALTAB. GEHOVA. HAEPEL110. lepi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. »PANNON1A" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite ae do naših zastopnikov kateri Vam da^o potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. ohioaoo Afko pišete "Wiltshire's Miaigazi-nu'' za naročilne karte, tedaj lahko pridobite detek tudi od 7 8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. |Qr Potujoči rojaki vedno dobro došlll i&fi Priporočam ae vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, III POZOR ROJAKI! Slika predstavlja u^o b zlatom pre-tegnjeno (Gold filled.) it z dvojnim pokrovom. Size 10 JAMČI SE ZA 20 LET. Ura ima kolesje najboljših aineri-kanskih izdelekov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov Cena je sedaj samo -$13.00- Za obilno naročbo so priporočam spoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. KadiHon St. Chicago, m. MATIJA KIRAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obiBk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. telefon štev. 777 P. Schoeuhofen Ilrg. Co'8. Najboljšo pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, Ul> N a z d a i rojaki Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloons Točiva vedno sveže pivo in pristna drage pijače. Raznomtn« fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporoma*« brata KoSiček »I S. Centre tie. Ctiicaji, I1L OLlAS svobod« DELAVNOST. Življonjo obstoja v neprestanem delu in premeni. Popolna nedelavnost enaka jo smrti. K»kor v naravi, tako tudi v človeškem telesu kaže so delavnost in vrše premene. Kri je tietn tiarina, ki povzroča te izpremombo. Le to odstranjujo izrabljene snovi iz telesa in privnJa vsom dolom telbBa brano.Nnjvažneje pomena je, da ima človek kri čisto Severov Kričistilec jo priznan že mnogo let kot prvo in nojbolje zdravilo za čiščenje krvi. Napravljen je iz skrbno izbranih zelišč in prolece vse r.cfiste Ivaiine iz teles«, Ozdravi malokrvnost, Prožen© izpuščaje Ozd r av 11 išaj i n d r 11 ge k ož ne bolez n i Odstrani prlilaje.bezgavkoinskorbut Krepi ven telesni sestav. Prestal iskušnje prek 25 let, drugače bi ga ne bilotukaj Cena $1.00 "Z veseljem Vam sporočan, da moje Se-vorov Kričistilec popolnoma ozdravil. Sedaj sem uv©jerena,da ga ni boljšega zdravila, Je to najboljši lek za zdravljenje takozvane poljetne bolezni. i'. MiUlitvec, WUlitek, Pt. Severov želodečni grenčec. uživa se v dozah pred vsakim obedom ter izvrstno pomaga; ako ima človek slab želodec, ako trpi radineprebavnosti, ako Ima belkast jezik, ako nima teka do jedi. Cena f)0c in $1.00 "Po tritedenski uporabi vnui sprioujem, da je vas lok izvrstnodeloval. Lat ko rečem, da inije edino le Vaše zdravilo tako pomoglo.da sem sedaj zdrav. Priporočam Vnea zdravila v krogu mojih znancev," R KoneČD/, Lyr». TM»». Severov Prašak zoper glavobol pomaga vedno in hitro vsakemu ki ima nevralgiini glavobol ki je duševno razstresen ki ima glavobol ki čotl pritisk krvi v glavo. Cona 25c. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj U W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ran___[XX Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 33! Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča Tsim gloyenskiin salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima t zalogi tudi I111-portirana vina likerje, kakor tu-di lastnega pridelka. P.J.Dedbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo Iz češkega hmelja in izbrauega ječmena. | LAQER | MAONET | GRANAT t iUzvaža pivo v steklenicah na Tse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas. kajti mi te bodemo zadovoljili. r- Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovntnu vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). (Solidna postrežba zagotovljena. Za obilon obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 mlioe Chicago, III. 2_21 Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko deaar na vsaki pošti za nas vložite » pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pilit« po navodila na senu csicago mm m 278—92nd Street Chicago, III. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. telefon canal 7041 Kasparjeva držav-na banka. 6?3 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog L j an, pa 30 jun. in od 1. jui. pa do 30*dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za S3, na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tndi vozne listke (šifkarte). Denar se posojnje na poaeatva in zavarovalne polioe. Osat in trnje. Delavec! Farji ti vabijo denar iz žepa, češ kupiti moram to in to; za cenkev in v čast baz jo. Kupi monštranco, zlat kclili, z zlatom po penjene plašče i-n drugo ho bus-poku s ropotijo. Stem uganja svoje nesmiselnosti in neslanosti v koštru-nov ti n šapu. S takimi stvarmi pa se pnava, resnična vera in pobož-nost prav nič nc povzdiguje, Ves 'blišč in cerkveni sijaj ima« edino ta namen, da se po blišču m sijaju lire-pen ečo lahkoverno množico omami in stori nezmožno za globokejšo premotrivanje vzvišenih Kristusovih nauikov. Vsak izobraženec gleda ma to poniževalno šemarijo s sbukfom in pomilovanjem. — Dolkler ti, delavec, ne lx>š ravnal enako, se nc smeš šteti med inteligentne, zavedne delavce, in v šapU) koštrunov je Tvoj prostor, kamor [>o pravici spadaš. \' Gevelandu je slovensfko-ame-rrkanski far 'tipratšbl umirajočega rojaika, če jc 'kupil tiket za v nebesa, to se pravi: če je pogosto rn obilno prispeval z denarjem za ccr-top brez tikctic ako jih pa ni. si bodemo denar i/ihranili v podporo našim druvžinam, katerim lxi tako ali tako pretit pekel na tem svetu, kadar, jih mi zapustimo. In v tej zavesti bi ini tudi v nebesih ne mogli veselja uživati. Najboljše je. da ohranite Vi farji •nebesa, vica in pekel zfrsc, — privoščili Vam jih bomo, — posebno zadnjega! — na« pa [mstite pri miru, Mali modrijan. Prečastiti gospod župnik gredo na izprehod, držeč v roki molitveno knjižico. Ustavili so se ljudomilo pri malem Pepčkai. ki pa«e koze. "Tvoje koze, moj ljuibi Josko, so pa precej sadic; odkod to?" V, resnim in važnim obrazom Odgovori mali: "Da, gospod župnik, če bi Vi druzega ne uživali nego le travo in listje in bi Vas jiovrh še vsak dan trikrat molzii, bi tnidi ne bili tako debeli." Prečastiti so jo -no te besede hitro odknvrili in nadaljevali ivoj sprehod. Sveta, cdinosvclič(H'ita. Župnik je pOklran k nevarno l*>lnennr, dobremu katoliškemu možu, da mu poda utehe svete vere in da mu zagotovi sedež v paradižu. Po dokončani spovedi ga upnaša župnik: "Jurče, ali si odjnistil vsem svojim sovražnikom?" "Da, vsem. — ta mm enemu L —■ Mihetu Sršenu," — odgovori Jairče. "Vsem moraš odpustiti, tudi Sršenu, če bočes imeti kaj itpanja, da prideš v nebeško kraljestvo." — ugovarja župnik. "Pa naj bo, gospod župnik, — odpustim mir," — izjavi Jurče, potem ko jc neikaj časa premišljeval; "toda če ozdravim, ratzbijem ntu bučo." Župnik mit podeli sveto odvezo. Zahvalni pozdrav ic Rock Springs, Wyo. Slavni E. C. Collrns Medical Institute ! Se Vam srčno lopo zoihvaKm za Vaš trmi in Vam naznanim, da Va. ša zdiravila sem prejel- v redu ter sem jih pričel rabiti po Vašem navodilu, katera so me tudi popolnoma' in do Heroja ozdravila). Kadar bo-dem zo|>et kaj boian, se bodem že vedel kam obrniti' in tudi druge rojake bodem opominjal, naj se na Vas obračajo. —• Iuloreno Vas pozdravljam ter o-stamem Vaš rojak Fnanik Eržen, Tknc $26, Rock Springs, Wyo. "The Industrial Republic", delo Upton Sinclainai, izihaja zdaj v "Wilshire's Magazine". To delo se moti;* razširiti. Pišite šc danes za "sample" številke in deset naročil-nih kart. Naročnina lista je deset centov na leto, Wilshire's Magazine, 2oo William st., New York. Listu v podporo: John Matičič, Alta, Utah, 75c; [. J. v Cliicagi V. Potisek. La Salle, 111., $1. Jos. štupar. So. Chicago, 111., 50c.; Lorenc Hribar 50c., Lorenc Kokal 5c., neimenovan 25c., vsi v Rock Springs, Wyo.; John Stunič, Chicago, III., $300. Kmetije na prodaj. Slovenci, vzdramlte tel Wild Rose, Wla.: Kmetija e 40 akrl od kwterih Ji» 25 akrov oranepa evota, 15 akrov j>a gozda. I^iki hiša iti hlev. Cena 11900. Lisbon, Wis.: 840 akrov zornlje; 80 flikrov orane, drugo pafini'kl tn go/.d. Cona $11 a3; 50 akrov jo obdelane^ drugo gii/xl. Posestvo je ograjeno hi na njem hiAa In hlev. Zomlja Jo fina. Pol miljo vstnui Je leJeznlca, a 1k) vfkratkom tekla -/.ni.v zanimal. Pisan jc ta članek edir.ole za delavce in de lavke, kateri stoje izven cerkve kateri dvomijo nad resničnostjo verskih naukov, in kateri prihajajo prepričanja, da spaa li delavci, ki so se odtegnili cerkvam, ušli že vsaki kapitalistični kontroli? Vrnimo se tu k našemu prvemu uprašanju: kaj je prav in kaj ni prav? Zafkaj bi -ne smeli storiti tega ali onega, ko nam pa dobro dene? I)a lažje dobimo odgovor, j »oglejmo, kako so nazirali in kako nazi-rajo svoje pojme s dobrem in si tihem razni narodi in človeška plemena.'. Začnimo na kratko v tisti do. bi, v kateri slonijo obširnejši dogodki v .razvoju č oveške družbe vsaj kolikor toliko na zgtxlovin.ski resnici: t. j. v prvem stoletju kn-stjanske erc. K rnski zgodovinarji so bili prvi, ki so v tistem času po-drobneje opisali germanske p rade-dc, njih življenje in kultjuro. Ta narod 'je takrat žive!, v več iih ali mmjiših družinskih jradrugaii. Vsak mož ali žena je bila član take za-tklUgc, katera je skupno producira-la živež, obleko in orožje. Življenje in početje vsacega zadrugarj-a je bilo v interesu« cele zadruge in vsak .lici se je moral truditi, da izdela čimveč potrebščin in s tem vzdigne gmotno stanje v zadrugi. Tatvin in pobojev ti zadrugarji (tAl je jedne zadrug.*) niso med boj trpeli. Čc jc zadrugar svojemu sosedu izmaknil kak predmet, bil je docela prepričan, da se po zadružnem pravu sme okradencc pri njemu odškculbvati s katerimsibodi drugim in mortfa še potrebnejšim predmetom. Zatorej, sta raje obdržal vsak svoje. Pobojev so se pa strogo ogibali zato. ker je moral vsak zadinugar vzdržavati zidrav in čil život, da je vsa/kčas lažje nastopil proti zunanjim sovražnikom. Smeli so pa ti zadruga rji posamezno ali skupno krasti, ropati in moriti pri sosednih aH katerihsibodi drugih zakfruguh. Tako so živela ta germanska ljudstva in večidel tudi ostali nardtli človeške družbe stoletja brez vsake skri>i in sporov z ozirom na moralni sistem. Primitivni komunizem — kakor so imenovali tako zadružno življenje — je tvoril gospodarsko in moralno podlago našim prednomcem. (Dalje prih.) Društvene vesti. Sodrugi v Caltjinietu, Mich., so ustavili novo društvo "Bratska Sloga", katero se kot Mev. 62 priklopi k Slovenski Narodni Podporni Jeduoti v Chicagi, 111. V odbor so izvoljeni sledeči somišljeniki: Štefan Plautz, predsednik; Martin Ve.rderbar, podpredsednik; Leopold Jiinko, tajnik; John Varderbar, zapisnikar; John Lukežtč, blagajnik; nadzorniki: Josip Schvveiger, John Kocjan, Frank Vidcrvol; vratar August Kočevar. Društvo štejo 32 udov. Novo društvo, katero jo prvo v največji slovenski naselbini 1111 severoaapadu, ki stopa pod okrilje našo Narodne Jednote, pozdravljamo in mu kličemo: Dobro došlol T Novi odbor društva "Danica št v, 44 S. N. P. J. v Concmaugh, Pa., se je konstituiral sledeče: Predsednik Fr. Podboj, podpredsednik Jakob Kos, tajnik Martin Černetič, zastopnik Fr. Pavlovi?, blagajnik Ivan Glavič, namestnik Andrej Drobnič; bolni ški odbor sestoji i/, nnstopnik.se-bratov: Fr. Merlak, Ignae Travnik, Fr. Ošaben. — Društvo ima svojo redne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Takrat se tudi novi člani Sprejemajo. Vsi oni člani, ki dolgujejo ka.j na mesečnih prispevkih, so naprošeni, da poravnajo svoj dolg pri prihodnji seji. Kdor dolguje tri mesece, tega so bo glasom pravil moralo pri prihodnji seji suspendirati. Martin Černetič, tajnik. ) Proti tujcem v Egiptu-Iz Kaira [x>ročajo, da je nastalo tam nevarno gibanje proti tujcem Nekega Italijana so ubili. If the church'wants to win our souls, then her servants must show us with their mode of living how our souls should be made worth) »I the heavenly joys, O Lord! deliver us of Thy unworthy servants — we will try to get rid of long hours and small wages. ______ DAROVI. Obrambni sklad Konda & Kaker. Izkaz od zadnjega tedna: Frank Aleš, Aldridge, Mont., na-bnal in poslal $-'.25. — John Teran, lily. Minn., $2.00. Skupaj db danes: $304.48. Lepa hvala darovalcem. Za [jomožni od-bor Joe Vcrščaj. Listnica uredništva. Dopisnik iz Eveletha, Minn.: Naznanite nam svoj naslov; dopisov brez podpisa in natančnega naslova ne bodemo priobčevali. Listnica upravnlitva. G. Lov. Bašelj v Cuddy, Pa., in John Tutihar, Newark, N. J.: Naznanite nam natančneje svoje stare naslove. IšCEM svojega brata Josipa Kožuha, ki je preti 3 letoma bival Taylor, Cing. Co, Wash. Kdor bi edel za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Frančiška Golkonda. McMechen, \V. Va. VVilsharjeva književna družba ima v zalogi vsa socialistična dela, kar se jih je kedaj izdalo. Pišite za cen k. Wilshire Book Co., 200 William st., New York. KJE JE Alojz Pucelj, doma nekje iz Ribnice; pred kakimi 3 ■meseci je bival na Aspenu, Colo., in potem neznano kam odšel. Poročati se mu imajo važne stvari. Njegov naslov naj se naznani na uredništvo 4,G1. Svobode". < IŠČETA SE Jože in Janez Sta-niša, podomače "Vodopivec" iz Podgrada-Mehovo na Dolenjskem. V Ameriky sta že dalj časa. Kdor bi vedel za njiju naslove; naj ga sporoča proti primerni nagradi pri upravništvu "Glas Svofoode", ali pa naj se sama 0-glasita. PROTEST. Mi podpisani protestiramo najstrožje, proti pisavi slov. duhovnov v "Amerikanskem Slovencu'' in proti župniku Anton Sojarju posebej, ker je ta vr imenovanem listu nazval vse čitatelje in prijatelje "lilasa Svobode" — pro palice našega naroda. Tako pisarjenje, v katerem se napada nas delavce, obsojamo kot bliazno in pobalinsko početje, in thi-hovnik, ki je zapisal one k\sede, ni vreden, tla ga živijo delavčeve žu-ljave roke. Objctltiem zahtevamo txl naših duhovnov, da nam puste svobodno |xit glede našega prepričanja; pot, |x> kateri smo hodili doslej. Čimbolj nas bodete napadali in čimbolj nam vsiljevali svoja skrpana prepričanja, tembolj bomo mi trdno stali z našimi chikaškimi sotlnugi in z našim delavskim glasilom "Glas Svobode". Stali hotno odločno in močnejši, kot kedaj poprej. New House, Utah, 24. aprila 1907. Frank Eltz, Toni šleber. John Susman, Martin August iti, Josip Ilrčan. Ali se boš ženil to spomlad? C e bo tako, potem si boš gotovo omislil enltvanjsko sliko In sicer dobro sliko, kl mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj............................................... To ti točno solidno iti retio naredi. Ali ste že Čita<*i "Progress ', novi socijalistični četrtlctnik? Stane sa-mo deset centov na leto in vsak socialist ga je dolžan naročiti. List urejuje Gaylord Wilshire. Pišite za naročiine karte. Progress Publication Company, 200 William st, New York. "The Industrial Republic", delo Upton Si-nclainai, izhaja zdaj v "W'ils-hircs Magazine". To delo se mom razširiti. Pišite še danes za "sample" šterlke in deset naročil-nih kart. Naročnina lista je deset centov na leto. Wilshire 8 Magazine. 200 William St., New York. Izkušen fotografi 391 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. establish 1883 phone Canal 297 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peci In pohištvo pri xmr N A 8 Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulino ul. Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu i ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne ia sitne. Nuobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi io0bpb TaiNKU'8 Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospe&uje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena brana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši uitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino JIOItTlRSO najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo sdravilno grenko vino kot tek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. ♦ » • » V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ishland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speoielitet: Trinerjev brinovec, sllvovka, troplnjevec, konjak.