Lelo XV
V.b.b.
Donai, dne 11. septembra 1935
St. 37.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC*. I	4Jct 73 nnlifil/A	! izhaia',sako sredo- ~ Posamezna številka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I K i LU |iUllUl\Uy	J* Stane četrtletno: 1 S 50 g ; celoletno: 6S — g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I '/fffVČrVAHarcilfn Ìli nmCllotn T Za Jugoslavijo
Politižno in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. | 2JUd|JUVJUl d l VU III pl U3VCIU I četrtletno: Din. 25.— ; celoletno:	Din. 100._
Verujmo v zmago!
Pred tednom je v neki podjunski gostilni povodom pogovora o novem občinskem odboru zalučal mož landbundovskega kova enemu naših gospo- | darjev v obraz psovko „Pfaffenlecker“, misleč ga s tem žaliti. Naša korenina je ta očitek primerno. zavrnil, v sili občinske seje je dotični tudi sam poplavljal. Mož, ki je izustil ta očitek, se je s tem kvalificiral sam in mi bi o tem ne pisali uvodnika, da ne bi čuli te in sličnih krilatic okoli sedanjega političnega boja še od mnogih drugih strani. Pod našo častjo bi bilo odgovarjati na tovrstne izlive , duševne omejenosti in ozkosrčnosti, hočemo pa v naslednjem iskati njihove zadnje vzroke. \
Naši prvoboritelji — Slomšek, Einspieler i. dr.
— so zasidrali naš narodni idealizem globoko v j korenino katoliškega prepričanja. Gotovo so ve- | deli, da smo majhni in mladi in da nam bo v na- ; šem razvoju treba prestati še mnog hud boj s so- i vražnimi silami. Prečesto že se je majalo dre- j vesce malega naroda v silnem viharju in burji, neprestano so bili na delu zapeljivci, ki so hoteli kupovati naše duše z denarjem, obljubami in službami. Prostodušno in odkrito so izjavljali naši predniki svojo katoliško in slovensko zavest, zato se je nad njimi razlivala gnjev protiverskih in protinarodnih elementov. S posebnim sovraštvom j so obdajali naše duhovnike, dolžeč jih svetohlin- j stva, veleizdaje. Leta okoli svetovne vojne z in- ! ternacijami tolikih duhovnikov, s prisiljenim pobe- | gom duhovnikov in mnogih lajikov, časi obrambnih bojev in še poplebiscitne dobe, kdo bi tehtal vse to trpljenje, sramotenja in sumničenja sloven- i skih sinov, ki so v očeh tedanje miselnosti zakri- j vili samo eno, da so ostali katoliški in slovenski!
V svojih najboljših je naš narod vztrajal do danes. ! Le-tam pa so se redčile in drobile njegove vrste, [ kjer je izkoreninjen iz temeljev narodnega idealizma padal v pohlepne roke sebičnega in računarskega materializma.
Poglejmo danes po župnijah in občinah našega dela dežele! Ponekod vidimo, kako še bije srce občestvenega, skupnega življenja v cerkvi, prosveti, posojilnici, občini. Manj samoljubja in samo- j pašnosti je tod, zato pa več skupnosti in vzajem- j nesti. Drugod spet so občine in župnije, kot bi iz- : umirale, nekaterniki govorijo oblastno besedo, far- I na in občinska družina pa sta razkrojeni in razbiti, j To je dokaz, da je zadnja skrivnost narodne zavesti v vzajemnosti in občestvenosti, narodna nezavednost pa se kaže v razkroju in razdejanju. Saj so temelji narodne zavednosti v ustvarjajočem, družečem krščanskem duhu, nezavednost pa je otrok sebičnega samoljubja.
Naš narodni živelj bi se morda končno razbil, da bi duh, ki je sovražen vsemu verskemu, iskreno narodnemu, občestvenemu pojmovanju, vršil svojo temno oblast še naprej. Ne samo v smeri naše Avstrije, tudi v ostalem svetu je danes čutiti, da se pod pritiskom razmer samopašnost in sebičnost umikata lepšemu nazoru o življenju in njegovih oblikah. Nič sicer še ni popolnega, a prelom s starim svetom postaja z vsakim dnem očitnejši.
Smo na skrajni meji raznarodovanja; naše šole in zadnje štetje so že vnebovpijoči grehi nacionalne sebičnosti. V drugem pa moramo istočasno priznati korektnost postopanja deželne oblasti pri imenovanju novih naših občin, koder je v glavnem naše želje izpolnila. Upati je, da bo tudi v pogledu naših šol in nadzorstva teh šol v dogledni dobi uzakonjena pravica. V novi dobi, tako verujemo, zamore iti naš narodni razvoj samo navzgor. Vedno spet smo lahko priče, kako stojijo mnogi naši protivniki že danes sredi boja svoje vesti, dolžnosti in pravice. Ta njihov boj se bo z razvojem ostril, da ali končno uvidijo svojo usodno miselno zmoto, ali pa se zrušijo v notranji razdvojenosti. Kdor zamore zajeti sodobno življenje v njegovih
koreninah, čuti že danes, da vstaja ob vseh sencah polagoma tudi v deželi nova, tudi našemu narodu bolj naklonjena miselnost. Pri tem moramo pač imeti pred očmi, da narodi ne žive v mescih in letih, marveč v petdesetletjih in stoletjih.
Tdi od nas in našega dela zavisi bodočnost. Danes gremo v državi in deželi v dobo' prosvete, izobraževanja in vzgoje ljudskih plasti. Še bolj kot doslej mora pri tem priti naš verski in narodni nazor v naših župnijah in občinah do veljave. In naši mladini veljajo nedavne kanclerjeve besede katoliškim dijakom v Tirolu: „Ne za doneče
besede in za prazne geste gre, mirnega in vztrajnega dela ter načelne doslednosti rabimo. Tako vstanejo duševni borci, svesti si vsikdar svojih dolžnosti, borci, ki jih nujno rabimo."
Verujmo v zmago! Verujmo tako, kot so verovali Irci, ki so osemsto let trpeli preganjanja, za-sužnjevanja in sramotenja od strani protestantskih angleških lordov, končno pa se vendar priborili do svoje pravice. Zvesti veri in narodu vztrajajmo, delajmo in upajmo, da pride slejkoprej doba, ki sama obračuni z ozkosrčnostjo in duševno c-niejenostjo!
Manjšinski kongres v Ženevi.
Začetkom minulega tedna so se zbrali v Ženevi delegati evropskih manjšin pod predsedstvom bivšega slovenskega poslanca v italijanskem parlamentu dr. Josipa Wilfana k svojemu 11. kongresu. Došla je večina dosedanjih zastopnikov manjšin, nekaterim so vlade izpotovanje onemogočile. Delegati nemških manjšin so tvorili tretjino udeležencev. Iz Avstrije so zastopali Slovence č. župnik Starc in dr. Franc Petek, gradiščanske Hrvate drž. svet. dr. Lovro Karali in dunajske Čehe bivši posl. Machat.
Kongres je otvoril preds. dr. Wilfan s poročilom o položaju evropskih manjšin. Ugotovil je, da se je položaj narodnih manjšin v Evropi poslabšal. Vendar je manjšinsko vprašanje najožje povezano z vprašanjem vojne ali miru v Evropi, zato ho kongres kljub dosedanjim razočaranjem nadaljeval svoje dosedanje delo v prilog narodnim manjšinam.
Sledil je referat tajnika kongresa dr. A m e n d e o naddržavni narodni skupnosti, ki naj veže narodne manjšine z materinskim narodom. Glavne misli je prevzel kongres v posebni resoluciji, v kateri je povdaril, da je povezanost posameznih po državnih mejah ločenih delov enega naroda po duševn o-ku 1-turnih vezeh in medsebojni opori pravična in nujna. Ne sme se pa naddržav-na skupnost udinjati nasilni politiki katerekoli države in ne sme ovirati državljanskih dolžnosti svojih članov.
Najvažnejši referat tokratnega kongresa je imel
Okoli vojne v flbeslmji.
Abesinski cesar je baje odredil v svoji državi splošno mobilizacijo. Italija nadaljuje z vojnimi pripravami v Afriki. V Egipt je došlo 70 angleških letal, hkrati so angleške ladje iztovorile vojaške avtomobile, orožja in rnunicije. Egiptovska vlada se bavi z vprašanjem, ali je upravičena zapreti Sueški prekop vsem ladjam, ki vozijo materijal za vojsko v Abesiniji. Razni listi napovedujejo napoved vojne za konec deževja, ki trenutno vlada v Abesiniji.
Medtem razpravljajo pri zeleni mizi v Ženevi o mirni rešitvi italo-abesinskega spora. Francozu Lavalu se je posrečilo doseči, da je imenovan petčlanski odbor, ki ga tvorijo zastopniki Anglije. Francije, Poljske, Španske in Turčije in ki bo iskal mirno rešitev. Ta odbor je že imenoval na-daljni sedemčlanski poročevalni pododbor. Hkrati se množijo v listih vesti, da se v dogledni dobi sestanejo nekje v Italiji šefi angleške, francoske in italijanske vlade, da sami proučijo položaj okoli Abesinije. Petrolejska kupčija, ki jo je z Abesinijo sklenila neka amerikansko-angleška družba, je
| v rokah bivši slov. poslanec v rimskem parlamen-; tu dr. E n g e 1 b e r t Besednjak, ki je orisal stališče manjšin do avtoritarnih držav. Govornik i je uvodno omenil, da odprava demokracije nikakor ni nujno manjšinam v zlo, kar dokazuje položaj narodnih manjšin v Avstriji, katerih življenski pogoji se niso poslabšali. V posebni resoluciji, ki jo je kongres z velikim pritrjevanjem sprejel, je dr. Besednjak naglasil, da je gibanje narodnih manjšo n samostojno duhovno in etično gibanje, ki se ne sme istovetiti ! z nobenim političnim režimom. Kongres je pripravljen sodelovati z vsemi političnimi j režimi na polju rešitve manjšinskih vprašanj seveda pod pogojem, da je sodelovanje manjšin sploh mogoče. Kongres zahteva od avtoritarnih držav, naj priznajo pravico narodnih manjšin do svobodnega kulturnega razvoja in do razvoja svo-j je narodne biti ter naj jim dajo primerna zastopstva v vseh političnih, kulturnih in gospodarskih ustanovah, zastopstva, ki bodo odgovarjala narodni samobiti dotičnih narodnih manjšin in k i bodo z zakoni zajamčena.
V posebni resoluciji se je kongres zavzel končno za prosto uporabo krajevnih imen. Imena krajev, dolin, voda i. dr. so bistven del na-f rodne govorice, ker tvorijo nevidno vez med Ijud-| stvom in domovino, njegovo zgodovino in kulturo. ; Kdor prosto uporabo krajevnih imen ovira ali pre-j poveduje, skuša narod odtujiti njegovi domo-, vini in ga napraviti brezdomovinskega. — Kongres je zaključil dr. Wilfan s primernim nagovor i rom.
razveljavljena, medtem pa se že obeta druga kupčija z drugo amerikansko petrolejsko družbo.
H sporu je spregovoril tudi sv. oče v nagovoru na bivše francoske in italijanske bojevnike, ki so se mu te dni poklonili: „Treba je razumeti poštene želje italijanskega naroda. Toda te morejo biti izvršene samo* v miru na podlagi pravice, ki je enaka j z a v s e. — Neki listi poročajo še o prizadevanjih | sovjetske Rusije, ki baje pripravlja ogromno propagando v prilog Abesinije. Med drugim name-; rava proglasiti svetovni štrajk v znak protesta I proti nasilju italijanskega fašizma.
Italijansko-abesinski spor je že precej razčistil položaj v Evropi, za njegovimi kulisami gre mednarodnemu kapitalizmu predvsem za abesinski | petrolej, čisto v ozadju pa se postavlja sovjetski i komunizem, da prične svojo igro na račun Italije i in vsega evropskega fašizma. Vojno ali mir v i Afriki pa ima v rokah Mussolini in on bi moral ! biti slab diplomat, če bi sedaj zaigral pričeto igro za Abesinijo v svoj neprilog. Izid lahko, vendar ne nujno, more soodločevati orožje, končno rešitev pa je vsekakor spet kje za zeleno mizo-.
Rojstni dan kralja Petra H. je praznovala Jugoslavija prav svečano. V Beogradu se je vršila velika vojaška parada, kateri so prisostvovali mladi kralj, knez Pavel, mnogi dostojanstveniki in do 40.000 ljudstva. Pri defilaciji je narod živahno pozdravljal dvanajstletnega svojega kralja. Manjše svečanosti so se vršile po vseh večjih krajih kraljevine. — Na Dunaju se je vršil v pravoslavni cerkvi slovesen Tedeum, kateremu je prisostvoval dunajski poslanik Nastasijevič z osobjem poslaništva, zastopniki zvezne naše države in drugih držav in številno občinstvo. Poslanik je nato sprejel zastopnika zveznega prezidenta Mi-klasa, ki je izrazil častitke naše države kralju Petru II. — V Celovcu se je vršila v kapucinski cerkvi sv. maša in nato v prostorih jugoslovanskega konzulata sprejem zastopnikov oblasti in raznih osebnosti. Sv. maši je prisostvoval jugoslovanski konzul dr. Ljudevit Koser z vicekonzulom dr. Ranklom in konzularnim osobjem, zastopniki deželne vlade, vojaštva i. dr. Popoldne je bil sprejem jugoslovanske kolonije.
Škof dr. Gregorij Rožman med ameriškimi Slovenci. Minuli petek je odpotoval v Ameriko ljubljanski škof dr. Rožman, kjer bo prisostvoval odkritju spomenika velikega misijonarja Barage in evharističnemu kongresu v Clevelandu. Nato bo vodil 14dnevni misijon v istem mestu, nakar nastopi veliko misijonsko potovanje po slovenskih naselbinah v Ameriki. Med drugim poseti tudi mesto Leadville v Coloradu, kjer župnikuje naš rojak č. Jurij Trunk.
Strahovito opustošenje na ameriški Floridi. Na
Floridi je divjal strahovit vihar, ki je opustošil cvetoča mesta in vasi. Ves promet je pretrgan, mnoge naselbine so pod vodo, smrtnih žrtev je nad 500. Samo mesto Tampa ima škode več kot milijon dolarjev. Reševalno moštvo le s težavo prodira v opustošene kraje, povsod srečava na stotine trupel in gole razvaline.
Tožba naših starišev.
Kdor na naši vasi prisede v krog naših očetov ah mater ter prisluhne njihovemu pogovoru, bo takoj spoznal, kako navdaja te naše dobre in skrbeče vzgojitelje neka velika skrb. To ni več navadna vsakdanja skrb, ki pride z dnem in z njim mogoče spet izgine, ampak to je skrb, ki sega dalje v bodočnost in katera napolnjuje srca naših roditeljev z grenkobo in otožnostjo.
Če se zbirajo gruče rdečeličnih fantičev in deklic okrog svojih očetov in mamic ter v svoji brezskrbnosti in otroškem veselju skakljajo in polni smeha ter življenja igrajo svoje igre, pač ti mali in nedolžni angeljčki ne vedo, da se njihovim starišem ob pogledu nanje krči srce v skrbi za njihovo bodočnost. Kri so njihove krvi, njihovo življenje je vzklilo v domači slovenski hiši, iz katere polja s trudom in znojem pridelujejo kruh, ki jih živi in ob katerem naj se razvijejo mali v krepke mladeniče in brhka dekleta ter nekoč po-
stanejo vrli gospodarji in pridne gospodinje domovom svojih očetov. Kot prve vzgojiteljice so jim matere položile že v zibelko svoje materne besede. Očetje jim v domači govorici podajajo prve nauke, kako je treba neumornega in trdega dela, da domovi uspevajo in se družini ohrani zemlja in dom. Vse to naši starši delajo iz ljubezni do zemlje, na katero’ jih je postavila previdnost božja. Na njej so zagledali luč sveta in i na njej želijo tudi zatisniti svoje oči ter snivati j v božjem miru. Niso iztrgali našim očetom po-I sestva iz rok trdi časi, ki so se vrstili in valili i črez pleča naših prednikov že stoletja. Vse so pre-! stali, vse pretrpeli in rajši si pritrgali od ust, da ! so le svoje domove oteli. Prihrumel je sovražnik I v našo zemljo, krvoločni Turek je tod požigal in ! moril, a ni iztrebil našega rodu. Kot trdnjave sto-1 je naše gore, kot živ branik je stal na straži za svojo zemljo naš rod.
! V dvajsetem stoletju pa so iznašli drug način, kako bodo ugonobili narod in ga pregnali raz njegove zemlje. Lotili so se naše dece. Komaj otrok odide raz krila svoje matere, že ga dobe v roke ljudje, ki ga hočejo odtujiti njegovim starišem ter iz njega napraviti človeka, ki naj pozabi stare j šege svoje rodne hiše, ki naj zaničuje govorico ! svojega očeta in svoje matere. Odtujijo mu vse, karkoli bi ga spominjalo, da je i on sinko malega,
: pa značajnega naroda slovenskega. Delajo na to. da mu zamrzi lepa domača govorica in da pozabi, da si zamore priučiti nemščine, ki nam je istotako potrebna, le na podlagi materinščine in njene izpopolnitve.
Tako morajo gledati naši očetje in naše matere, kako jim dorašča rod, notranje odtujen domači misli, govorici in domačemu delu. Ob teh pogledih jih navdaja strah za tisočletno njihovo zemljo in za lepe njihove domove, ki so kljubovali vsem viharjem do danes, pa so sedaj izročeni na milost in nemilost tujim možem, ki jih z odtujevanjem mladega našega naraščaja hladnokrvno izdajajo in ugonabljajo.
Vi vsi, ki vodite našo državo in njeno usodo, bi morali vedeti, da je naša država za nas najprej in najbolj v naših šolah, ki naj nam vrača našo mladino zdravo in utrjeno za težko gmotno in duševno borbo malega naroda! Šola pa, ki odtujuje deco njenemu rodu in materni govorici, zamore biti samo smrtna obsodba države nad našim ro-Ì dom.	J. O.
Klanec Martin.
Nekje v eni izmed naših koroških dolin živi sedemdesetletni Martin. Sam brez svojcev in družine samotari v napol podrti koči kraj polja ob vznožju gozdnatega pogorja. Dokaj je že od njegove zgodnje mladosti f>a do takrat, ko so mu I opešale moči in mu je njegov gospodar obzirno pa jasno razložil, da mu je postal preslab in pre počasen za hlapca in ga bo moral nadomestiti z i mlajšo močjo. Izprva Martin v svoji preprostosti
ni mogel razumeti resnice, da bi on, ki je petinpetdeset let služil za hlapca pri Virnikovih, postal preslab in prepočasen. Ko pa se mu je zdelo, da se mora kmetija podreti, če Martin le za dan popusti svoje delo!
iŽalosten in port je hodil tiste dni po polju in hlevu, duša se mu je trgala, ko je jemal slovo od živine, od vsake posebej; od travnikov in polja, ki ga je ljubil kot svoje; s trepetajočo roko je zamahnil mogočnim smrekam nad vasjo v zadnji pozdrav in zaskelelo ga je v prsih, ko jih je v duhu videl, kako odromajo pod gospodarstvom mladega vse na žago.
Pomirjen in hladen je nato stopil pred gospodarja in ukazal: jutri grem, izplačaj mi, kar mi gre iz vseh petnajstih let, odkar si gospodar! Gospodar se je za trenutek ustrašil, ko se je spomnil na precejšnjo svoto dolga, nato pa mu je vsakdanje odvrnil: nimam, počakaj ali toži, če upaš s sodnijo preje doseči! Preveč krivice in j trpkosti je bilo v teh besedah, da Martin ni vedel, j ali sta solzi, ki sta se mu zaiskrili v očeh, izraz l žalosti ali jeze, obrnil se je in še isti večer izginil v noč.
Drugi dan se je oglasil pri gosposki v trgu. Kakor pri dolgi spovedi je povedal svoje življenje in svoj položaj: Dvanajst let sem bil star, ko me je mati privedla iz hribov, pri Virnikovih sem postal pastir, nato mali hlapec in zatem sem bil vsa dolga leta do včeraj za prvega hlapca. Stari Virnik je bil župan in načelnik posojilnice, vzoren gospodar in dober človek, veren kristjan in zaveden Slovenec. Spoštoval sem ga kot očeta, v vseh rečeh mi je bil za vzgled. Redno mi je izplačeval letni zaslužek, moji prihranki v hranilnici so se množili in z njimi je rastlo moje veselje do dela in varčevanja. Nekoč bi si kupil svoj dom, da bi bil na starost na svojem in ne v nadlego tujim ljudem. Prišlo pa je drugače. V svetovni vojni je umrl stari Virnik in sam sem vodil kmetijo dotlej, da se je vrnil sin iz laškega ujetništva. V zmedi in v skrbeh za obstoj Virnikove hiše nisem opazil, kako je v hranilnici naloženi denar izgubil svojo vrednost. Takrat sem prvič občutil, da sem le ubog navaden hlapec in izgubil sem skoraj pogum, ko sem spoznal, kako sem se postaral. Mladi gospodar me je potolažil in mi obljubil kot pri hiši, ko ne bom mogel več delati. Znova sem prijel za delo in polagoma pozabil na nesrečo. Hranilnici nisem več zaupal in sem rajši pustil, da se je zaslužek nabiral pri gospodarju, dasi je bil po svojem ravnanju očetu le malo podoben. Ženo je dobil nekje na Nemškem, govoril rad nemško, vozil se je rad v mesto, vse drugo ga je bolj veselilo nego gospodarstvo. Sosedje so majali z glavami ter si začeli nekaj šepetati, jaz pa nisem verjel, da bi se mogla trdna Virnikova kmetija kedaj zamajati; kajti živina je bila še vedno ista ter najlepša na vasi, polje je bilo obdelano ter je rodilo kot nekoč. Sedaj pa mi gospodar sam pove, da me ne more več plačati, in predlaga, naj ga tožim. Pomislite, hlapec naj toži gospodarja
PODLISTEK
Ksaver Meško:
Na Poljani.
(46. nadaljevanje.)
Tako so onečaščali ljubezen vsi, tudi nevesta. A grehu vseh je sledila kazen za petami, tudi grehu nevestinemu. Ker komaj je prestopila prag Tratin, žena in gospodarica, se je zadela ob nesrečo, sedečo na pragu. In izročena ji je bila od tiste ure ...
Sredi noči je planil pokoncu iz spanja mlinar Matija.
..Kristus božji, kai je?“
Groza je bila v srcu in v mislih, kakor bi videl stopiti črez prag pravkar deklo božjo, belo smrt. Videl je sicer ni, a slišal je njen klic. Resnično, ni se motil: klic smrtin je moral biti in ničesar drugega!
V oni noči je bilo to, ko so praznovali na Trati poroko Petrovo z Malko.
Gori v hribih je ležala tisti večer na borni postelji sestra Andrejeva, mati Jeričina, in je ihtela polglasno in bridko. Bolehala je že tedne. Ne toliko starost, trpljenje življenja ji je izpodkopalo moči, na posteljo pa sta jo vrgla greh in sramota hčerkina.
Za mizo je dremala vsa zbegana in objokana Katrca, najmlajša sestra Jeričina. V kotu ob stari peči je sedel na nizkem stolcu Andrej, komolca
naslonjena ob kolena, ves obraz skrit v velikih rokah, da so se videli le lasje, zelo osiveli od dne, kar je zapustil Poljano. Sedel je kakor odrevenel. Le ko je zaihtela bolnica glasneje, se je zganil, je zagrebel glavo še bolj v roke in se je zvil še globlje v dve gubi, kakor bi ga udarjala težka pest do glavi in no ramah.
„Glej o Andrej, slovo si dal Trati, da rešiš biser. Na tvoij vesti je bil, čistega ti je izročila mati, a glej, sedaj...“
..Jaz nisem kriv!"
In res je bil nedolžen. To je vedel določno, priznati je morala to sestra in je res priznava'a. A vendar je bilo neskončno bridko, ko so vstajala v duši zlogolka očitanja: „Čemu se nisi brigal bolj za dete, čemu nisi čuval skrbneje?“
Čestokrat je izpregovoril v moreči srčni tesnobi ob takih hipih naglas predse.
„Jaz nisem kriv, jaz ne!“
Ker v čem je grešil? Saj je ni mogel prikleniti na dom, niti ustavljati ne v njem. On je pletel canje in je izdeloval copate, a za dekle ni bilo v bajti pravega opravila. V pomoč materi je bila tako še Katrca. Ali naj strada doma močno dekle, za delo sposobno, dela željno? Zato sta jo dala z materjo spet v službo, a na konec fare, da bi bila kolikor mogoče daleč od Trate.
„In saj pozabi fant! Bila je le trenutna neumnost."
„A kaj, če ne pozabi?"
„Kaj pa naj počne Tratnik s takim dekletom?"
„Ravno zaradi tega, Andrej...“
I Obema je bilo težko v srcu. Vendar sta upala najboljše. Nista zaupala sinu Tratnikovemu, a u-; pala sta v poštenje in v čistost Jeričino.
A varali sta se blagi duši. V srce nista videla, nista vedela, da je padla iskra tudi v srce de-j kličje, pokojno in otroško dotedaj... In kaj je razdalja poldruge ure srcem, ki gore in hrepene!
Vendar se je varal Peter, ko je mislil, da mu bo pot prosta takoj, ko dekle ne bo več dan na dan pod okriljem materinem in pred očmi starca, ki se ga je bal bolj nego kogarkoli v fari. Zdelo se je, kakor da je spremil res blagoslov nemirnega, skrbečega srca materinega hčerko na novi dom in kakor da rosi dan za dnem na njo molitev materina, in kakor da sega tudi sem v novo njeno bivališče čuječi pogled stričev in odvrača in plaši deklico od hudega.
Tako je trajalo mnogo časa. A Peter je imel čas.
Ko pa se mu je izpolnila brezvestnega srca nakana in želja, pekoča in hlepeča tem bolj, čim več ovir se ji je stavilo na pot, je odgovoril brez obotavljanja očetu na opomin, daj se ženi: „Da!“
Tako je stopal z grehom na vesti, slepar, ropar in morilec, naproti velikemu, svetemu dnevu svojega življenja...
Na dan poroke je prišla Jerica nenadoma v hribe k materi in k stricu, ki sta že vedela za njeno sramoto.
„Takšna je prišla? O Jezus!"
Naglas je zaječala mati.
(Dalje sledi.)
za plačo, to bi bila vendar največja sramota za hišo. — Uradnik se je nasmehnil Martinovi naivnosti, odprl je debelo zemljiško knjigo ter pokazal s prstom na dolgo vrsto črnih madežev, ki so se z leti prijeli Virnikove kmetije. Vidite, je rekel, tu notri je še večja sramota, kakor če vi Postavnim potom zahtevate, kar vam gre; to današnji dan ni nič posebnega. Martinu se je zameglilo pred očmi, zbudilo se mu je kesanje, da bi morda on pognal hišo na boben. Uradnik ga pomiri, češ da je malenkost, kar ima tirjati, ker ima pravico samo na plačo zadnjih treh let, vse drugo pa je zastarano, ker ni svoje terjatve vknjižil. Martin se zamisli in odloči: ne bom ga tožil. Pa vpraša uradnika, kar je slišal o neki starostni podpori. Imate prav, mu ta razložiž, toda Podporo dobi samo oni, ki je bil v zadnjem času toliko in toliko let pri bolniški blagajni, upam, da ste bili i vi. Ne vem, je pomislil Martin, ko sem bil še mlad, še ni bilo teh naprav, sedaj pa, ko sem star, prepuščam to gospodarju, ki je učen in pameten ter ume z gospodi govoriti. Uradniku se je Martin zasmilil v svoji skromnosti in nerad mu je povedal resnico, da tudi s starostno podporo ne bo nič.
Martin ni tožil gospodarja in ni več iskal pomoči in sveta pri gosposki. Vedel je, da zanj ni pravice, ker je star in neveden. Napotil se je po svetu iskat sestro Marijano, ki ima tam v drugi dolini malo kočico ob robu gozda. Na smrt bolno jo je našel in črez dva dni pokopal. Odtlej sameva, od dobrih ljudi ima vsakodnevni grižljaj kruha. In je še predober, da bi zamogel dojeti vso storjeno mu krivico. Je pač samo hlapec Martin.
Ab.
DOMAČE NOVICE
Ljubezensko pismo pa naša šola. Tole zanimivo pisemce nam je te dni izročil naš rožanski škrat: Liebste Freindin! Ein Herzlichen dank viir dein-nen Brief dòn ich mit Freiden erhalten Habe. Mein Liebe Freindin Tag und Nacht habe ich auf dir gedacht, jetzt sieg ich schon dass alles umma-sunst ist. gott Pewar ich zwinge die nicht wen du keine Liebe hast so schreibe mir einnen ab-schieds Brief das ich wiesen werde und ich brauch nich mehr Denken auf Dir. Aber treurig ist von dir, das Du alles glauben tuhs was die Leute alles zombringen, Wen Du mir nicht mehr Lieben Tuhs es nuzt mir ka wieder sehen, du hast mih verlassen, der Zeit ist worbei ich Treure und Denke so Stiill bei mir, du hast ein kaltes Herz wie Eis es wirt nicht mehr warm. Jetzt mus ich meinen schreiben schliessen mit ftilen Herzlichen Griisse. Mitt Gruss dein Geliebta won Dir ferlassen wie ein schtein auf der Strasse... — Original je v pogled v uredništvu. Žalosten dokument ubogega fanta, ki ne jemlje slovesa samo cd svojega dekleta, marveč tudi od drobtinic Pismene nemščine, ki mu jo je zdresirala naša s'avna šola v sedemletnem pouku. In še so premnogi mnenja, da je ni boljše dvojezične šole od naše. Slepci, ki ne znajo razlikovati dresure od Pravilnega jezikovnega pouka na podlagi znanja materinščine!
Iz Mcdgorij. Cenjeni g. urednik! Naj podamo k izvajanjem našega lista o ljudskem štetju v Med-gorjah sledeče pojasnilo: Števni komisarji so bili učitelji in ker sami niso zmožni domače govorice, sta jih spremljala tolmača. Vpraševali so nas, ali smo za Avstrijo ali Jugoslavijo, ponekod pa, ali smo za Srbe ali Nemce. V neki hiši so celo grozdih naj gredo tisti, ki se priznajo' za Slovence, kar v Jugoslavijo. Tako so seve morali našteti same Nemce, četudi temu bije v obraz dejstvo, da v naši šoli ni niti enega otroka z nemškim občevalnim jezikom in v naši cerkvi je, odkar pomnijo, samo slovenska molitev in slovensko petje. — Treba nam je bilo še te krivice pri štetju, ko imamo itak dovolj drugih skrbi in težav. Z letino smo l'ì srednje zadovoljni, v Voglah, Zagorjah, Obilah in Kozasmojah je pobila toča domala vso ajdo in oklestila še sadje. — Sicer pa se počasi vzbujamo. Na Paternuževo, to je naše žegnanje, je bila naša farna cerkev nabito polna in strmeč so ljudje poslušali krasno petje novega cerkvenega zbora, ki je za ta dan pripravil nove cerkvene pesmi. Teh vrlih naših mož in fantov smo kar veseli in naj bi se kedaj pokazali še na kaki izvencerkveni prireditvi !
Pismo Iz Št. lija ob Dravi. Na 1. septembra je lukajšnje gasilsko društvo praznovalo svojo petindvajsetletnico, ki je bila združena z okrajnim gasilskim dnevom. Po sprejemu došlih gostov je bovzel besedo gasilski načelnik Rupert Wiegele
ter podal pentindvajsetletno zgodovino' šentiljskega gasilskega društva. Takole je med drugim dejal: Gasilsko društvo v Št. liju je bilo ustanovljeno pred 25 leti v času vstajajočega panslavizma na Koroškem kot nemško društvo. Do danes je ostalo zvesto svoji nalogi kot nemško-nacionalna organizacija. Govor je izzvenel v pohvalo nemško-bojnim gasilcem. Navzoči so ga razočarani poslušali in celo Nemci med njimi so se zgražali nad takim pojmovanjem gasilske službe, ki naj bi bila po pravilih v slavo Najvišjemu in v pomoč bližnjemu. Mi pa se obračamo danes do občine in župana, da ukreneta korake, da v bodoče taka zloraba občinske gasilske organizacije izostane.
Nekaj iz Globasnice. Dolgo smo čakali, naposled smo vendarle srečno pričakali novi „Gemeinde-tag“, ki šteje 12 članov: 8 jih je kmečkega stanu, od teh je šest zastopnikov Kmečke zveze, dva sta zastopnika delavstva, eden obrtnik in eden zastopnik trgovcev. Cerkev in šola v novem odboru nimata nobenega zastopnika. Za župana je bil izvoljen z absolutno večino glasov Tomaž Dumpel-nik, priden kmet, dober gospodar in veren Slovenec v Štebnu. Za njegovega namestnika in prvega občinskega svetovalca je bil izbran Janez Cirgoj, posestnik v Globasnici, za drugega pa trgovec Fr. Seifritz. — V zadnjem času smo dobili tudi telefonsko zvezo s širnim svetom, tako da bomo sedaj kljub svoji zakotni legi mogli „marnvati“ na vse strani. Torej vendarle napredujemo. — Žan-darmerija se bo s septembrom preselila v novo, lepo popravljeno Wutejevo hišo.
Gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu. Šolske sestre v Št. Jakobu naznanjajo, da se z novembrom otvori v njihovem zavodu šestmesečni gospodinjski tečaj za dekleta. Nadalje sprejemajo dekleta za pouk v šivanju in glasbi. Sestre izdelujejo razne obleke in perilo za cerkve, izvršujejo in popravljajo cerkvene puramente, izdelujejo bale nevestam ter oskrbijo tudi vse druge posle poklicnih šivilj. V svoji šivalnici so nastavile poleg preizkušene dosedanje še novo spretno moč, da zadostijo vsem potrebam.
Št. Jakob v Rožu. (Ukradena junica.) Podpisani Jože Lederer, pd. Vrbnik v Št. Jakobu, sem imel na paši na Kladji planini 2 in polletno junico. Dne 7. avgusta pa je nenadoma, izginila in kljub tridnevnemu iskanju nismo ndŠli od nje nobenega sledu. Upravičeno torej domnevam, da je bila ukradena. Svarim pred nakupom! Dotičnemu, ki mi jo izsledi, plačam radevolje 50 šil. v gotovini. Ukradena junica je rudečo-cikasta, bo v teh tednih steletila, nosi kratke rogove, desni njen rog je obrnjen nekoliko nazaj, na čelu med rogovi pa ima lahko razvidno gobo. Eventuelne podatke prosim na naslov Jože Lederer, Vrbnik v Št. Jakobu v Rožu.
To in ono iz Škocijana. Sezona letoviščarjev gre pri nas h koncu. Škocijan in okolica Klopinj-skega jezera smeta biti letos zadovoljna. Največ tujcev je bilo tod sredi avgusta. Pri občini so jih našteli črez 600. Dne 25. avgusta nas je počastil s svojim obiskom celo zvezni predsednik Miklas, ki je došel inkognito k nam s vojo družino. Klopinj-sko jezero in lepa okolica sta nanj napravila gotovo najlepši vtis. — Krize pri nas ni videti. Vsako nedeljo so kje godci in gostilničarji se hvalijo, da stočijo po 30 do 40 sodčkov piva. Rajajmo, pa veseli bodimo, za nami — vesoljni potop! — V zadnjem času smo imeli tri mrliče. V Šmarkežu smo pokopali pridno Leitgebovo delavko Frančiško Primus, v Škocijanu pa zvesto samostansko gospodinjo Ano Cepič iz dobroznane Maroltove hiše na Žamanjih, ki je 18 let stregla hromemu gospodu župniku Cepiču v Kazazah. 31. m. m. pa so v slovo tužno in ubrano zapeli škocijanski pevci in zvonovi 781etnemu Kosovemu očetu Alešu Saker v Samožni vesi. Mož je bil stara zavedna slovenska korenina, skrben gospodar, blag oče in ves čas goreč kristjan. — Prihodnjič pa vam poročamo o naših šolskih in občinskih zadevah.
Šmihel nad Pliberkom. (Nesreča.) Dne 1. sept. je peljal župnikov hlapec h popoldanskemu vlaku v Celovec svetnika vikarja Valerijana. Pri mostu v Gonovecah pridrvi nasproti nek avto z brzino 80 do 100 km ter zavozi naravnost v kobilo, katero vrže na mostišče in od tu v potok. Vikarja Valerijana in hlapca vrže z voza daleč po cesti, kjer obležita. Zadobila sta močne poškodbe, vendar — hvala Bogu — ni večje nesreče. Kobila pa si je zlomila sprednjo in zadnjo nogo in poškodovala v prsih, da so je morali ustreliti. Župnik ima škode nad 1000 šilingov, pa hlapca bolnega. Krivda zadene divjega avto-vozača, ki je z hitrostjo do 100 km dirkal in poleglega vozil še na napačni strani. Dirkanje se je vršilo v času, ko je bilo za-
radi jesenske sezone vse polno ljudi na cesti. Dirkač je hotel izbrisati sledi svojega voza, pa je, še prej da so došli ljudje na kraj nesreče, postavil svoj voz na desno stran. Nesreča bo imela sod-
nijske posledice.
Drobiž. Na celovški gimnaziji bodo v pondeljcK 16. t. m. in torek 17. t. m. ponavljalni in sprejemni izpiti, v sredo ob 9. uri pa se začne vpisovanje v vse razrede. V četrtek je nato šolska sv. maša in nato pričetek pouka. — Koroški dež. zbor je sklican za petek 13. t. m. in bo med drugim obravnaval zakonski osnutek o šolskem nadzorstvu. — V Krivi Vrbi je motorno kolo povozilo dvor. svet. Soukopa. Kolesar leži težko poškodovan v bolnici, svetnik pa je težkim poškodbam podlegel. — Bil-čovski nadučitelj Eder je prestavljen na šolo v Št. Janžu v Rožu. — Truplo 211etne Marije Jaritz, ki je lanskega julija nenadoma izginila iz gospodinjske šole v Goldbrunnhofu pri Velikovcu, so te dni našli v Dravi pri Mariboru. — V noči na 2. t. m. so neznanci vlomili v blagajno posojilnice v Va-ženbergu in odnesli 248 šil. Storilcem so na sledu. — Vlada je podaljšala prepoved zborovanj do 30. septembra. Ugodno vreme obeta namreč podaljšati sezono. — Pri Velikovcu je zavozil tovorni avto Alojza Herbsta iz Gradca v železno obcestno ograjo, Herbst in njegov sin sta obležala mrtva, trije drugi so lažje poškodovani.
j j NAŠA PROSVETA ffl
Društvo v naši fari.
Zadnji razpravi o obnovi naših odrov ponekod niso docela razumeli. Prej da torej govorimo o knjigi, pesmi, sestanku in o ostalih prosvetnih področjih, kratko besedo o nalogi društvenikov v far: sploh.
Društveniki morajo biti fronta praktičnih katolikov in Slovencev! Njihova verska in narodna zavest jim ne smeta obstojati v praznih besedah in zatrjevanjih, marveč v delu, v vztrajnem in tihem delu in v življenju. Da utrjujejo v sebi in svojih resnično katoliško in slovensko življenje, se udejstvujejo na svojem odru, zboru, na sestankih, s knjigo, izleti i. dr.
Koliko je ponekod razdejanje naših fara v moralnem pogledu! Ni je med nami župnije, kjer bi ne rastla in bohotela ljulika in plevel med pšeničnim klasjem. Prisluhni pogovoru v gostilni, poslušaj razgovore mladih, pojdi v družine, opazuj življenje v nedeljah in videl boš živi jenskih senc dovolj! Tod mora biti društvo fronta versko zavedne mladine, ki z dejanji in s svojim življenjem izboljšuje in popravlja. Kar je gnilega, sebičnega, razdirajočega v fari, imej v društvu svojega odločnega nasprotnika, ki zmaguje z značajnostjo, ljubeznijo in notranjo silo!
In v narodnem pogledu! Koliko je med nami ta-kozvanih narodnjakov, ki se ob prvi priliki sramujejo svojega slovenskega značaja! Koliko jih je, ki jim je narodnost samo v besedi, v dejanju in življenju pa so navadni samopašneži in računarji za lastni dobrobit. Narodna zavest pomeni žrtev za našega malega človeka, za naše najmlajše, za pouka in izobrazbe željne, za lepega razvedrila potrebne. Društveniki naj so odločna narodna fronta, slovenska v dejanju in življenju! Narod ni nič meglenega, le jasno povezana ljubezen do bližnjega je. Te ljubezni pa nas je često strah.
Tod je v kratkih besedah naloga društvenikov v fari! Vedno jo imejmo pred očmi in vse naše podrobno prosvetno delovanje nam bo v veselje in jasna naša dolžnost! In sledeče razprave bomo dobro razumeli.
Kostanje. (Igra.) V nedeljo 8. t. m. smo priredili v okvirju svojega društva v dvorani pri Rumašu lepi igri „Trije tički“ in „Kmet in radio". Vmes so zasvirali naši vrli tambpraši na lepih svojih inštrumentih par domačih melodij. — Obe igri ponovimo v nedel jo 15. t. m. istotam ob 2. uri pop. Tudi tamburaši so obljubili, da nam spet za-svirajo. Vabimo za to nedeljo vso okolico, da po-seti naše sončne Kostanje in si ogleda naš nastop!
Št. Ilj ob Dravi. '(„Črna žena.") V nedeljo 15. t. m. nastopi naše izobr. društvo ob 3. uri pop. v dvorani Lederhasove gostilne z lepo igro „Crna žena". Sodeluje tudi logaveški pevski zbor. Prihitite tedaj k nam!
22. septembra v Kotmaro ves! Tedaj se vrši ob 3. uri pop. v dvorani pri Ilnu velik koncert spod-njerožanskih pevskih zborov. Nastopi do 100 pevcev in 20 tamburašev. Vmes nagovor zvezinega zastopnika. Vstopnina 50 g. Vabi osrednji prosvetni odbor.
]| GOSPODARSKI VESTNÌKÌ |
Zanimiva in pouina zgodbica.
Vsem je znano, da je fižol zelo redilna ter tečna hrana; zato je po kmečkih hišah posebno ob zimskem času ter v postnih dneh pogosto na mizi. Pa je bil nekje hlapec, ki je zelo nerad jedel fižol, vselej kadar je zaslutil, da bo fižol za kosilo, je navadno pozno prihajal k mizi. To je gospodarja jezilo, pa se je poslužil majhne zvijače. Hlapec je nadvse rad jedel ribe. Neki dan ga je, ko se je zopet počasi spravljal k mizi, poklical: „Ti Janez, hitro pojdi, danes so ribe!“ Trenutno je bil Janez za mizo, ko je videl prevaro, je začel nevoljen godrnjati. Gospodarja je zabavala hlapčeva ne- ; volja, a je vseeno resno rekel: „Če ne rečeš, da j so ribe, ti dam takoj poselsko knjižico pa idi!“ Dolgo je že bil Janez pri hiši; da bi sedaj radi te šale o ribah kar sredi zime zapustil službo, bi bilo res nespametno. Povesil je glavo ter rekel žalosten: „Ribe so že, samo bolj majhne so.“
Minula je zima in za njo spomlad, prišlo je vroče poletje s težkim delom pri žetvi. Družina je bila zaposlena pri spravljanju snopja pod streho, gospodar je bil na skednju, hlapec je vozil snopje čez njivo domov. Ker naenkrat pokliče gospodarja iz skednja, češ da sedi na strehi velik medved. Gospodar nič hudega sluteč prihiti ves zasopel z vilami v roki, da bi videl zverino; a na strehi se je solnčil namesto medveda rujavi domači muc ter v lenem začudenju gledal preplašenega kmeta. Ko je ta opazil zvijačo, je seveda silno vzrojil nad hlapcem. Toda Janez se je mirno postavil pred njega ter skorej ukazujoče rekel: „Ako ne rečete, da je medved, še danes zapustim službo ter grem drugam!" Gospodar se je ozrl po polju, videl široke njive zlato-rumene pšenice, se spomnil zimske zgodbe o ribah ter rekel veselo: „Medved je že, samo bolj najhen je.“ Hlapec se je zadovoljen vrnil po nov voz snopja in odtlej tudi fižol rad je! Gospodar pa se odslej ni več norčeval iz Janeza.
Važno pri molži. Pred teletenjem krave po navadi same izgubijo mleko'. Kjer pa jih krmijo v hlevih, se često dogodi, da molzejo krave do zadnjega dne. Tega je gospodar često vesel, češ da ima dobro molznico. Po teletenju pa na svoje začudenje opazi, da je količina mleka pičla in da se ne zviša niti z boljšim krmljenjem. Temu je krivo, ker ni opustil molže vsaj šest tednov pred teletenjem. Vsak živinorejec mora točno vedeti, koliko tednov že traja brejost. Če šest tednov pred storjenjem krava mleka ne ostavi, je treba naravnati krmo tako, da dobiva krava manjšo količino in zmanjšati je treba število dnevnih molž. In kar je posebno važno: izmolzti je treba do zadnje kaplje, sicer pride do vnetja vimena. Čim se odmor pred prvo in drugo molžo veča, pada količina mleka, tako da je tudi najboljša krava vsaj 4 tedne pred teletenjem suha. Kdor pa molze do zadnjega dne, mora potem utrpeti veliko škodo na dnevni molži.
Kako ensilirajo kmetje na Finskem? V zemljo zabijejo štiri železne droge v razdalji 3 m in v obliki pravokotnika (kvadrata). Nato vzamejo štiri 5 cm močne, 3 metre dolge in 30 m visoke deske, jih istotako zbijejo v obliko pravokotnika in položijo na zemljo tako, da se prosto premikajo med postavljenimi drogovi navzgor in navzdol. Krompirjevico stlačijo na zemlji med deske in jo poškropijo z nakisanim posnetim mlekom. To ponavljajo, da na vsako 30 cm debelo plast krom-pirjevice, sveže detelje ali navadne obrobne trave poškropijo zelenje s kislim posnetim mlekom. Ko doseže zelenje med drogovi višino 4 do 5 metrov, položijo na vrh nove deske in jih obtežijo s kamni, da tlačijo zelenje naprej. Tri mesece vre zelenje, višina se zniža od 5 na 2 do 3 metre, nakar imajo najboljšo^ ensilačno krmo za živino. Krma je podobna kislemu zelju in je dajejo pozL mi živini po 25 kg na glavo; živina jo izredno rada žre. Na ta način pripravijo vse manjvredno zelenje na cenen in enostaven način kot izborno kislo krmo za zimo in prvo spomlad.
Koruzna slama kot zasilna krma. Takole delajo v Ameriki: Ko koruzna zrna na storžih niso več mlečnata, steblo in listi pa še precej zeleni, porežejo koruzo in jo povežejo v male snopiče. Snope pustijo na soncu, da dozorijo koruzni storži, kar traja navadno 3 tedne. Nato jih odstranijo od stebla, zadnja pa pustijo še naprej na njivi. Taka
koruzna slama, predčasno — pred dozoritvijo koruznih storžev — odrezana služi kot dodatna krma tja v januarij, nakar poleseni in je neužitna. —Drugod spet koruzno slamo sesekljajo in jo dodobra namočijo, tako da dodajo sveži koruzni slami vode za tretjino njene teže. Tako namočeno krmo shranijo v navadnih jamah v zemlji, obdanih z deskami. Važno je pri tem, da koruzna slama ni prestara in da je zadostno namočena, sicer začne plesniti. Končno jo je treba v jami dobro stlačiti, jo pokriti z mokrimi Žaklji ali ilovnato mešanico, črez par dni pa spet stlačiti, da ne nastanejo med slamo zračne praznine. Tako pripravljena koruzna slama je dobra kot dodatna krma v časih, ko primanjkuje druge, boljše krme.
Beljaški trg minulega tedna: Zelje 30—40, kar-fijol 1.20, repa 40, kumare 20. solata v glavah 15, endivija 15, neoluščen grah 80, čebida 50, paradižniki 50, špinača 60, buče 20, redkev 60, hren 1.80, peteršilj 80, selerija 1.20, krompir 20, kislo zelje 60, gobe, jurčki 80, gobani 1.20, zgodnje hruške 60, namizna jabolka 60, namizne hruške 80, sadje za vkuhavanje 30, goveje meso 2.00 do 2.40, telečje 2.00—3.00, svinjsko 2.00—2.80, prekajeno 2.20—3.60, orehi 1.20, brusnice 50, sirovo maslo 3.80, čajno maslo 4.60, stare kokoši 2.60, race 3.30, gosi 3.20, jajca 14 g za komad.
ZANIMIVOSTI
Rekordi med nami. Neki angleški pismonoša, ki je pred kratkim šel v pokoj, je izračunal, da je v svoji 451etni službi prehodil skupno 450.000 km. To je toliko, kot če bi desetkrat obšel vso zemljo. S števcem za korake so pri gospodinjah pri vsakdanjem poslu ugotovili, da prehodijo' na dan pri-lično 23 kilometrov. V petinštiridesetih letih bi prehodile torej okrog 360.000 km, kar je vsekakor že rekord, za katerega pa same ne vedo.
Stoletnica peresa iz jekla. V oglasnem delu lista „Švabski Merkur" od 4. septembra 1835 je bil sledeči inserat: Jeklena peresa najvišje popolnosti! Pravkar smo dobili odlična jeklena peresa iz nove tvarine, ki radi prožnosti prekašajo gosja peresa. Z jeklenim peresom lahko pišeš štiri do pet tednov. Ducat stane ^5 krajcarjev. — Tako se je začel konec gosjih peres. V začetku je jekleno pero težko zmagovalo in šele v petdesetih letih 19. stoletja se je zaradi male cene popolnoma u-domačilo. Vendar so se še naši dedje dolgo branili, da zamenjajo svoja gosja peresa z novotar-skimi.
Mačja vojna v Avstraliji. V Avstraliji so zagospodarile podivjane mačke, katerih število gre na tisoče. Vdirajo v gozdove in farme ter hudo gospodarijo med pticami in perutnino. Neki farmar je samo v eni noči ubil 130 mačk. Popotniki pripovedujejo, da se vršijo v notranjosti dežele pravcate mačje vojne, pri katerih je dovolj mijavkanja, krvi in ranjencev. Za človeka, ki bi zašel med podivjane mačke, bi bila prava nevarnost.
Mali mariborski harmonikarji so se proslavili. O priliki blejske konference Male antante so nastopili na poslovilnem večeru na povabilo jugoslovanskega zunanjega ministra tudi mali harmonikarji iz Maribora. Poslovilni večer se je vršil v veliki kazinski dvorani in na njegovem sporedu je bil poleg nastopa mladih harmonikarjev še petje slovenskega vokalnega kvinteta in ples baletk. Mariborski malčki so nastopili pred ministri Male antante in še drugimi odličniki v slikovitih narodnih nošah in dovršeno odigrali več narodnih pesmi. Dosegli so s svojim nastopom izreden u-speh. Posebno so se prikupili rumunskemu zunanjemu ministru Titulescu, ki je pogostil malčke s pecivom, se vsakemu podpisal na program in se z njimi tudi fotografiral. Kot zmagovalci so se mali Mariborčani vračali z Bleda domov k mamicam.
Kaj lahko postane žena? Žena je v zadnjih desetletjih dosegla domala polno ravnopravnost z moškim. V Ženevi je portugalski honorarni konzul gospa Countinhoi, voditeljica velike moderne bolnišnice v Kodanju je žena. Nagrado velikega pariškega lista „Paris Soir" za najlepši roman je dosegla neka pisateljica. Na Japonskem opravljajo žene celo že službe pestajenačelnikov. V Franciji jih najdemo v najvišjih in najodgovornejših političnih službah. V Angliji se odlikujejo kot policistke, v Ameriki pa so žene na županskih stolcih, ena celo je guvernerka cele dežele. — Kljub temu da žene vsepovsod dokažejo svoje velike zmož-
nosti, ki jim dovoljujejo enakopravnost z moškimi, pa se vendar odlikujejo najbolj v svojih poklicih matere in gospodinje.
Štirinožci kot filmski umetniki. Najznamenitejši štirinožni umetnik v znanem amerikanskem filmskem mestu Hollywoodu je neka opica, ki je dobivala izprva samo 50 dolarjev tedensko, po nastopu v filmu „Tarzan“ pa že celih 350 dolarjev. Po-legtega imajo v Hollywoodu posebno drezurno šolo za pse, katero trenutno obiskuje 70 „učen-cev". Neka danska doga je med njimi najslavnejša. nastopa namreč kot spremljevalka znane igralke Grete Garbo. Mačke zaslužijo manj kot psi, največ pa zaslužijo konji, od katerih ima eden celih 50 dolarjev na dan. Sicer pa je videti med tamošnjimi filmskimi umetniki vse vrste živali, začenši od dreziranih želv do mladih levov in tigrov. Honorarje seve ne sprejemajo' ti, marveč njihovi lastniki.
Brada kot strelovod. Kmetu Codeluppi pri Par-rm se je minule dni pripetilo nekaj nenavadnega. Nevihta je divjala in skozi okno svojega doma jo je opazoval. Naenkrat kmeta ob oknu zadene svete! blisk in ga vrže sredi sobe. Ko si odpomore ter dvigne, opazi, da ni nikjer zadobil poškodbe, pač pa mu je strela požgala njegovo brado in brke tako dobro, kot če bi se bil obril. Došla žena m otroci očeta izprva niso mogli spoznati in so ga imeli za utihotapljenega usiljenca.
Gostilna na morskem dnu. Neki gostilničar v New Yorku je na dražbi pomorskega urada kupil staro podmornico, jo dal v popravilo ter jeklene stene nadomestil s kristalnimi. Na podmornico je pritrdil nato napis ..podmorska gostilna". Vsak večer odpluje ta čudna taberna na morje in se nekako dva kilometra od obale potopi na dno morja. Sedeži so oddani že pred odhodom in navadno jih primanjkuje. V gostilni pod morjem dobiš najboljše vino in večerjo, ki obstoja seve iz morskih rib. Med večerjo si skozi krista'ne stene lahko ogleduieš pestro podmorsko življenje. Tudi godba je v lokalu.
Kot ptiči bomo kmalu letali po zraku. V Nemčiji so pred dnevi preizkusili prvič letalo, ki ga žene človeška sila in ne več motnr. Podobno je motornemu 'etalu. vendar ie niegova velikost samo petina velikosti motornega letaia. Propeler, ki je pač naivažneiši del leta'a. goni kolesje kot še pri navadnem cestnem kolesu. Prvi poizkusi so se posrečili. letalec je 'etel z novim le+alom 25f) me-i trcv daleč in sicer en meter n^d z.emljo. Poizkuse ! bodo seve nadaljevali in si obetaio poln usneh, s katerim postanejo dosedanja vozila na zemlji od-i več.
Ženltovan!ck0 postno so zaplenili. V ogrskem mestu Csò'ldbnHk se ie pripetilo sledeče: Obhajali so zenitnino mladega cigana Horvatha. Poroka je bila že končana in svatje so se iz cerkve vračevali na ženinov dom, kjer iih je čakala svatbena poiedina. Še prej da je sprevod došel na ženinov dom. so prispeli policisti in zaplenili vse pripravljene jedi in niiače. Doena'i so namreč, da je ženin ves materiial za pojedino v okolici nakradel. Policisti so sedli za svatovsko mizo in razdelili gostijo na oškodovance, ženin jo ie romal lačen v zanore. nevesta pa ie hitela domov, da pripravi svatom skromno kosilce.
Naša Verica in angelček. Mama je vodila malo Verico spat v posteljo. Spotoma ji je dopovedovala. da jo bo čuval angelček varuh njen, ker mora mama posorav'jat v kuhinio. Pa Verica se ni dala ugnati in pravi: „Mama! Pa naj gre angelček pospravljat v kuhinjo in rajši ti ostani pri meni!"
Išče se starejši moški, lahko tudi oženjen, ki ima veselje do paše ovac ter do drugega domačega dela. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta, plača po dogovoru. Nastop takoj! Naslov v upravi našega lista.	67
Sprejmer se na gospodarstvo oženjen par, vešč vsega gospodarskega dela. Naslov v upravi lista.
68
Ženitbena ponudba. Vdovec 46. let, posestnik, želi spoznati starejšo dekle ali vdovo z malim premoženjem, ki bi hotela postati dobra mati 4 njegovim otrokom v starosti 7. do 13. let in imela veselje do gospodinjstva. Samo resne ponudbe pod šifro „Mati“ na upravo našega lista, Klagenfurt. Viktringerring 26.	64
Lastnik: Pol. «n gosp. druJtvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdate! j in odgovorni urednik: Zinko vsky Josip, typograf, Dunaj. X., Ettenreichgasse 9. Tiska L i d o v »
tiskarna Ant. Machàt in družba Dunaj, V., Margaretcnplatz 7.