letnik XVIII - št. 7, julij 2011	■ Glasilo občine Trzin
AT	-J 'K' £ ■
v


20. obletnica trzinske bitke Vrtec se bo vklapljal v okolje S skupnimi močmi v prenovo CČN Dež prekinil Folklorni festival


II sTe vedeli, da v povprečju uporabnik zapusti neučil<ovito spletno stran že v 5 sek.
Želite več kupcev??? ^
... zvišanje prodaje.
z ponnočjo naših spletnih stn

ZDELAMO

VZDRŽUJEMO	♦
SPLETNE STRANt
naj bo vaša spletna stran prijazna do uporabi
prijaznisčasom ^grafex ageiicija
041617927 www.grafex.si
Ni pomoči! Počitnice so tu!
Čas se je navidezno ustavil. Iz cestnega asfalta in zidov hiš puhti vročina. Slepeča svetloba pripira oči in hromi voljo do gibanja. Ceste so skoraj prazne, mrtve. Vsi se umikamo v senco in hlad, a zaradi pogostega deževja je v zraku dosti vlage, in tudi hlad sence ni osvežilen. Čakamo na večerno osvežitev. Na poljih od Trzina proti Mengšu in Domžalam kombajni trmasto žanjejo žito in za sabo puščajo okrogle bale. Kje so tisti časi, ko se je za žetev zbrala skoraj vsa vas in so moški vztrajno s posebnimi kosami, ženske pa s srpi, v razpote-gnjenih vrstah želi krušno žito in so šale sejale smeh med žanjci? Na večer so utrujeno posedli v senco ob ozarah in med njimi so krožile dobrote in pijača. Pesmi in smeh niso potihnile! Ali pa ko so mlati-
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Tjaša Banko, Brigita Crljenic, Tilen Hvasti, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Frane Mazovec, Patricija Mušič, Miha Pavšek, Emil Pevec, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk:
^ grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejic, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
li žito, ^ pa takrat, ko so kosili in spravljali mrvo. Delo je bilo težko, a vedno je bilo dosti prilik za pogovore, pesmi in šale. To so bili pravi kmečki prazniki! Naši predniki so se bolje poznali med sabo, bolj so bili povezani in prej so znali stopiti skupaj. Zdaj pa kombajni samotno, na hitro oddrdrajo in za sabo pustijo puščavo.
Takrat niso razmišljali o dopustih. Pogledovali so za oblaki, če jih bo prehitel dež, se veselili ob pogledu na pridelke, ki so jih spravljali s polj, se zahvaljevali bogu in se posvečali drug drugemu. Zdaj pa zdolgočaseno, iz navade, sedimo po lokalih in s prijatelji ter znanci govorimo o dopustih. Kot da ni gospodarske krize; gostinci poročajo o boljšem obisku kot lani. Bomo videli, kako bodo na koncu zadovoljni s sezono. Tisti, ki so že bili na dopustih, podoživljajo doživetja, drugi pa še kujejo načrte in sanjarijo o tem, kako bo tokrat lepo in kako se jim bodo izpolnila tudi skrita pričakovanja. Tisti, ki bodo
5. septembra 2011
Slika na naslovnici
Počitniška sprostitev Foto: Miro Štebe
ostali doma, so raje bolj tiho o tem, čeprav statistiki govorijo, da si vedno manj naših ljudi lahko privošči dopuste, vsaj tiste dražje. Trzin spada med najbogatejše občine, zato je verjetno tistih, ki si iz denarnih razlogov počitnic ob morju ne morejo privoščiti, manj. Ampak saj denar ni vse! Ideje, predvsem pa dobra družba, konec koncev pri ocenjevanju dopustov odigrajo odločilno vlogo. Živimo na majhnem, a zelo pestrem slikovitem končku Evrope. V naši deželici se skriva toliko majhnih naravnih, kulturnih in zgodovinskih biserčkov, da je še življenje prekratko, da bi spoznali vse. Lahko si privoščimo raziskovanje »spregledanih« zanimivosti Slovenije in mogoče bomo odnesli več kot pa s preplačanih ogledov svetovnih čudes, ki smo jih že neštetokrat videli po televiziji.
Rekli so mi, da naj za počitniško številko napišem kaj bolj lahkotnega, sproščujočega, pa se mi v glavi ves čas sučejo misli o trenutnih gospodarskih in še zlasti političnih razmerah pri nas pa tudi v Trzinu. Preveč smo zasidrani v to vsakdanje pehanje za preživetje in blagostanje. Preveč slabih stvari se je nakopičilo, da bi bil človek lahko brezbrižen. A včasih le potrebujemo obdobja, ko na stran potisnemo vse skrbi in težke misli. Pustimo času čas! Mogoče bomo po dopustih, po počitku, z novimi idejami, predvsem pa s svežimi močmi lažje kos slabim stvarem, ki se nam obljubljajo v zlati jeseni! Mogoče pa takrat sploh ne bo tako hudo! Vsekakor vam želim, da bi si nabrali novih moči, svežih idej, in da bi doživeli čudovite reči, tako da bodo letošnje počitnice še dolgo lep spomin v vašem življenju! Srečno, a ne za večno!
Urednik
■V
Županov kotiček
Dnevi so vroči; prišlo je poletje.
Ko to pišem v sobi z zaprtimi polkni, je zunaj temperatura zraka menda že čez 30° C. Na tak dan, če nimamo ravno sreče in še nismo kje ob morju, vsi razmišljamo o klimatskih napravah in drugih oblikah oziroma načinih obrambe pred vročino. Vendar je ob tem na mestu tudi razmislek, da klimatske naprave pomenijo dodatno porabo energije in, kot je vse bolj jasno, tudi niso ravno priporočljive iz zdravstvenih razlogov. Bolj smiselni so potemtakem razmisleki o energetski sanaciji hiš, v katerih živimo, o učinkovitejši rabi energije ob hkratnih dodatnih učinkih, kar zadeva obrambo ne le pred mrazom pozimi, temveč tudi pred vročino poleti.
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. ^^^^ petek 8. - 13.,
EleRttronski na'š^v:"" ¡nfo@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Kajti to je že jasno, da bo vedno topleje, saj zdaj že vemo, da je v zadnjih dvajsetih letih povprečna temperatura v Sloveniji zrasla za več kot 1° C. Skratka, resen razmislek o dodatni izolaciji naših hiš, o zamenjavi oken za toplotno manj prevodna okna in še o kakšnih podobnih ukrepih, je življenjskega pomena. Tudi zato, ker bodo tudi energenti zagotovo iz leta v leto dražji. Danes se vsa Evropa odloča za zemeljski plin in to bo hočeš nočeš prineslo tudi podražitve plina; elektrika bo z nadomeščanjem termoelektrarn z elektrarnami na obnovljive vire energije iz objektivnih razlogov dražja ipd. Vsekakor se torej splača pogledati razpis Eko sklada, ki tudi letos nudi nepovratna sredstva za subvencioniranje vrste naložb, katerih namen je po eni strani učinkovitejša raba energije in po drugi strani tudi izboljšava bivalnih pogojev v naših hišah. To velja za zamenjavo stavbnega pohištva, recimo oken z okni, ki nas varujejo pred zunanjo vročino ali mrazom, za zamenjavo kurilnih naprav, ki naj omogočijo prehod na lesno bio-maso, za dodatno izolacijo podstrešij, fasad itd.
Prizadevanja občine
Kot je znano, se v gibanje za učinkovito rabo energije ter rabo obnovljivih virov energije in, z drugimi besedami, za uspešni prehod v nizkoogljično družbo vključuje tudi Občina Trzin. Trenutno z enim od možnih investitorjev preverjamo možnost za izgradnjo sončne elektrarne na strehi zgradbe OŠ Trzin, podpisali pa smo že pogodbo za izgradnjo manjše ko-generacijske elektrarne v kurilnici OŠ. Hkrati preverjamo še druge možnosti za manjše kogeneracijske elektrarne. Dve od naših glavnih naložb, ki sta obe trenutno že v teku (vrtec že gradimo, za Jefačn'kovo domačijo imamo gradbeno dovoljenje), sta projektirani tako, da bo ogrevanje zagotovljeno z rabo obnovljivih virov energije. Poleg tega bomo v kratkem ob obnovi fasade na stavbi Zadružnega doma oziroma bivšega sedeža KS in Občine Trzin, izvedli tudi posege na področju izolacije in zamenjave stavbnega pohištva, kar bo v prihodnje omogočilo bistveno nižjo porabo energije za ogrevanje in hlajenje.
Nadaljujemo tudi s posredovanjem informacij občanom in osveščanjem o možnostih, ki jih imamo za izboljšanje razmer na tem področju, in o nujnosti, da se vsi v čim večjem številu vključimo v prizadevanja za čim nižjo porabo energije in hkrati za preprečevanje najhujših posledic podnebnih sprememb.
Ovire
Razmere, v kakršnih živimo zdaj že tri leta (kriza) in bomo še nekaj časa živeli, niso ugodne, in marsikoga odvračajo od vseh teh razmislekov, češ da že tako ali tako ni denarja, in da je smiselno te skrbi preložiti na leta, ko bo finančna kriza mimo. Vendar je to zelo kratkovidno razmišljanje. Res pa je, da je kriza povzročila tudi neke vrste moralno krizo, ki jo je opaziti zlasti na enem od najbolj prizadetih področij gospodarstva. Gre za gradbeništvo. Podjetja se borijo za preživetje, in v mnogih primerih skušajo tudi izigravati naročnike, zamujajo z deli, skušajo vsiliti slabše materiale in prihraniti tudi na račun manj solidne izvedbe del. To zahteva od naročnikov in nadzornikov veliko pozornosti in povzroča včasih tudi trenja in spore med naročniki in izvajalci. S to težavo se srečujemo v zadnjem času tudi po občinah in tako tudi v Trzinu ob trenutni gradnji vrtca. Za zdaj imamo največ problemov z zamujanjem izvajalca, ki, kot se zdi, ne zmore angažirati dovolj delovne sile in potrebne strojne opreme. To nas sili v vse bolj zaostrene odnose z njim, in občina bo seveda storila vse, kar je potrebno in kar je v njeni moči, da bo tudi to naložbo izpeljala čim bolj racionalno, četudi morda z manjšo zamudo, tako da bo vrtec tak, kakršnega si zaslužimo in želimo.
S to mislijo vam, spoštovane občanke in občani, želim v teh vročih dneh čim več prijetne sence in čim lepše počitnice oziroma dopuste, kjerkoli že jih boste preživeli, ob morju ali v planinah, doma ali v tujini! Spočijte si, se sprostite in se vrnite čim bolj dobre volje!
Tone Peršak
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Kriza države se pozna tudi pri naložbah v Trzinu
Čas dopustov in počitniškega mrtvila marsikje izrabijo za tista dela gradbincev, ki bi lahko bila moteča v času, ko smo vsi polno zaposleni. Ali letos v poletnih dneh v Trzinu lahko pričakujemo kakšne take posege?
Tudi letos. Najpomembnejši poseg te vrste se bo, kot vsako leto, zgodil v zgradbi osnovne šole, kjer je potrebno sanirati tla v kuhinji (gre za poseg, potreben iz varnostnih razlogov, v okviru garancije izvajalca del ob posodobitvi kuhinje, tako da ne gre za stroške občine). Ne bo pa edini.
Kako je z dokončanjem posodabljanja Mengeške ceste? Ali lahko pričakujemo, da bodo lani začeti poseg letos dokončani? Eden od bralcev nas tudi sprašuje, ali se sploh nadaljujejo priprave (pridobivanje soglasij, potrebne dokumentacije, zemljišč) za gradnjo trzinske obvoznice ob starem delu naselja. Bralec ob tem poudarja, da je bila to ena od predvolilnih obljub stanovalcem ob Mengeški cesti.
Kot je občanom znano, je Mengeška cesta državna cesta in investitor del, tako v primeru posodobitve in obnove sedanje trase kakor tudi prihodnje gradnje obvoznice je država. Občina pa istočasno posodablja in dodatno gradi potrebno komunalno infrastrukturo. S financami države pa je trenutno stanje zelo slabo, kar vemo vsi, ki kdaj pogledamo večerna poročila na TV, poslušamo radio ali preberemo kak časopis. Na žalost so v času priprave in prvega javnega razpisa za posodobitev Mengeške predvsem zapleti z lastniki nekaterih zemljišč ob severnem delu Mengeške preprečili, da ni bilo mogoče razpisati del za celotno traso in se lotiti dela v celoti. Obljubljeno je bilo, da bo razpis za zadnjo tretjino del objavljen letos jeseni, vendar je ta obljuba postala zelo vprašljiva glede na to, da bo z rebalansom državnega proračuna Ministrstvo za promet izgubilo predvidoma praktično vsa sredstva za kakršnakoli dela na državnih cestah, razen na avtocestah. Če bo res tako, najbrž to pomeni, da razpisa v letu 2011 ni mogoče pričakovati, in da je veliko vprašanje, kaj bo v letu 2012.
Ista dejstva vplivajo na potek odločitev in dogajanja v zvezi z načrtovano obvoznico. Gre za obvoznico za Mengeško cesto, ki naj bi v prihodnosti postala lokalna cesta, torej ulica, tranzitni promet pa naj bi se preselil na obvoznico. Pred volitvami smo obljubili, da bodo v času tega mandata (do leta 2014) zagotovljeni pogoji za gradnjo obvoznice, kar pomeni, da bomo s pritiskom na Ministrstvo za pomet in na Direkcijo Republike Slovenije za ceste dosegli, da naj bi bil v tem času sprejet Državni lokacijski načrt ali s pooblastilom države Podrobni občinski prostorski načrt za izgradnjo obvoznice. V drugem primeru bi morale skupni podrobni občinski prostorski načrt sprejeti tri občine (Domžale, Mengeš, Tr-
zin), saj naj bi obvoznica tekla po območjih vseh treh občin. Šele potem se lahko začne z odkupi zemljišč (kupovala bo država), ker prej ne bo znano, kje natančno bo tekla obvoznica. Kot vemo, je bila doslej narejena študija o možnih variantah poteka in vsaj načeloma potrjena najboljša varianta, v zvezi s katero ima pomisleke Ministrstvo za kmetijstvo. Poleg tega smo po dolgih in hudih borbah z Ministrstvom za kmetijstvo dosegli vsaj to, da je Ministrstvo pristalo, da se v Občinski prostorski načrt Občine Trzin zapiše, da je vzhodno od prvotnega dela naselja Trzin tudi koridor za obvoznico. Pa še to je za leto dni podaljšalo postopek za sprejem izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta. Trenutno je stanje takšno, da je Ministrstvo za promet precej gluho za vse pozive v zvezi s to temo; razlog za to sem že omenil: denar. A ne glede na to si prizadevamo, da bi vsaj počasi napredovali in pri tem sodelujemo s sosednjima občinama. Seveda pa je potrebno biti realist; finančna kriza je huda, in vse kaže, da je še ne bo konec. Se pa strinjam z občanom: obljuba zavezuje, da se borimo.
Kako je z napovedano gradnjo stanovanjskega objekta in skladiščne lope ob Habatovi ulici?
Teče postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki, po končno zaključenih zapletih z Agencijo RS za okolje, od katere smo morali pridobiti vodno soglasje in podpisati pogodbo za služnost prehoda infrastrukturnih vodov čez Pšato, ker to v preteklosti, ko je bil most zgrajen, ni bilo urejeno, tudi teče počasi, ker je potrebno opraviti postopek javne obravnave s strankami v postopku. Gre pa za lastnike sosednje parcele, ki jih je zelo veliko in živijo po vsem svetu; parcela pa je v vplivnem območju stavbe (že tudi sedanje in prihodnje), in brez te javne obravnave projekta z njimi pač ne gre. Pri čemer je že iskanje naslovov vseh teh solastnikov trajalo nekaj tednov.
Kako je z dokončno ureditvijo športno-rekreacijskega parka v Mlakah? Ali letos tam lahko pričakujemo še kakšne nove športne ali komunalne objekte?
Letos ne.
V gozdu, nedaleč od športnega parka, je izvir Gvajšek, ki se je sprehajalcem iz Trzina zelo priljubil kot kotiček, kjer so lahko posedeli v tišini gozda in žuborenju studenčka. Zdaj je tam večji golosek, vse je razrito, leseno korito leži stran od studenca. Bralci nas sprašujejo, kaj se tam dogaja in ali bodo še kdaj tam imeli kotiček za sprostitev v hladu zelenila gozda?
Gre za zasebno zemljišče. Gozdna dela (sekanje) se je odvijalo v skladu z gozdno gospodarskim načrtom in po odkazu Zavoda za gozdove. Ko bodo vsa dela zaključena, bomo v čim večji meri obnovili prejšnje stanje. Lastniki temu ne nasprotujejo.
Gozdne ceste na zahodnem območju občine so zgledno vzdrževane in tudi prevozne. Sprehajalci pa nas sprašujejo, ali je gozdna stezica, ki pelje ob obronku hriba od Pesk proti izviru Rakovnika v pristojnosti občine in ali lahko z občinskimi sredstvi obnovite porušeno leseno brv čez studenec, ki prečka tisto stezico?
Najprej velja povedati, da gozdne ceste in vlake urejamo v skladu z načrti in navodili Zavoda za gozdove. Druge posege v gozdu, seveda manjše, pa smemo izpeljati samo s soglasjem lastnikov, ki so včasih upravičeno slabe volje, ker sprehajalci in rekreativci utiramo vedno nove poti po gozdu. Bomo pa preverili, kaj je mogoče narediti na tej lokaciji, in če gre samo za obnovo že obstoječe brvi, najbrž ne bo težav.
Čeprav gre za zasebno stvar, nas bralci nagovarjajo, da naj vas v preddopustniški številki Odseva vseeno vprašamo, kako nameravate izkoristiti letošnji dopust? Za nas je radovednost bralcev sveta stvar, vam pa želimo, da bi dopust prijetno preživeli in da se jeseni spet srečamo polni novih idej in moči!
Nameravam ga, seveda del dopusta, izkoristiti z letovanjem ob morju. V Istri. Ne daleč, tako da sem v primeru potrebe lahko v uri in pol v Trzinu, kar utegne biti kdaj nujno glede na zahtevno in tudi težavno (težave z izvajalcem) gradnjo vrtca. Tudi jaz želim vam in vsem občankam in občanom Občine Trzin čim lepši in čim bolj nemoten dopust, tako da bomo ob koncu poletja vsi pripravljeni in odporni na strese, ki jih v vse večji meri prinašajo razmere v Sloveniji in, žal, tudi vsakdanje delo.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
20. obletnica dneva državnosti in trzinske bitke
Na mostu čez Pšato, pred »Lotričevo» hišo, kjer je bilo 27. 6. 1991 osrednje prizorišče trzinske bitke, prvega bojnega spopada enot Teritorialne obrambe in milice z enoto JA v vojni za Slovenijo, sta Občina Trzin in Sekcija veteranov vojne za Slovenijo Trzin, v so-organizaciji z občinami Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš in Moravče, izvedli spominsko slovesnost v počastitev obeh obletnic.
Slovesnost je vsako leto poleg spominu na ta dogodek posvečena tudi spominu na padlega pripadnika TO iz Kamnika Edvarda Peperka.
V letošnjem, jubilejnem letu je po uvodnem pozdravu župana Tonete Peršaka, ki je v svojem nagovoru dejal: »Vojna, ki na srečo tudi zaradi naše premišljenosti, poguma in diplomatske spretnosti ni trajala dolgo in ni zahtevala toliko žrtev kot vojna na drugih območjih bivše skupne države, je pomenila zaključek procesa, ki je trajal več let, in brez dvoma predstavlja verjetno najuspešnejše in hkrati najpomembnejše obdobje naše zgodovine, ko smo izpričali, nikoli dotlej, in, žal, tudi ne kasneje, doseženo skoraj popolno enotnost in osredotočenost vseh na isti cilj. In zato smo bili uspešni. To je nauk, ki ga ne bi smeli nikdar pozabiti,« besedo predal slavnostnemu govorniku dr. Bojanu Potočniku, predsedniku Združenja slovenskih častnikov, ki je med drugim v svojem govoru poudaril: »...da le med seboj povezani vsi veterani lahko ohranjamo in krepimo spomin na pomembna dejstva in dejavni-
ke, ki so pripeljala do samostojne in neodvisne Slovenije, kar je bil stoletni sen zavednih Slovenk in Slovencev.« V nadaljevanju pa je vprašal: » Kdo in kaj smo postali sedaj po 20 letih? In: »Koliko tistega, kar nas je združevalo pred 20 leti, je danes še v nas in z nami?«
V nadaljevanju slovesnosti s kulturnim programom, za katerega je scenarij pripravil naš župan in ga je povezoval Darko Mavsar iz Komende, so nastopili Godba Mengeš, Mešani pevski zbor Odmev iz Kamnika in tolkalna skupina Cascara iz Domžal.
Slovesnosti so se poleg občanov Trzina udeležili tudi mama in žena pokojnega teritorialca, udeleženci bitke iz enot TO Kamnika in Domžal, Specialne enote milice, reševalci Reševalne postaje Ljubljana in ZD Domžale, gasilci Gasilske brigade Ljubljana, veterani Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo Domžale in Kamnik in veteranskega združenja Sever ter poleg domače sekcije še veterani sekcije iz Mengša in Lukovice.
Glede na to, da so v trzinski bitki skupno sodelovali teritorialci takratne kamniške in domžalske občine, smo slovesnost počastili tudi s prisotnostjo županov in podžupanov Kamnika, Komende, Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in Trzina, v kulturnem programu pa vključili nastopajoče iz nekaterih navedenih občin.
S skupnim sodelovanjem in prisotnostjo smo tako »simbolno«, tudi letos, počastili spomin na skupni boj kamniških in domžal-
skih teritorialcev ter pripadnikov specialne enote milice v vojni za samostojno Slovenijo, kajti bitka v Trzinu ni bila bitka Trzincev za osamosvojitev, in tako ni praznik le trzinske občine oziroma občanov Trzina, pač pa vseh Slovencev, in ima širši pomen.
Po zaključku slovesnosti smo ob zvokih mengeške godbe nastopajoči in na svečanosti prisotni domačini z gosti odšli do Centra Ivana Hribarja, kjer smo svečanost zaključili ob prijetnem po-menku. Za prigrizek in pijačo so poleg domače občine poskrbele še sodelujoče, Komenda, Lukovica in Moravče.
V dvorani Marjance Ručigaj pa so si gostje in domačini ogledali še video zapis trzinske bitke, s katerim smo domači veterani tudi letos v 13 devetletkah učencem podali v besedi in sliki kar nekaj ur na temo novejše zgodovine, v spomin ter opomin na slovensko osamosvajanje pred 20 leti.
Jože Kosmač
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO VABI NA DOBENSKI PRAZNIK
Kljub temu da smo še precej »sveži«, se v TURISTIČNEM DRUŠTVU DOBENO trudimo in povsem sledimo osnovni želji in cilju našega delovanja, to je še polepšati naš kraj in s srečanji ter raznimi dogodki tesneje povezati krajane oz. ga z organiziranjem raznih prireditev, kulturno-za-bavnih dogodkov in srečanj narediti še bolj prepoznavnega tudi širše.
In tako smo se nekoliko bolj smelega projekta lotili že kar na samem začetku, in sicer gre za ponovno oživitev krajevnega praznika. Nekdaj je to bila tako imenovana Dobenska noč, sedaj pa smo ga, glede na to, da bo pestro že popoldan, poimenovali kar Dobenski praznik, ki bo v soboto, 3. septembra 2011, od 14. ure dalje. Obljubljamo zanimivo in zabavno popočitniško soboto, ki bo kot nalašč za lažji prehod v delovno jesen. V TDD nameravamo za obiskovalce med drugim izdelati brošure in keramične spominke, simbolično bomo zasadili hruško tepko, ki je tudi naš zaščitni znak, ponudili bomo domač kruh, prigrizke in pecivo ... Pripravljamo ogled igre na prostem, nastop folklorne skupine, ljudskih godcev, vožnjo s starimi kolesi, tekmovali bomo v jahanju bika, postavili in opremili bomo predstavitvene stojnice, organizirali glasbo ... in še veliko več.
Pridite, zagotovo se boste zabavali, uživali in sprostili ter nas s svojim obiskom razveselili !
Predsednica TDD Brigita Herjavec
Spet dober obisk na veselici
Kljub temu da se je čas dopustov že začel, je Prostovoljno gasilsko društvo Trzin v soboto, 9. julija, vseeno pripravilo gasilsko veselico. Čeprav je precej Trzincev že bilo na dopustu ob morju ali drugod, je bila pogumna odločitev gasilcev nagrajena. Obisk na prireditvi je bil zelo dober, organizatorji pa so poželi kar veliko pohval. Sobota je bila precej vroča, saj so termometri kazali kar 36 stopinj, zvečer, ko se je malo ohladilo, pa je bilo zelo prijetno posedeti ob kozarčkih hladnih napit-
kov, veselih zvokih ansambla Odmev ter prijetnem kramljanju s prijatelji, znanci in sploh obiskovalci veselice. Treba je še posebej pohvaliti tiste, ki so se požrtvovalno trudili za vročim žarom, saj se je marsikomu zdelo, da je za tisti dan že dovolj vročine, ampak gasilci ne bi bili gasilci, če bi se bali vročine. Kot že tolikokrat so se spet izkazali! Zadovoljni gostje so le en dokaz, da so bili res dobri. Vroče pa je bilo tudi nekaterim vztrajnim plesalcem, saj znajo Trzinke še vedno še kako dvigniti temperaturo v glavah svojih spremljevalcev! Veselica je bila spet, kot se šika!
MŠ
Neurje »odneslo« folklorni festival
Mednarodni folklorni festival v Trzinu si je v zadnjih letih pridobil ugled in tudi publiko, ki je letos nestrpno pričakovala že jubilejni, deseti, festival. Za razliko od zadnjih let, ko je pomenil zaključek festivala Trzinska pomlad, naj bi bil letošnji festival samostojna prireditev. Organizatorjem je letos, v sodelovanju z mariborskim festivalom Lent, uspelo pridobiti pristanek za nastop dveh kakovostnih folklornih skupin iz tujine. Čeprav je bilo v prejšnjih letih vedno več gostov iz drugih držav, tudi letos program ne bi bil nezanimiv, saj naj bi nastopili folklorna skupina Arfan iz Vladi-kavkaza v Severni Osetiji, ki spada v Rusko federacijo, in škotska skupina iz Edinburga, ki pleše irske narodne plese Absolutely Legless. Poleg domače folklorne skupine Trzinka pa naj bi bogastvo plesov iz slovenske ljudske zakladnice predstavljali tudi folklorniki iz Naklega ter otroška folklorna skupina iz Domžal.
tije, pa so vremenski odpravniki še bolj odprli nebeške zapornice in hud naliv je začel krhati voljo najbolj vztrajnih obiskovalcev. Ko pa so plesalci, ki jim je zaradi mokrih škornjev drselo, začeli padati po tleh, pa organizatorjem ni preostalo drugega, kot da se opravičijo obiskovalcem in nastopajočim ter sporočijo, da morajo festival prekiniti.
Organizatorji so se potrudili, zagotovo bi tudi o jubilejnem festivalu pisali pohvalno, žal pa so naravne sile včasih močnejše. Mogoče bi bilo dobro, če bi v Trzinu za take prilike imeli možnost preseliti festival kam pod streho, dokler pa ne dobimo večje in sodobnejše kulturne dvorane, pa bomo še naprej odvisni od volje tistih za oblaki.
Miro Štebe
Vremenska napoved ni bila ravno najboljša, a iz izkušenj prejšnjih let so organizatorji vedeli, da se vseeno izplača poskusiti. V preteklih letih jim je namreč vedno uspelo, pa čeprav je deževalo še pred začetkom ali pa je dež obiskovalce napodil domov šele po končanem festivalu. Tokrat pa so se tisti med oblaki zarotili proti Trzincem, saj so poskrbeli za mokro dobrodošlico tistim, ki so se vseeno drznili priti na prizorišče na športni ploščadi pred Osnovno šolo Trzin. Organizatorji so vseeno dali znak za začetek in gostujoče skupine so se z dežniki pa tudi brez razvrstile pred kar številno publiko, nato pa so najmlajši gostje, člani otroške folklorne skupine iz Domžal, prebili led. Res prisrčen nastop nadebudnih folklornikov je razgrel gledalce, ki so se stegovali preko dežnikov drugih obiskovalcev in kazalo je, da bodo nastopajoči kljub vsemu lahko izpeljali svoje programe. Plesalci iz Škotske so se celo šalili, da je pri njih kaj takega povsem običajen pojav, ko pa so na oder prišli plesalci v zanimivih oblačilih iz Severne Ose-
Trženje oglasnega prostora v glasilu Odsev:
^ grafex agencija t: 041 617 927
v
S skupnimi močmi v prenovo CČN
Šele v zadnjem obdobju se vse bolj zavedamo pomena čiščenja odpadnih voda, saj znanstveniki napovedujejo, da bo že v prihodnjih desetletjih čista pitna voda postala ena od najpomembnejših strateških dobrin na Zemlji. Pod površjem Kamniško-Dom-žalskega polja, od koder se s pitno vodo napaja Trzin, naj bi bile po ugotovitvah strokovnjakov velike zaloge pitne vode, vendar jih ogroža pronicanje onesnaženih odpadnih voda v podzemlje. Na žalost, za usodo podtalnice pa na srečo, je v zadnjih desetletjih propadlo precej velikih podjetij na območju Bistriške ravnine, tako da se je precej zmanjšalo onesnaževanje podtalnice z industrijskimi odplakami. Tudi kmetje zaradi večje osveščenosti in predvsem zaradi strožje zakonodaje manj škropijo svoja polja s človeškemu zdravju nevarnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, vendar pa je po drugi strani ravno to območje eno tistih, kjer se, predvsem zaradi priseljevanja, število prebivalstva zelo hitro povečuje. Da bi zaščitili podtalnico, je treba poskrbeti za kar najboljšo pokritost območja s kanalizacijskimi sistemi in učinkovitim čiščenjem odpadnih voda. Na našem območju za čiščenje teh odplak skrbi Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v Študi. Naprava je tudi v solastništvu naše občine, v zadnjem obdobju pa poleg spremenjene lastniške strukture doživlja tudi precej pomembnih sprememb, zato smo se odločili, da v tej številki Odseva delovanje CČN in načrte, ki jih imajo z njo občine - lastnice naprave, bolje predstavimo. Direktorica CČN dr. Marjeta Stražar se je prijazno odzvala našemu vabilu na pogovor.
Ali lahko na kratko predstavite vašo čistilno napravo? Prav letos praznuje častitljiv jubilej. Kaj je naprava pomenila ob svoji izgradnji?
Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik (CČN) letos praznuje 30 let delovanja in je bila ena prvih in večjih čistilnih naprav v Sloveniji in tudi bivši Jugoslaviji. Približno sočasno so bile zgrajene tudi čistilne naprave v Kranju, Postojni, Škofji Loki in Ptuju.
CČN je bila zgrajena po tedaj moderni švicarski tehnologiji, ki jo je v naš prostor prinesel projektant Igor Kos. Območje tedanjih Občin Domžale in Kamnik je bilo že v tistem času močno obremenjeno z industrijo. Izgradnja čistilne naprave je pomenila pomembno zmanjšanje emisij v okolje ter v kasnejšem času okoljskega ozaveščanja tudi konkurenčno prednost te industrije v primerjavi z ostalim okoljem, ki čistilnih naprav ni zagotavljalo. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da je CČN skozi vsa leta zagotavljala čiščenje odpadnih voda prebivalcev in s tem boljše naravno okolje za bivanje ter prispevala k zmanjševanju negativnega vpliva bivanja in delovanja človeka na naš skupni biser, Kamniško Bistrico, in podtalnico.
Kaj pomeni danes?
Tudi danes CČN predstavlja pomemben ekološki objekt, ki po svojih zmožnostih zmanjšuje vpliv na reko ter je še vedno ena večjih čistilnih naprav v Sloveniji. Ta trenutek CČN še zagotavlja zakonsko predpisane vrednosti za iztok v vodotok, vendar bodo po letu 2015 nastopile ostrejše zahteve po kakovosti čiščenja, in se lastniki močno zavedajo, da sedanji, 30 let star sistem, ne more več zagotavljati danes zahtevane kakovosti iztoka. CČN kakovostno čisti ogljikove snovi, zaradi zastarele tehnologije pa ne zmore odstraniti več kot 50 % dušikovih in fosforjevih snovi. Kljub temu da je CČN dobro vzdrževana in vsa oprema obnovljena, ne vključuje ustreznih reaktorjev za čiščenje dušika in fosforja, zato bo treba sistem popolnoma prenoviti in vključiti »stanje tehnike v svetu«. Glede pomena CČN danes je treba pripomniti, da se je na CČN skozi leta veliko vlagalo v človeške vire in posledično lahko zagotovimo, da imamo odlično strokovno ekipo, ki svoje bogato znanje vlaga v obvladovanje in optimizacijo procesa, saj smo dosegli veliko višji nivo čiščenja, kot ga predvideva sam sistem. Poleg tega svoje znanje tudi tržimo, izvajamo svetovanja na področju čiščenja odpadnih voda, pilotne poskuse za zunanje naročnike, matematično modeliranje in strokovne delavnice za vodenje večjih in malih čistilnih naprav za celotno Slovenijo in tudi širše.
Pred kratkim ste v lastniško strukturo vključili še dve občini. Kaj to konkretno pomeni za Centralno čistilno napravo in kaj za Trzin?
Poleg dotedanjih občin lastnic infrastrukture, občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin, sta s podpisom pristopne pogodbe v juniju 2011 v lastništvo infrastrukture vstopili še dve občini, in sicer občina Cerklje na Gorenjskem (z letališčem Jožeta Pučnika Brnik) in občina Moravče. Ta priključitev je strokovno gledano zelo smiselna in pomeni obvladovano čiščenje odpadne vode v večjem sistemu. Pristop novih občin je zelo pomemben tudi zato, ker se pripravlja vloga za pridobitev sredstev kohezij-skega sklada in je priključitev novih virov onesnaženja nujni pogoj. Skupna kapaciteta CČN bo tako 149.000 PE (vključeni prebivalci in industrijski viri). Za Občino Trzin dodatni priključeni viri pomenijo nižjo finančno obveznost za nadgradnjo CČN.
Zdaj ste pred pomembno nalogo posodobitve CČN. Zakaj je to potrebno in kaj boste s tem dosegli?
Kot rečeno, se nadgradnja CČN izvaja zaradi neustreznega in zastarelega obstoječega tehnološkega procesa, ki je star že 30 let. Nadgradnjo je nujno treba zaključiti do konca leta 2015. Ker je betonske dele reaktorjev že močno načel čas in tudi sicer ne ustrezajo več sedanjemu stanju tehnike, projekt predvideva rušenje bazenov in izgradnjo novih bazenov po SBR tehnologiji (se-
kvenčni reaktorji). Ob tem bo celoten obstoječi sistem anaerobne digestije z izkoriščanjem bioplina ostal v obratovanju. Z nadgradnjo bioloških stopenj bomo zagotovili čiščenje nutrientov, dušika in fosforja oz. t.i. terciarno stopnjo čiščenja. Izbrani SBR sistem zagotavlja stabilno obratovanje, sprejem večje količine odpadne vode in nižje investicijske in obratovalne stroške kot ostali ter se vključuje v omejeni prostor, ki je na voljo.
Kako nameravate financirati posodabljanje CČN in kolikšen delež mora pri tem prispevati občina Trzin?
Celotna investicija bo po oceni znašala okoli 13 mio EUR neto oz. ca. 16 mio EUR bruto. Ca. 8,6 mio EUR se pričakuje s strani kohezijskega sklada, 1,5 mio EUR iz državnega proračuna in 5,9 mio EUR bodo morale zagotoviti občine lastnice infrastrukture,
če bodo kohezijska sredstva uspešno pridobljena (vir IP, Sl Consult 2010). Od tega bi morala občina Trzin zagotoviti 6,50 % sredstev v višini ca. 386 tisoč EUR. Naj poudarimo, da je ta vrednost ocenjena in bo dokončna vrednost ter višina sofinanciranja jasna šele po odobritvi kohezijskih sredstev.
Hkrati naj bi posodabljali in tudi širili kanalizacijska omrežja v občinah, ki so solastnice CČN. Kakšne načrte imajo občine pri tem?
Ker vloga za kohezijo vključuje skupen projekt »odvajanja in čiščenja odpadne vode«, bodo Občine sočasno z nadgradnjo CČN za terciarno stopnjo čiščenja v vlogo vključile tudi izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja, ki bo zagotavljal > 95 %-no pokritost s kanalizacijo v aglomeracijah večjih od 2.000, kar je zahteva EU za ustrezno rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode. Posamezne občine so podrobno pregledale stanje na kanalizaciji in bodo v vlogo vključile vse potrebne kanalizacijske vode za doseganje tega cilja.
V Trzinu včasih občutimo smrad, ki ga veter prinese iz smeri, v kateri leži CČN. Trzinci takrat pravijo »Ihanc piha«. Koliko je CČN udeležena pri teh vonjavah?
CČN redno izvaja vse predpisane in celo izredne meritve emisij in imisij v okolje na vodi, zraku, tleh, hrupu^ Nobena od meritev ne presega zakonsko določenih mejnih vrednosti. Na CČN imamo vse vire obvladovane, in se zavedamo, da CČN ima določen vpliv na naravno okolje, vendar na področju smradu ne beležimo odstopanj od normalnih vrednosti, in povečan smrad ne prihaja s strani našega sistema.
Miro Štebe
20 let Centra požarne varnosti Domžale
izrabijo tudi za pomoč pri požarih in drugih nesrečah na območju nekdanje občine Domžale, kasneje pa so gasilsko enoto iz centra usposobili tudi za dežurstva in posredovanje ob nesrečah na avtocesti in še zlasti v trojanskih predorih. V centru deluje nekaj čez 30 zaposlenih, vsakič pa je v dežurstvu od 5 do 7 gasilcev. Ko dobijo obvestilo o nesrečah, obvestijo najprej matična gasilska društva iz krajev, kjer potrebujejo pomoč, nato pa še sosednja društva, hkrati pa na pomoč že hiti udarna enota gasilcev iz centra. Zaradi strokovne usposobljenosti pa tudi opremljenosti in izkušenosti so vedno v veliko, tudi odločilno pomoč gasilcem iz prostovoljnih društev, preko komunikacijskih zvez Centra požarne varnosti pa usklajujejo tudi delo med posameznimi gasilskimi skupinami in drugimi reševalci. Poklicni gasilci iz Centra požarne varnosti so posebej usposobljeni za reševanje v najtežjih razmerah, saj morajo biti usposobljeni za reševanje ob nesrečah z nevarnimi in zelo gorljivimi snovmi v tovarni Helios, na našem območju pa je tudi zelo veliko podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo najrazličnejših kemičnih in drugih nevarnih snovi. V zadnjem obdobju še zlasti narašča število njihovih intervencij ob nesrečah na cestah. Vsako leto sodelujejo v 150 do 200 reševalnih akcijah, kot zanimivost pa povejmo, da so se tudi v četrtek, 27. junija 1991, v centru odzvali na klic teritorialne obrambe in dve vozili poslali na barikado, s katero so v Mengšu skušali zaustaviti prodor tankov JLA proti letališču Brnik. Tanki so tisto barikado predrli in poškodovali obe gasilski vozili, vseeno pa je prav, da to dejanje ostane v spominu dogodkov tistih usodnih dni.
MŠ
V četrtek, 30. junija, je Center požarne varnosti Domžale, ki deluje tudi na našem območju, praznoval 20. obletnico delovanja. Krajše slovesnosti se je udeležil tudi župan naše občine g. Anton Peršak. Center požarne varnosti je posrečena oblika sodelovanja stalne poklicne gasilske enote, ki usklajuje in vodi večino gasilskih pa tudi drugih reševalskih intervencij na območju občin Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče ter krajevnimi gasilskimi društvi in zvezami. Takšnega sistema sodelovanja gasilcev drugje v Sloveniji ne poznajo. Center so ustanovili, ko so ugotovili, da lahko poklicno gasilsko skupino iz tovarne Helios učinkovito
Vrtec so bo dobro vklapljal v okolje
Najpomembnejša naložba tega leta v naši občini je gradnja novega vrtca na Mlakah. Predstavniki Občine so skupaj s projektanti in izvajalci načrte za njegovo gradnjo že predstavili na zboru občanov, vseeno pa večina Trzincev le ne ve, za kakšen objekt gre in kako ga gradijo. Čeprav se v zadnjem času pri gradnji pojavljajo težave, vsi pristojni zagotavljajo, da to ne bo ovira, da vrtec jeseni ne bi bil zgrajen. Upamo, da so te napovedi pravilne, da bi pa bralcem bolje predstavili novo trzinsko pridobitev, pa smo se o vrtcu pogovarjali z voditeljico projektov za novi vrtec Alenko Djaip Bartolj iz podjetja Esplanada, ki je izdelala načrte za bodoči vrtec.
Koliko oddelkov naj bi imel bodoči vrtec in kakšne so možnosti prilagajanja prostorov potrebam glede na število otrok, ki bi vrtec potrebovali?
Vrtec Trzin je zasnovan kot 8 oddelčni vrtec z možnostjo dozidave dveh dodatnih enot. To pomeni, da se bo vrtec gradil v dveh fazah, v I. fazi se bo zgradilo 8 oddelkov, v II. fazi pa še 2 dodatna oddelka. Gradbeno dovoljenje je že bilo pridobljeno za obe fazi, objekt pa je zasnovan tako, da
Sofinanciranje ogrevanja na biomaso
Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo javni razpis za sofinanciranje zasebnih sistemov ogrevanja na biomaso v letih od 2011 do 2014. V kohezijskem skladu je v te namene namenjenih 9 milijonov EUR od tega 1 milijon za letos, 2,3 milijona za leti 2012 in 2013 ter 1,1 milijona EUR za leto 2015. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 5.9.2013. Morebitni drugi roki za oddajo vlog bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo (htp;//www.mg.sov.si) najmanj 45 dni pred datumom za oddaje vlog. Vloge za dodelitev sredstev je mogoče oddati vsak delovni četrtek v marcu, juniju, septembru in decembru.
je za izvedbo druge faze potreben zgolj minimalen gradbeni poseg na obstoječi del, saj bodo vse inštalacije oz. priključki za II. fazo, konstrukcijski elementi na stiku, zunanja ureditev^ izvedeni v sklopu I. faze.
Kakšen bo splošen izgled vrtca? Kako se bo vklapljal v okolje?
Objekt je dvoetažen, kompaktne pravokotne zasnove z enokapno streho v naklonu 5 stopinj. Orientacija igralnic in osrednjega prostora je proti jugovzhodu, ostali za dejavnost otrok manj ali nepomembni prostori so orientirani na severozahod. Lega objekta je takšna zaradi osnovne orientiranosti parcele, ki jo s tako postavljenim objektom zaključimo po SZ robu in na ta način učinkovito ločimo igrišče od dostopa za vozila staršev, zaposlenih, vzdrževalcev, smetarjev^ na SZ strani. Sam objekt se bo dobro vklapljal v okolje, za kar bo poskrbljeno z izvedbo fasade v nežnih raznobarvnih odtenkih, izvedbo lesenih nadstreškov, teras, ograj in stavbnega pohištva v naravni barvi lesa. Poleg tega bo objekt deloma vkopan, s čimer bomo omogočili dostop iz zunanjosti neposredno v vsako etažo, objekt pa bo tudi optično znižan.
Kaj pomeni, da bo vrtec nizko energijski?
Vrtec Trzin je zasnovan kot nizko energijski objekt, kar pomeni, da bo letna poraba energije za ogrevanje in hlajenje manj kot 30 kWh/(m2a), za primerjavo obstoječi vrtec dosega porabo okoli 180 kWh/(m2a). Vrtec bo v celoti slonel na učinkovitem upravljanjem z energijo in izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Manjša porabo energije za ogrevanje bo omogočila dobra toplotna izolacija, dobro zastavljene konstrukcija (rešeni detajli) brez toplotnih mostov, stavbno pohištvo s troslojno zasteklitvijo, prezračevanje z izkoriščanjem toplote odpadnega zraka... Ogrevanje bo izvedeno s toplotno črpalko na geotermalno energijo (geosonde). V zimskem času bo poskrbljeno za dodatno izkoriščanje sončne energije zaradi dobre orientiranosti objekta in velikih steklenih površin na JV strani, ki pa bodo v poletnem času prav zato, da bi preprečili pregrevanje, ustrezno senčene.
Ali lahko podrobneje razložite, kako bo vrtec izrabljal ge-otermalno energijo?
V okolici vrtca je izvedenih osem vrtin globokih približno 140 m. Pri geosondah gre za zaprt tokokrog, ki poteka preko toplotne črpalke in geosonde. Voda, pomešana z gliko-lom, kroži skozi cevi (geosonde), vgrajene v vrtino in se pod vplivom okoliških kamnin segreva. Za nekaj Celzijevih stopinj segreto tekočino nato speljemo do toplotne črpalke, kjer se ji odvzema toplota. Tekočina znova ohlajena vstopa v vrtino. V primeru hlajenja je proces obrnjen, krožeča voda v ogrevalnem sistemu se ohlaja na račun segrevanja okoliških kamnin.
Kako bo urejen promet (tudi mirujoči) v okolici vrtca?
Promet bo potekal večinoma po obstoječem režimu, na novo je predvidena izvedba 12 parkirnih mest na SZ strani novega vrtca ob novi dostopni poti, ki se bo na JZ strani nadaljevala iz obstoječega parkirišča, na S strani pa se bo na novo priključila na obstoječo ulico, potek prometa bo enosmeren, saj smo na ta način porabili najmanj zelenih površin za nove prometne površine. Ostala parkirišča v okolici ostanejo za potrebe vrtca in bodo z njim povezane z dostopnimi pločniki, rampami in stopnišči.
Kako bodo urejene zunanje površine vrtca (igrišča, zelenice, hribček za sankanje) in kaj bo z obstoječim vrtcem?
Obstoječi vrtec se bo po končani izgradnji novega vrtca in vselitvi porušil. Na njegovem mestu pa se bodo uredile zunanje površine za vrtec. Zunanje površine vrtca se bodo na novo uredile. Predvidena so nova otroška igrala, večnamen-
ska ploščad za igre z žogo, čutna pot za razvijanje otroških čutil in novo sankališče. Igrišče bo popolnoma ograjeno.
Kako hitro bo gradnja potekala in kako moteča bo za okolico?
Vrtec Trzin je zasnovan kot montažni objekt. Najprej se bodo izvedli armirano- betonski temelji ter vkopani del objekta. Potem pa se bo postavila lesena montažna konstrukcija, to so zunanje in notranje stene, stropi in streha. Montažni del objekta se bo predvidoma postavljal cca. 14 dni. Izgradnja vrtca za okolico ne bo preveč moteča, ker je montažna gradnja hitra in učinkovita, izvedba pa suha in čista.
Miro Štebe
Denarna pomoč ob rojstvu otroka in darilo Občine Trzin
Zaradi varstva osebnih podatkov, ki ga ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07), Občina ne sme več brez dovoljenja prizadetih oseb pridobivati podatkov o tem, kdaj in v kateri družini se je rodil otrok in staršem novorojenca na dom pošiljati čestitk in obvestil o možnosti pridobitve pomoči ob rojstvu otroka.
Starše novorojencev, ki bi želeli dobiti darilo ali socialno pomoč ob rojstvu otroka, pozivamo, da z dopisom obvestijo Občino o rojstvu otroka in izbiri darila ter oddajo vlogo za enkratno denarno socialno pomoč ob rojstvu otroka.
Do enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka je po sprejetih Spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 11/2003) upravičena družina, katere skupni dohodki, ki so osnova za izračun dohodnine, v preteklem letu ne presegajo 1.669,17 EUR bruto mesečno na družinskega člana.
Upravičenec je eden od staršev novorojenca, ki ima skupaj z novorojencem stalno prebivališče v Občini Trzin.
Višina enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka znaša 208,65 EUR.
Rok za vložitev vloge je tri mesece od dne otrokovega rojstva. Vlogo vložite na naslov Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin.
Starši novorojenih otrok lahko zaprosijo tudi za eno od naslednjih daril:
-	enoletna naročnina na eno od izbranih revij: Mama; Moj malček
ali
-	eno od knjig: Moj prvi album, Naš dojenček; Otrokovo prvo leto; Otroci, otroci; Otroške bolezni; Mami, skuhaj to še enkrat; Alergije pri otrocih.
Knjige so na ogled na vložišču Občine Trzin. V primeru, da katera od revij oz. knjig pri ponudniku ni na voljo, Občina lahko staršem ponudi drugo revijo oz. knjigo.
Za dodatne informacije smo vam na voljo osebno v času uradnih ur ali na telefon: 01/564 45 44.
Občina Trzin
Devetošolci so odplesali poslovilno četvorko
V sredo, 15. junija, je bil v osnovni šoli Trzin vesel, a tudi malo otožen dan, saj so se z valeto od šole, sošolcev in profesorjev poslovili devetošolci, ki so se v osnovni šoli družili osem let. To so bili še zadnja generacija učencev, ki je obiskovala osemletko in je v sedmem razredu prešla v devetletko. Učenci so pripravili prijeten program, med katerim so pokazali svoje plesno znanje, nekateri od njih pa tudi svoje glasbene sposobnosti. Spomine na osem skupnih let so strnili v projekciji razrednih slik, njihovi nasledniki pa so morali, po stari navadi, najti ključ modrosti, ki ga bodo čuvali, ko bodo drgnili klopi zadnjega letnika osnovne šole. Na učence in starše
so se s poslovilnimi govori obrnile ravnateljica mag. Helena Mazi Golob ter razredničarki Tatjana Tonin ter Nuša Slatner, vse tri pa so učencem tudi izročile njihova spričevala in priznanja za posebne dosežke pri pouku in raznih obšolskih dejavnostih.
Po valeti so se starši zadržali v prijetnem klepetu ob dobrotah, ki so jih pripravile mame poslavljajočih se devetošolcev, učenci pa so se udeležili njihovega poslovilnega druženja v Dolgi dolini. Po stari navadi so nekateri prvič na veseljačenju vztrajali do novega dne.
MŠ
I .	\
A ; i'

Študentski klub Domžale
Kopalkanje 2011 je v polnem zagonu
Letošnja tridelna saga elektronskih ritmov na domžalskem bazenu Kopalkanje 2011 je skoraj čez polovico. Zakaj skoraj? Ker smo preplesali že drugi večer, fotografije pa vam za zdaj ponujamo le iz prvega dogodka, ki se je zgodil konec junija. Za zdaj si več fotografij lahko pogledate na spletni strani www.studentski-klub. si ali www.kopalkanje.com.
In kako je bilo? Prvo Kopalkanje, ki se je zgodilo v juniju, je bilo polno - tako obiskovalcev/plesalcev, kot dinamike s prepletanjem elektronskih ritmov z zvabljenimi melodijami iz dejanskih inštrumentov (saksofona in violine). Super vzdušje pod zvezdami je bilo prav tako neponovljivo v svojem bitu. Ja, z nasmehi smo odhajali tudi z drugega Kopalkanja; vreme nam je božalo razgreto kožo, seveda pa so house ritmi poskrbeli za tisto pravo ekstazo, ki smo se ji prepuščali vse do druge ure zjutraj. Po koncu
odlične zabave so nas klubski kombiji odpeljali varno domov, in to brezplačno. Zato lahko z gotovostjo trdim, da bo zaključek tridelne elektronske sage Kopalkanje 2011 res vrhunec poletja. Pridejo namreč RDYO DJs s samimi mojstri elektronskih ritmov, že večkrat slišanimi tudi na domžalskem bazenu, a vedno z novimi presenečenji in novimi doživetji. Zabava, ki je ne smete zamuditi. Se vidimo ... na Kopalkanju 2011! :-)
Ana Strnad
Šolski ekovrtovi
Na OŠ Trzin že drugo šolsko leto vodimo vrtičkarske krožke, z letošnjim šolskim letom pa smo se vključili tudi v Mrežo šolskih ekovrtov.
Lansko šolsko leto smo imeli dve skupini »vrtičkarjev«, eno na razredni in eno na predmetni stopnji. Ugotovili smo, da je med mlajšimi učenci večje zanimanje za vrtnarjenje, zato smo učencem ponudili tri skupine na razredni in eno na predmetni stopnji.
Lanske skupine »vrtičkarjev« so vključevale večje število članov, vendar smo se zaradi varnosti in lažjega nadzora odločili za manjše skupine.
Ko smo začeli s krožki, smo se z učenci najprej lotili priprave vrtov. Določilo smo najbolj primerno lego, odstranili travno rušo ter oblikovali nekaj pravokotnih in nekaj okroglih gredic. Prvo leto smo želeli povečati kvaliteto zemlje, zato smo jo pognojili
in dodali kompost. Drugo leto je prst rodovitnejša, kar kaže povečanje števila deževnikov.
Med zimskim časom je krožek potekal v učilnici, kjer so se učenci seznanili s teorijo vrtnarjenja, sejali in sadili so v ločke, razmnoževali rastline s poganjki, vzgajali nove sadike ter svoje znanje in pouk obogatili z gledanjem DVD-jev ter branjem knjig na to tematiko.
Spomladi smo začeli z delom na prostem, kjer ima vsak učenec svojo gredico, na katero seje in sadi različne kulture. Kolikor se da, upoštevamo setveni koledar, sorodnost rastlin ter koristnost rastlin pri odganjanu škodljivcev.
Nekaj pridelka smo že pobrali.
Jeseni, ko se spet vrnemo v šolo, pa bomo ponovno prijeli za orodje in pobrali še ostale pridelke.
Nancy Vake, mentorica vrtičkarskega krožka
Nejc Slatner: Posnetki iz zraka so me navdušili in mi dali zagon
V	majski številki Odseva smo objavili zanimive posnetke Trzina iz zraka. Številni bralci so nas spraševali, kako smo prišli do teh posnetkov in so želeli izvedeti kaj več o njihovem avtorju. Odločili smo se, da njihovega avtorja predstavimo našim bralcem, nalogo pa smo zaupali kar Matevžu Kosterovu, ki z našim glasilom sodeluje predvsem kot fotograf.
Nejca poznam že od malih nog. In že od nekdaj so ga navduševali tehnični izivi in prav tako modelarstvo. Pri sestavljanju maket in modelčkov se je tako izuril v pravega mojstra in potrpežljivega človeka. Spominjam se, ko smo na bajerju vozili makete raznih čolnov ali pa navdušeno opazovali njegove veščine upravljanja modela letala. Nedolgo nazaj pa je svoj hobi dvignil na višji nivo in sicer z izdelavo t.i. »quadcopterja«
Kdaj si se pravzaprav začel ukvarjati z maketarstvom oz. kdaj si sestavil svojo prvo maketo?
V	tretjemu razredu osnovne šole sem v modelarskemu krožku zgradil prvi radijsko vodeni čoln.
Kako pa se je obnesel prvi modelček?
Še danes ga imam doma in še vedno dobro vozi.
Kaj vse pa si sestavil?
Največ sem sestavil modelov letal. Točnega števila ne vem, saj jih veliko ni preživelo. V zadnjem času pa sestavljam samo še razne helikopterje.
Kateri pa je bil tvoj prvi helikopter?
Začel sem s plastičnim helikopterjem igračo.
Se pravi, to je bil povod v tvoje naslednje izzive oz. inspiracijo?
Ta helikopter mi je bil tako všeč, da sem želel imeti nekaj večjega ter bolj obvladljivega.
Ali je imel ta isti helikopter že pritrjeno kamero?
Ne, na to idejo sem prišel šele sčasoma, po nekaj mesecih letenja in brskanja po internetu.
Kaj te je pravzaprav vzpodbudilo k snemanju iz zraka?
Prvi posnetki iz zraka so me tako navdušili, da mi je to dalo nek nov zagon, da izpopolnim celo zadevo in lahko ustvarjam boljše in kvalitetnejše videoposnetke in fotografije.
Tvoje znanje s področja snemanja in fotografije ima verjetno korenine drugje kot v modelarstvu. Ali si se šolal na temu področju?
Diplomiral sem na Inštitutu in akademiji za multimedije v smeri multimedije. Nato pa sem nadaljevaj študij iz medijske produkcije na Londonski univerzi. Diplomiral sem iz smeri snemanja in vide-omontaže. Torej sem združil hobi s študijem.
Z vsem tem znanjem si verjetno na začetku na helikopter namestil kakšno zanimivo kamero?
Da, to je bil moj mobitel (smeh).
Verjetno se s tistimi posnetki nisi zadovoljil in si začel iskati nekaj
več?
Ali imaš že kakšne plane za prihodnost?
Seveda, nenehno nekaj razvijam in nadgrajujem. V kratkem bom imel možnost snemanja, kjer bom jaz vozil model, druga oseba pa bo upravljala kamero, ki bo vodljiva v vse smeri.
Matevž Kosterov
Seveda, vloženih je bilo mnogo ur testiranj, izumljanja ter branja modelarskih forumov.
Kateri helikopter pa sedaj uporabljaš za snemanje?
Trenutno uporabljam dva helikopterja s štirimi motorji, imenovana quadcopter. Prvi je manjši in ga uporabljam na snemanjih, kjer je prostora bolj malo in potrebujem dobro vodljiv model. Drugi pa je večji, z večjo nosilnostjo in bolj primeren za kvalitetnejše posnetke in fotografije.
Ali lahko poveš nekaj primerov uporabe takega helikopterja?
Največ jih uporabljam za snemanje raznih prireditev ali tekmovanj. Uporablja se tudi za fotografiranje raznih stavb ali druge infrastrukture, kjer ni tako pomembna zelo visoka višina leta. Prav pride tudi tam, kjer snemanje s pravim helikopterjem ni dostopno ali dovoljeno.
Kako si se odločil za fotografiranje Trzina iz zraka?
Fotografije domačega naselja so se mi zdele zanimive, saj Trzin izgleda povsem drugače iz druge perspektive. Zato sem poslal to zamisel tudi na našo Občino, in ideja se jim zdela zelo zanimiva. Tako smo skupaj pripravili razstavo.
Kotiček za Žerjavčke
ČLANI DU ŽERJAVČKI! Obveščamo vas, da 25.08.2011 pripravljamo izlet v Avstrijo, in sicer v organizaciji Agencije BENOTURS.
BALINARJI! Do nadaljnjega se dobivamo vsako sredo ob 18. uri na balinišču v športnem parku.
ČLANARINA! Pozivamo vse člane, ki še niste poravnali članarine za leto 2011, da to storite do konca meseca avgusta 2011. To lahko storite vsako sredo ali četrtek.
NOVI ČLANI! Ste upokojenci in živite v Trzinu in še niste naš član? Hitro se odločite in se nam pridružite. Čisto mogoče je, da boste zaživeli svoje nove sanje v kateri od naših dejavnosti: pojemo, recitiramo, ustvarjamo, hodimo, balinamo, streljamo, smučamo^ se družimo na izletih, piknikih, martinovanju, novoletnem srečanju^ verjemite, povsod nam je lepo.
Pridružite se nam. Prijavite se lahko v Informativnem centru T3.
Odbor
Kaj se je dogajalo maja na črnobelih poljih
Ob nastopu vročih poletnih dni se nekatere dejavnosti - pa ni nujno zaradi vročine - umirijo. Tudi šahisti si, kar se tiče tekmovanj, vzamemo nekaj »počitka«. Vseeno pa menim, da ne gre povsem pozabiti na dogodke, povezane z občinskim praznikom, ko smo tudi šahisti, tako kot že vrsto let doslej, primaknili svoj delež. V nedeljo, dne 15. maja, smo v prostorih tukajšnje osnovne šole, ki nam je znova prijazno odstopila svojo avlo, organizirali turnir v pospešenem šahu. Devet kol po švicarskem sistemu izbire nasprotnikov je pri tempu 15 minut na partijo in posameznika zaključek turnirja pomaknilo tja na četrto uro popoldne. Začeli smo malo pred deseto uro, ko je po pozdravnem nagovoru trzinskega župana g. Toneta Peršaka stekla prva šahovska ura. Ob udeležbi 50-tih šahistov smo se zagreto borili vse do zadnjega kola, ko smo dobili končni vrstni red. Med najboljših pet so se uvrstila nam že znana šahovska imena: zmagovalec je postal FIDE mojster Marjan Črepan (ŠD Podpeč), sledili pa so mu MK Boštjan Jeran (ŠD Domžale), FM Marjan Kastelic (ŠK ZM Branik Maribor), lanski zmagovalec MK Dušan Čepon (ŠD Podpeč) in Gregor Goršek (ŠK Velenje - Veplas).
Trzinski šahisti smo se ob vodji turnirja sodniku Aleksandru Ko-zarskem ponovno izkazali kot brezhibni organizatorji, saj je turnir potekal tekoče in brez zapletov. Za dobro udeležbo (ob devetih šahistih trzinskega šahovskega kluba) in vzdušje so poskrbele številne nagrade in pa že priznano okusno kosilo, ki ga je pod imenom Okrepčevalnice BARCA Trzin pripravila in postregla družba IMOTA d.o.o., Struževo 36 oz. njeni sodelavci Snežana, Marjeta in Boštjan.
Ob zaključku turnirja je predsednik ŠK Trzin g. Slavko Mlakar podelil nagrade, ki so jih ob prvouvrščeni peterici dobili še:
Vid Vavpetič (ŠD Domžale) kot najboljši veteran
Vinko Urbanc na štirinajstem mestu kot najboljši Trzinec
Nejc Amon (ŠD Šentjur) kot najbolje uvrščeni osnovnošolec
Pavle Sotirov (ŠK Višnja Gora - Stična) kot najboljši igralec z ratin-
gom do 1900
Ahmetaj Šačir kot najboljši igralec z ratingom do 1800
Franc Hribar (ŠD Mengeš) kot najboljši igralec z ratingom do 1700 in
Peter Černe (ŠD Domžale) kot najboljši igralec z ratingom do 1600
Obenem s članskim turnirjem je v istem prostoru potekal tudi turnir osnovnošolcev, ki se ga je udeležilo kar šestnajst mladih privržencev šaha. Pogled na njihovo zavzetost pri igri je bil navdušujoč, pa čeprav so nekateri izmed njih naredili šele prve korake v očarljivi svet črnobelih polj. Zaslugo za takšen odziv gre najverjetneje pripisati mentorici s tukajšnje OŠ ge. Simoni PIRC, ki vodi šahovski krožek. Tudi nadebudneži so odigrali svoj turnir s sedmimi koli. Zmagovalec je brez poraza postal Matija STRAŽE (ŠD Šentjur), drugo mesto je osvojil Filip BOJKO (ŠS ŠD Loka pri Mengšu), tretje mesto pa je pripadlo Aneju KMETIČU. Na osmo mesto v enotni konkurenci se je uvrstila najboljša učenka Ana Hrovatin (ŠS ŠD Loka pri Mengšu).
Andrej Grum
Aktivne počitnice
Šolarji že uživajo zaslužene počitnice. Tisti srečneži, ki so že šli s starši ali kako drugače na morje ali kam drugam, zagotovo ne čutijo dolgočasja, nekaterim pa počitnice že skoraj presedajo. V športnem centru Taubi pa smo naleteli na skupino mladih, ki so se zavzeto in navdušeno učili tenisa. Vodja športno-rekreativne agencije Taubi, Marjan Golob, nam je povedal, da so v okviru programa aktivnih počitnic za udeležence šole, poleg tečaja tenisa, ki je prilagojen starosti in znanju otrok, pripravili še celo vrsto
drugih dejavnosti, od kopanja na bazenu, jahanja konj, bowlinga, mini golfa, za zaključni dan pa so pripravili teniški turnir in piknik. Med udeleženci teniških počitnic pa je žal le malo otrok iz Trzina, prišli pa so iz vseh okoliških krajev, od Črnuč, Ljubljane, Mengša in Domžal ter celo z Vrhnike. Kako da ni bilo več otrok iz Trzina, je zanimivo vprašanje. Mogoče ni bilo zadosti obvestil ali pa je tisto, kar je pri sosedu, vedno bolje kot domače, in trzinski nadebudneži raje hodijo na take počitniške dejavnosti v sosednje kraje. Ni pa še vse izgubljeno, saj tudi v avgustu načrtujejo podobne počitniške dejavnosti.
MŠ
■V
Čas je za »odklop«
Vročina z vlago nasičenega popoldneva hromi voljo. Hlepim po senci in osvežilnih požirkih hladne pijače. Računalnik po stari navadi spet nagaja, blokira, se ne odziva. Kdo pravi, da računalniki nimajo svoje volje? Moj presneto dobro ve, kdaj sem najbolj ranljiv, in to izkorišča. A naletel je na Trzinca in tudi virusi so premagljivi! »Če ne tuk pa tuk!« - Če ne tako pa tako, je govoril legenda slovenskih alpinistov Joža Čop. In prav je imel! Vedno se da, le znajti se je treba, in kjer je volja, je tudi pot!
Da je to res, dokazuje tudi ta številka Odseva, ki jo držite v rokah. Ko to berete, je večina sodelavcev Odseva, z urednikom na čelu, že na počitnicah. Lahko mi verjamete, da zasluženih! Prepričan sem celo, da smo pravzaprav prav vsi, ne le »odsevarji«, ampak tudi drugi Trzinci, pa tudi skoraj vsi prebivalci naše deželice na sončni strani, potrebni počitnic in »odklopa«.
Toliko težav, črnih napovedi, obtožb in drugih nizkih udarcev, ki smo jim bili priče v predpočitniškem času, že dolgo nismo doživeli. Verjetno vsi nimate te »sreče«, da bi bili neposredne priče razdorov in preigravanj v naši politiki, novinarji pa smo kar prepogosto očividci, in nas neredko skušajo izrabiti za strelovode ali pa kar sredstva, ki naj bi služila »njihovi strani«.
Praznovali smo dvajseti rojstni dan naše državice in prav z nostalgijo se spominjamo tiste enotnosti, tiste volje in pričakovanj, ki so nas takrat vodila. Zdaj pa se naši »izbranci« le pričkajo za vse manj sladke kose pogače. Kdo bo koga! Delitve na rumene, zelene, rjave, plave ^ Vsi se trkajo po prsih glede zaslug in razglašajo, kako so le oni tisti, ki lahko rešujejo slovensko barčico, ki zajema vse več vode, pri tem pa držijo fige v žepih in računajo, kaj še lahko iztržijo, pokradejo. Njihova dejanja kažejo, da v resnici niti ne vedo, kaj bi morali narediti, da bi pomagali Sloveniji. Samo to, da se tepejo za krmilo oblasti, ni rešitev. Ampak saj je niti ne iščejo. Skrbi jih le to, kako bi se obdržali ali prikopali do oblasti in vseh privilegijev, za katere se jim zdi, da samoumevno pritičejo tistim, ki so na vrhu.
Lahko bi se ozrli in zamislili. Predniki so nam izbrali res lep, če ne najlepši košček te naše Žemljice. V dolgih stoletjih so naši predhodniki izoblikovali res edinstveno kulturo, ki je znala preživeti tudi ob najhujših preizkušnjah. Lahko bi bili ponosni na to! Našim dedom ni bilo lahko: Turki, kuga, lakote, svetovne vojne, apetiti
drugih sosedov, ponemčevanje, italijanska iredenta, a Slovenci smo vedno obstali in ostali. Znali smo preživeti in prebroditi vse težave. Najmočnejši smo bili, ko smo bili enotni. Enotni pa smo bili, ko nam je šlo najtežje. Takrat smo dosegali dosežke, ki nam jih drugi lahko zavidajo, ko pa se prepustimo svojim vrtičkarskim »gradovom«, ko začnemo misliti le nase, pa ta moč uplahne in se začnemo utapljati v močvirju povprečnosti in izgub. Po naših krajih spet steguje prste kriza, in morali bi se poenotiti.
To velja tudi za Trzin. Verjamem, da vas bo precej slabe volje, ko boste prebrali ta Odsev. Med najvišjimi predstavniki občine, ki smo jim z glasovi dali mandat, da kar najbolje vodijo Trzin, ni enotnosti. Ne znajo se poslušati, pogovarjati ^
Več ali manj gre spet za to, kdo bo koga. Vem, da bralci radi prebirajo, kako se vodilni »preigravajo« in prepirajo. A to je žalostno! Odsev je spet tisti kamen, v katerega butajo valovi z obeh strani. Spet smo tam, ko stari novinarski mački pravijo, da s časopisom ni nič narobe in da je celo najboljši, ko nobena od političnih strani z njim ni povsem zadovoljna. Pa ne bi bilo slabo, če bi poročali tudi o enotnosti, sodelovanju in skupnih prizadevanjih vseh za kar najboljši izhod iz krize, ki pesti državo in svet.
Potrebujemo predah, »odklop«, čas za premislek. Pojdimo k morju, v topli hlad borovih senc poslušat šum valov in petje skržatov, sprehodimo se po razglednih stezah hladnih vrhov, prepustimo se hrupu velikih, novih mest v daljnih deželah. Zaživimo za trenutek neko drugo življenje, pa čeprav v udobju domačega kavča! Pustimo času čas, naj se misli zbistrijo, osvobodijo čustvenega balasta. Stvari, ki se nam v tej vročini pasjih dni mogoče zdijo težke, usodne, vzrok slabega spanja in čira na želodcu, bodo po dopustu mogoče povsem obrobne. Mogoče bomo ugotovili, da naša »veličina« ne bo nič manjša, če bomo malo popustili, če bomo naredili korak komu naproti. Mogoče bomo pridobili na veljavi in ugledu šele, če bomo začeli graditi mostove in ne okopov. Vsi smo ljudje, in motiti se je človeško. Nihče ni popoln! Ni greh, če prisluhnemo tudi drugim. Več glav več ve! Preigravanje in nabiranje političnih točk pustimo za čas predvolilnih kampanj, zdaj pa je čas za resen, enoten pristop k urejanju pogojev življenja in dela v Trzinu!
Upamo, da bo čas počitnic koristil vsem in da bo po dopustih v Trzinu pa tudi državi več enotnosti in pozitivnega naboja! Uživajte, kjer koli že boste!
Miro Štebe
Turistično društvo Kanja Trzin napoveduje in vabi:
DNEVI NARODNIH NOŠ V KAMNIKU - 11. september: vabljeni v povorko narodnih noš s pričetkom ob 15.00h
19. MIHAELOV SEJEM V MENGŠU - predstavitev Trzina 24. in 25. septembra
160. OBLETNICA ROJSTVA ROJAKA IVANA HRIBARJA: slovesnost 19. 9. ob 18.00 v CIH.
SREČANJE S TRZINSKIMI ROJAKI v SEPTEMBRU 2011
Turistično društvo Kanja Trzin že dalj časa načrtuje srečanje - druženje občank in občanov z rojaki, ki živijo izven našega kraja. V koledarju prireditev je načrtovanemu datumu, 30. septembru, dodan še rezervni, 17. september. Domačine prosimo, da o srečanju obvestite svoje sorodnike in prijatelje, ki živijo izven Trzina. Preko povratne informacije bomo v vabilu določili datum srečanja in program. Vse informacije so na voljo na sedežu TD Kanja Trzin, Ljubljanska 12/f Trzin /CIH/, preko telefona 01 564 47 30 in
e-pošte: info@td-trzin.si.
Trzinski Romeo in Julija
Razmišljanje o trzinskem »dialogu« med pozicijo in opozicijo
Besedni boj med županom in njegovo pozicijo in (združeno) opozicijo, ki se bije v vsakem Odsevu in na vsaki seji občinskega sveta, je malone postal že sam sebi namen. Kakor da bi vsi skupaj nastopali v gledališki igri, kjer imata glavni vlogi dve osebi, ki ju druži in razdružuje antagonistično nasprotje. Nekje na sredini dogajanja je igra med glavnima igralcema in nasprotnikoma postala že stalen kader, kjer se skoraj ne ve več, zakaj se borita med sabo in zakaj se ne začneta pogovarjati in resnično reševati komunikacijske in vsebinske težave.
Bistvo delovanja je postal boj za dokazila, kdo ima bolj prav, in ne skupno tvorno delovanje.
Opozicijske svetnike resnično moti neprestano (besedno) obmetavanje, brez luči na koncu tunela (beri: zmožnosti tvornega dogovora in sodelovanja). Z neznanskim veseljem in dobro voljo bi začeli tvorno sodelovati pri upravljanju trzinske sedanjosti in prihodnosti. To želimo že od vsega začetka.
Res pa je, da je žogica - po našem mnenju - na strani vladajočega dela, pozicije (beri: župana), kajti oni imajo večino, in pozicija je tista, ki lahko opozicijo vsakokrat zatre (preglasuje) - in tudi jo! Problem pa nastane tedaj, ko absolutistična oblast svojo absolutistično prevlado dojema onkraj meje absolutizma. Poglejte samo delovanje odborov in komisij, kjer opozicija nima niti enega predstavnika, četudi je opozicija na volitvah nesporno prejela (vsaj) 40 odstotkov glasov občanov. Verjetno smo edina občina v Sloveniji, kjer opozicija po volji absolutista ne more in ne sme sodelovati. Živimo v 21. stoletju, toda uzance župana spominjajo na neka druga stoletja.
Jasno je, da imamo lahko toliko članov v delovnih telesih (komisijah, odborih), kolikor nam jih odreja matematika volilnega izida (40%). Na začetku smo izrazili tudi željo, da bi vodili kakšen odbor ali komisijo, toda^ V svetu nismo le zato, da bi dvigovali roke, ampak zato, da se najprej poslušamo, iščemo najboljše rešitve in skupaj potrjujemo ukrepe za dobro Trzina in njenih občanov. Župan je v odbore in komisije namesto predlogov opozicije imenoval občane, ki so na strankarskih in drugih listah na zadnjih volitvah popolnoma pogoreli, saj jim občani nis(m)o zaupali mandata za predstavnike/ce v najvišjem organu občine.
In tu je glavno jabolko spora, ki ga je pozicija zastavila na samem začetku.
S to začetno županovo figo v žepu se je začel občinski »dvoboj« v stilu Montegov in Capuletov (Romeo in Julija).
Svetniki združene opozicije (Valentin Kolenc v odstopu)
Naše sporočilo je jasno: nismo marionete na vrvicah, ampak ljudje, ki poslušamo, razumemo in sprejemamo najboljše strokovne odločitve oz. namere.
Nikomur, še najmanj spoštovanim občanom, ni v prid nagajanje, ki je posledica slabe volje in nekaterih užaljenih glav zaradi nesodelovanja.
Nihče od nas ni prišel v občinski svet zato, da bi se prepiral in v nedogled dokazoval svoj prav, ki ni nikdar upoštevan.
Z nikomer nismo sprti in z nikomer se ne želimo prepirati. Odprti smo za dialog in želimo si sodelovanja. Saj smo vsi prebivalci (malega) Trzina in sosedje!
Vsak od nas je želel po svojih močeh tvorno pomagati pri gradnji trzinske sedanjosti in dobre prihodnosti.
Nespametno in neproduktivno pa je zahtevati od opozicijskih svetnikov, da ves čas samo kimajo večini, da nimajo v nobenem odboru ali komisiji niti enega člana, kaj šele večine ali pa predsednika (ne glede na matematiko volilnega izida) in da se ne upošteva prav noben njihov predlog in pobuda po vključitvi modrih glav iz vrst občanov. To pa je, žal, recept za neproduktivne rešitve, ki nam kot občini in hramu lokalne demokracije ne prinaša ugleda.
In trenutno se, na žalost, v občinskem svetu kuha godlja po tem receptu.
Želimo si, da se neproduktivni boji in obmetavanja prenehajo in želimo si TVORNEGA sodelovanja, kar pomeni, da se naši morebitni pomisleki in pripombe upoštevajo in naši predlogi resno pretehtajo in kakšen tudi upošteva!
Sedaj smo v situaciji, kakor da nas je zagrabilo nevidno nihalo, ki nas sili v situacijo, kjer se vsaka naša namera in predlog takoj obravnava kot slabonameren, slaboumen, malone žaljiv. Kot to velja za naš predlog nove trzinske kolesarske steze, ki je bil le to: PREDLOG, kajti opozicija lahko daje le predloge, ki pa jih potem pozicija, če so ti predlogi sprejeti, začne udejanjati. Kar traja tudi več let, sploh če so potrebne spremembe raznih prostorskih planov in dogovarjanj na državni ravni. Marsikaj pa je možno doseči in spremeniti, imeti je potrebno le cilj, voljo in čas. Tudi novo kolesarsko stezo, če bi potrdili, da jo Trzin potrebuje.
Na tem mestu želimo in apeliramo na župana in njegovo koalicijo, da nam na demokratičen način omogočijo našo neodtujljivo in z volitvami pridobljeno pravico po proporcionalni zastopanosti svetnikov in občanov v delovnih telesih občinskega sveta.
Lista Trzinci: Frane Mazovec
Lista Trzin je naš dom: Barbara Sršen, Valentin Kolenc (v odstopu), Peter Pelan ml. Lista Za zeleni Trzin: Romeo Podlogar
Motivi v trzinski politiki
Ob pisanju teh vrstic se zavedam, da ljudje potrebujemo dobre novice, da smo naveličani poslušati o problemih, saj imamo svojih dovolj. Vendar verjamem, da zaradi tega v bistvu ne želimo živeti v laži in slepo verjeti, kako je vse dobro in da se ne da nič narediti, da bi bila naša družba uspešnejša in boljša.
Motivi ljudi, da se ukvarjajo s politiko, so različni. Naj jih naštejem le nekaj:
•	da v čim večji meri izpolnijo ideal o dobro organiziranemu sistemu samouprave,
•	da zagotovijo racionalno in izključno v korist skupnosti porabo denarja, ki se nabira v državni ali občinski blagajni,
•	da lahko preko politike lažje naredijo finančno uspešno kariero,
•	da so na oblasti in s tem nasitijo svoj ego,
•	da zase, člane svoje družine ali druge poskrbijo, da bodo odločitve »politike« v njihovo korist,
•	da preprečijo, da nekdo drug pride na oblast in tako pride do dokumentov, ki razkrivajo njihovo okoriščanje,
O prvih dveh alinejah se pred volitvami največ govori, žal pa se po volitvah ta motiva, zaradi prevladujočih ostalih motivov, vse prevečkrat izgubita.
Poglejmo sedaj kar Trzin. O motivih trzinske politike smo si že sami ustvarili svoje mnenje. Vprašanje pa je, če smo vsi pogledali dogajanje iz različnih zornih kotov. Najprej bi bilo prav, da razčistimo sami pri sebi, kaj lahko v posameznem mandatu za občanke in občane Trzina storijo občinski svetniki, ki so v poziciji, in tisti, ki so v opoziciji.
Tisti, ki so v poziciji, lahko, seveda če so osebnostno dovolj močni in so njihovi glasovi tehtnica za pridobitev večine, naredijo veliko. Svoj program, s katerim so se predstavljali v času volilne kampanje, lahko uresničujejo. To pomeni, da lahko volivci od njih zahtevajo izvedbo in odgovornost za izvedeno.
Opozicijski svetniki svojega programa praviloma ne moremo uresničevati. To pomeni, da imamo predvsem nadzorno funkcijo. Volivci od nas ne morete pričakovati, da bomo kaj konkretnega naredili - zgradili, razdelili ali dodelili, saj te moči nimamo. Zato
vsekakor niso na mestu vprašanja: »Ja kaj ste pa vi naredili? Npr. »on« nas je po vsaki prireditvi pogostil, daje denar našemu društvu, naredil je pločnike in kolesarske steze - čeprav neprimerne, so pa narejene, in podobno. Kaj nam daste pa vi?«
Dobra opozicija lahko daje dobre ideje, podpre dobre projekte in s svojim nadzorom s pomočjo javnosti poskuša preprečevati slabe odločitve občinskega sveta. To slednje pa se da učinkovito samo s podporo neodvisnih medijev. Ali taki sploh še obstajajo? Odsev je težko šteti med neodvisne, saj je financiran z občinskimi sredstvi, odgovorni urednik je imenovan s strani občinskega sveta, torej z glasovi pozicije. In če odgovorni urednik preveč dela po svoje oz. je preveč neodvisen, jih lahko hitro dobi po prstih. Potem imamo tu še enourno tedensko oddajo na Litijski TV, za katero občina plača letno okoli 27.000 EUR, in seveda objavlja predvsem tisto, kar želi plačnik.
Na koncu želim g. Peršaku na njegovo pisanje v prejšnjem Odsevu javno odgovoriti naslednje:
Sume storitve kaznivega dejanja se preiskuje po uradni dolžnosti in ne s tožbami. Zame so dejanja, ki so v škodo občinskega premoženja in v korist privatnega kapitala, kazniva dejanja. Res je
tudi, da žal veliko takih dejanj, zaradi raznih političnih botrov, ostane nekaznovanih. Upam, da temu v njegovem primeru ne bo tako, čeprav je čudno, da sam javno razglaša, da so vsi sumi zoper njega ovrženi, pristojni organi pa še niso podali takšne javne izjave.
Ob tem tudi želim povedati, da razumem g. Kolenca, ko je s svojim odstopom z mesta občinskega svetnika opozoril trzinsko javnost, da trzinska občina ni vodena demokratično, pa čeprav jo vodi nekdanji deklarirani demokrat, ki si je nabral že toliko politične kilometrine, da dobro ve, na katerih področjih naš demokratičen sistem ne deluje, in to spretno izkorišča za doseganje svojih ciljev.
Resnica res boli, toda zatiskanje oči pred resnico ne prinese nič dobrega za družbo. Zato se je potrebno seznaniti tudi z dejstvi, ki kažejo, da ni vse tako lepo, kot nekateri želijo prikazati. Šele na podlagi celovitih informacij se lahko pametno odločamo in se kasneje ne počutimo izigrane, ko izvemo, da se nam je nekdo ves čas smehljal in lepo govoričil, a hkrati močno stiskal figo v žepu.
Romeo Podlogar Za zeleni Trzin
TD KANJA TRZIN PONOVNO VABI IN OBVEŠČA
Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja - TRZINA se zaključuje s 31. 8. 2011.
Natečaj je bil objavljen v januarski številki Odseva in ponovljen v junijski. Vabljeni vsi tisti, ki želite napisati in do omenjenga roka poslati svojo zgodbo.
Natečaj za naj fotografijo Trzin v vseh letnih časih je odprt do 15. novembra, objava januar in junij 2011.
Ponovno naj spomnimo vse, ki imate stare razglednice ali fotografije, ki prikazujejo nekdanja oblačila,
da o tem obvestite TD Kanja Trzin.
Članarino za leto 2011 lahko poravnate na sedežu društva - Ljubljanska 12f, Trzin, CIH.
Izjava Valentina Kolenca
■V
Županovemu pisanju ob rob
V zadnjem odstavku Županovega kotička avtor razpreda o razlogih za moj odstop. Ti pa so bili izključno nedemokratično vodenje Občine Trzin, v tem mandatu.
Pošteno in s čisto vestjo pred občani Trzina zagotavljam, da sem bil resen kandidat za župana, ki se je zavedal odgovornosti položaja, za katerega sem kandidiral. Po mnenju kar precej Trzincev (40%) je obdobje mojega protikandidata pustilo (tudi) slabe sledi - bil je čas, da zaveje nov veter v Trzinu.
To so potrdili volivci, ki me poznajo in vedo, da mi oblast ni tako sladka, kot se je zapisalo omenjenemu avtorju članka.
Splet okoliščin je omogočil njegovo ponovno izvolitev, čas pa bo pokazal, kdo ima prav.
Vodja liste Trzin ja naš dom Valentin Kolenc
Strele udarjajo v vrhove
Gospa Milica Erčulj, občinska svetnica in predsednica SDS v Trzinu!
Očitno je sprenevedanje vrlina, h kateri se je najbolje zateči, ko želiš skriti svoje napake. O vašem predlogu za imenovanje vaše hčerke za članico Občinske volilne komisije ne bom izgubljal besed. V prejšnji številki Odseva je odgovor na ta vaš postopek, odgovor, ki ga ni napisala samo opozicija, temveč so pri snovanju sodelovali tudi drugi predlagatelji kandidatov za OVK. Ljudje - bralci, pa si bodo ob tem sami ustvarili svoje mnenje, če si ga še niso.
Ob vaši hvali, kako proučite gradivo in se posvetujete s strokovnjaki, pa imam zopet pomislek, in raje verjamem v vaše navedbe, da »ne rinete z glavo skozi zid« ^
Dobro je, da se zavedate, koliko volivcev vam je dalo svoj glas na volitvah. Morda izstopov članov iz vaše stranke (nekaj jih je tudi kandidiralo na vaši listi) niste opazili ali pa jih nočete, vendar to je šele vrh ledene gore, ki se že taja. Prav izpolnjevanje vašega zastavljenega programa, ki se ne uresničuje, je tisto, na kar so in bodo volivci pozorni; trenutno se s težavo in površno uresničuje samo županova »vizija«.
Vaše pričakovanje, da se opozicijski svetniki, ki so napisali članek RDEČI KARTON ZA MILICO ERČULJ, opravičijo, bo, vsaj upam, ostalo brez odziva. Verjamem pa, da resnica včasih boli.
Zoran
Odziv na:
Županov kotiček
Tudi kolesarji smo bralci ODSEVA, in priznati moramo, da so nekateri članki dovolj informativni, da si človek lahko ustvari mnenje o trenutnem utripu življenja v Trzinu. Tudi članki župana g. Toneta PERŠAKA povedo veliko, ne samo o delovanju
občine, načrtih - »viziji« razvoja občine, temveč tudi o funkcioniranju samega župana. Pa k bistvu, ki nas kolesarje zelo zanima in hkrati moti, da župan dobre predloge vehementno zavrne kot »nemogoče, neuresničljive, da so samo pamfleti, neuresničljivi, zavajajoči^.«.
V Županovem kotičku, pod mednaslovom Trzin, v drugem odstavku, se je župan na dolgo in široko razpisal o »trhlih nogah« predloga opozicije za izgradnjo servisne ceste in hkrati z njo sodobnejše kolesarske steze od Trzina do Črnuč. Ta predlog se, nam kolesarjem, zdi pameten in primeren za današnji čas. Povečevanje števila kolesarjev, sodobna kolesa, nova prometna politika - to je le nekaj razlogov, ki narekujejo novo, modernejšo, varnejšo, širšo^. kolesarsko stezo v Trzinu.
Tudi mi, kolesarji, vemo, da je potrebno idejo in predlog opredmetiti z »lokacijskim - oziroma prostorskim načrtom občine« nato pa še z »občinskim podrobnim prostorskim načrtom«, za katerim nato občina pridobi »gradbeno dovoljenje«, da se potem lahko gradi. In vendar, kdo bi to že zdavnaj moral storiti? Ali nismo ustanovili občine prav za to, da te stvari ureja? Seveda mora biti župan tisti, ki dobre predloge iz okolja udejanji. Nikakor se nam ne zdi prav, da župan svojo nepripravljenost za predloge drugih na dolgo in široko zagovarja z izgovori, da so predlogi na »trhlih nogah« in smešni.
Pa naj pojasnimo po vrsti:
-	Župan dokazuje, da je nesmiselno graditi »dodatno cesto manj kot sto metrov stran (vzporedno) od državne hitre ceste in že speljane kolesarske poti na drugi strani te hitre ceste, na trasi katere je edini problem okrog 150 metrov makadama«. Žal, gospod župan, vam te nesmiselnosti kolesarjem ni uspelo dokazati, saj vsi vemo, da obstoječa kolesarska steza za današnji čas ni primerna. Pa ne samo zaradi makadama, temveč zaradi načina izgradnje kolesarskih poti, ki po vrhu vsega niso niti opremljene tako, kot bi morale biti. Orientacija za kolesarje, predvsem Netrzince, je zelo slaba, pravzaprav je sploh ni! To dokazuje tudi vožnja kolesarskih popotnikov po štiripasovnici, kar je nedopustno! Kako pa naj se tujec, po labirintu kolesarskih stez, križišč, usekov za dovoze na druge ceste in do garaž ter po neoznačeni makadamski stezi skozi gozd prebija skozi Trzin?
-	Nekaj trzinskih kmetov mora voziti s traktorji po štiripasovni-ci, da lahko pridejo do svojih nepremičnin. Župan je očitno pozabil, Trzinci pa nismo, da je bila pri gradnji štiripasovnice načrtovana tudi servisna cesta za te namene. Radi bi vedeli, zakaj še ni zgrajena. To bo pojasnil župan v svojem županovem kotičku, seveda če se bo spomnil, da je takrat sam izjavil, da jo bo Občina prej zgradila kot država.
-	Da je »obsežen poseg na kmetijska zemljišča prve kategorije«, je zopet zavajanje krajanov. Vsi vidimo, da je ob vsakem manjšem dežju tam polje poplavljeno, in vsi vidimo, kaj tam raste - vsekakor ne kultivirane poljščine. Torej je ta del zemljišča (ob štiripasovnici) kategorija, ki jo bo kmetijsko ministrstvo s strokovnimi argumenti z lahkoto prekategoriziralo v pravilno kategorijo, vsaj ta del, po katerem naj bi potekal drugi tir železnice in servisna cesta s kolesarsko stezo, še posebej, če bi se tam načrtovalo tudi agromelioracijo. Za to bi morda tudi država kaj primaknila, če bi bil le načrt narejen in pravilno predstavljen.
Torej, kjer je volja je tudi (kolesarska) pot^
Zoran
Odgovor na javno vprašanje direktorici občinske uprave v članku Imenovanje treh članov Občinske volilne komisije za obdobje 2011-2015
Ni običajno, da se v medijih kot komentator dejanj različnih delovnih teles ali svetnikov Občinskega sveta, torej funkcionarjev oz. politikov, pojavi direktor občinske uprave, torej prvi uradnik. Vendar bom v tem primeru javno odgovorila na vprašanja, predvsem zaradi tega, da se objavijo točna dejstva in seveda vsa dejstva. Omenila bom tudi zakonske določbe, ki razmejujejo pristojnosti med posameznimi organi, da ne bo posploševanj in mešanja ter s tem zmede v javnosti.
Kot veste, je vloga direktorja oz. tajnika določena v veljavnem 49. členu Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS), ki določa: »Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine. Tajnik občine je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.« Nadalje 33. člen ZLS jasno določa, da predstavlja in zastopa občino župan. Naj dodam še, da za stike z mediji glede delovanja občinske uprave skrbi predstojnik, to pa je, kot veste, po veljavnem Zakonu o javnih uslužbencih, župan.
V zvezi s člankom o delu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju KMVVI) Občinskega sveta Občine Trzin pa sledeče. Dejstvo je, da 04.05. 201 1 avtorji name niso naslovili pisma, ki ga navajajo v članku, ampak sem navedeno pismo dobila v vednost. Nesmiselno je pojasnjevati, kaj pomeni pismo, poslano v vednost (razvidno iz pisma, kjer sem omenjena na dnu pisma, spodnji levi kot). Prav tako je dejstvo, da je na 6. redni seji Občinskega sveta dne 20.4. 201 1 KMVVI predlagala Občinskemu svetu sklep o imenovanju predsednika in namestnika predsednika ter članov in njihovih namestnikov Občinske volilne komisije (v nadaljevanju OVK), ki res ni bil skladen z veljavnim Zakonom o lokalnih volitvah. Namreč KMVVI sploh ni prejela predlogov za namestnike članov OVK, ampak samo za člane OVK. KMVVI pa je Občinskemu svetu predlagala tudi namestnike članov, in sicer izmed preostalih kandidatov za člane OVK. Dejstvo je, da ste jih opozorili na to, in dejstvo je, da je župan nato sejo prekinil, da KMVVI oblikuje predlog, skladen s 35. členom zakona o lokalnih volitvah. Dejstvo je tudi, da se je KMVVI sestala in v tem delu ponovila postopek ter oblikovala nov predlog, ki je skladen z zakonom. Tako predsednica in namestnik predsednice OVK izpolnjujeta zakonske pogoje, pri članih pa je pogoj samo stalno bivališče, ki ga vsi izpolnjujejo. Zakon pa ne določa, da se mora izbor člana/namestnika člana OVK izvesti po kakšnem ključu (npr. izobrazba, politična pripadnost oz. zastopanost v svetu^). Zaključek je, da je sklep Občinskega sveta zakonit, postopek KMVVI pa v spornem delu že ponovljen. Naj še dodam, da sta lahko 3. 5. 2011 v Ur. Vestniku Občine Trzin št. 3/2011 prebrali ponovni poziv KMVVI za predložitev predlogov
kandidatov za namestnike članov OVK, vendar, kot mi je znano, do roka ni prišel noben predlog. Glede na to, da 31. člen ZLS določa: »Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.«, bi Občinski svet lahko, v kolikor se ne bi strinjal s popravljenim predlogom KMVVI glede imen in priimkov predlaganih kandidatov za člane OVK, sprejel drugačen sklep oz. imenoval druge predlagane kandidate za člane OVK. Ker pa je Občinski svet nato z ustrezno večino imenoval predsednico, namestnika predsednika in člane, je sklep zakonit, in ni razloga za zadržanje. Res pa je, da v parlamentarni demokraciji v predstavniških organih odloča večina in tudi v temu primeru je tako.
Glede seznanjanja s postopkom in izidom »volitev«, verjetno mislite imenovanjem OVK, pa samo to, da je sklep o imenovanju bil javno objavljen v Uradnem vestniku, ki je javno glasilo, namenjen javnemu seznanjanju pravnih in fizičnih oseb v občini o odločitvah Občinskega sveta. Uradni vestnik se nahaja tudi na občinski spletni strani, dobijo pa ga tudi vsa gospodinjstva. V konkretnem primeru pa kandidati tako niso bili predlagatelji.
V zvezi z zadnjim vprašanjem pa naj dodam samo to, da vloga direktorja ali tajnika v razmerju do ostalih organov občine niti približno ni taka, kot si jo morda kdo, ki zakonodaje ne pozna, predstavlja in zmotno misli. Vem, da k temu veliko pripomore napačno pojmovanje imena »direktor občinske uprave«. Ker pa ob javnem vprašanju tudi pričakujete, da glede na predhodno navedena dejstva ustrezno ukrepam, pa ne vem, kakšen ukrep proti delovnemu telesu predstavniškega organa, to je Občinskega sveta, ste imeli v mislih, glede na to, da veste, da je direktor le položajni uradnik in vodja uprave ter glede na ZLS ni niti organ Občine (organ je Občinski svet, župan, Nadzorni odbor in OVK) in niti predlagatelj gradiv ali nadzornik dela Občinskega sveta Občine Trzin.
In ob koncu. Občinska uprava do sedaj ni in tudi v bodoče ne bo medijsko vrednotila posameznih dejanj predstavnikov Občinskega sveta oz. organov občine ter sodelovala v medsebojnem obračunavanju med vladajočo opcijo in opozicijo. Naloga vsakega uradnika in mene kot prvega uradnika v občinski upravi je, da zakonito in čim bolj kvalitetno in nepristransko opravim svoje naloge, ki prvenstveno pač niso medijsko udejstvovanje. Kdo je oseba, ki skrbi za stike uprave z mediji in po lastni presoji komunicira v medijih, pa sem že omenila.
Polona Gorše Prusnik, l.r.
Direktorica občinske uprave Občine Trzin
v
Časopis
V roke vzel sem časopis, listal, bral in se smejal. Kmalu resen sem postal, nisem več nasmihal se, še manj smejal.
Me čudna žalost spreletela, srd in hkrati strah objela.
Le kaj naj mislimo ljudje? Le bes in blato nekaterim na papir izliva se.
Mar že davno si nismo obljubili, da za dobro nas vseh bomo se borili?
Mar res oblast je strast in slast tako velika, da v blatu ponikne vsa olika?
Ostane nam, ki smo v vas verjeli, le upaje, da v zanke lastne boste se ujeli.
Marjan Likar
PS: Avtor je ob pesmici zapisal: »Pošiljam vam to, kar se
mi je zapisalo ob prelistavanju časopisov, tudi Odseva.«
Domoljubje in ponos!
Na sobotni praznični dan, dan državnosti, sem se sprehajal po Trzinu in imel kaj videti. Ni res, nič nisem videl. Na prste bi lahko preštel, koliko slovenskih zastav je viselo po hišah.
Spominjam se časov iz bivše skupne države. Res, da je bila večina državnih praznikov dirigiranih, ampak državljani smo državo spoštovali. Spominjam se otroških let, ko smo za 1. maj, praznik dela, balkone krasili s smrekovimi vejami, vmes zatikali redke bukove vejice in tekmovali med seboj, kdo bo pripel več zastavic. Bilo je nekakšno vzdušje, katerega pa danes v ljudeh ni.
Za mene osebno je, ker ne živim dolgo časa v Trzinu, naš kraj slaven. Bitka za Trzin na mostu in helikopterski desant, junaštvo prebivalcev in žrtve uvrščajo Trzin med slavnejše kraje zato, da je postala Slovenija samostojna in suverena.
Res, da je bila v nedeljo proslava na mostu čez Pšato. Lepo in prav, vendar sem mnenja, da si Trzin zasluži še kaj več. Po mojem bi moral biti to praznik občine, rojstva države in novega Trzina.
Razočaran sem nad zdrahami v občinskem svetu. Ni prav, da odstopajo opozicijski člani občinskega sveta. Skupaj bi morali premagovati ovire, se posvetiti željam in potrebam prebivalcev Trzina. Tudi akcijo za nakup državnih zastav in izobešanje le-teh bi morala Občina uveljaviti. Sicer pa bomo volivci čez tri leta dobro premislili, koga bomo volili za blagor prečudovitega Trzina.
Srečno!
Upokojenec Zvonimir Klemenc
Kratke novičke iz PD
Članarina 2011
Poletna planinska sezona se je začela. Društveno članarino, ki omogoča popuste in določena zavarovanja, lahko plačate preko društvene spletne trgovine (http://www.onger.org/trgovina.php/ polica/8) ali direktno pri tajnici društva Nataši (041 956 884). O ugodnostih in zavarovanju pa lahko več preberete na spletni strani http://www.onger.org/depo/clanarina/2011_clanarina_pdon-gertrzin.pdf.
Mladinski planinski tabor
Medtem ko berete te vrstice, mladi trzinski planinci uživajo na 25. mladinskem planinskem taboru v Logarski dolini. Kar 41 osnovnošolcev pod vodstvom 10 članov tabornega vodstva raziskuje naravne znamenitosti te prelepe doline, se vzpenja na okoliške vrhove ... Kaj več o dogajanju boste lahko prebrali v septembrski številki Odseva. Novice s tabora pa lahko spremljate na društveni spletni strani.
Planinske poti na Krvavcu
Naše društvo skrbi tudi za več kot 30 km poti na območju Krvavca in Kalškega Grebena (vse do Kokrskega sedla). Danilo in Andreja sta po zaključku tečaja za markaciste zagrabila za delo tako, kot si v društvu lahko le želimo. Pregledala sta že večino poti, popisala pomanjkljivosti ...
Obveščamo pa vas, da bo osrednja društvena akcija markacistov, ki bo potekala tudi ob pomoči markacistov s celega kamniško--bistriškega MDO, v soboto, 20. 8., na grebenu Ježa (med Velikim Zvohom in Vrhom Korena). Kdor želi pomagati, je seveda dobrodošel. Več informacij pa bomo pravočasno objavili tudi na društveni spletni strani.
Koriščenje brezplačnih vstopnic - Slovenski planinski muzej
Še enkrat opozarjamo naše člane, ki so ob plačilu članarine za leto 2011 (in so pred tem plačali tudi članarino za leto 2009 in 2010) dobili potrdilo za vplačani prispevek za izgradnjo SPM (brezplačno vstopnico), da je veljavnost teh potrdil do 31. 12. 2011. Priporočamo, da izkoristite priložnost in si muzej do konca leta brezplačno tudi ogledate.
Izobraževanja
V zadnjem mesecu smo bili še naprej aktivni tudi na področju izobraževanja. Po dveh markacistih smo tokrat »bogatejši« za dve vodnici PZS. To sta po 12-dnevnem tečaju v Učnem središču PZS v Bavšici (pri Bovcu) postali sedanja načelnica MO Polona Pod-bevšek in Staša Matjaž. Polona in Staša sta najbolj dejavni pri delu z mladimi.
Konec julija bodo v Bavšico na 9-dnevno nefomalno izobraževanje za »Mladinskega voditelja« odšli dijaki Špela Kralj ter Jaka in Matevž Peternel.
Emil Pevec
Izobraževanja v prihodnjm letu
V PD Onger Trzin si prizadevamo, da bi bilo čimveč naših članov strokovno usposabljenih za posamezne naloge, ki jih izvaja društvo. Tistim, ki jih to zanima, so na voljo različni tečaji. Vsa usposabljanja potekajo po programih, verificiranih s strani Strokovnega sveta Vlade RS za šport. Planinska zveza Slovenije in PD Onger Trzin imata status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa (podeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport).
Društvo tudi v prihodnjem letu ponuja svojim aktivnim članom možnost, da se udeležijo različnih tečajev (društvo poravna celotne stroške tečaja) - seveda v »zameno« za aktivno delo (vsaj pet let) v društvu.
Društvo je trenutno najbolj zainteresirano za kandidate, ki bi se radi udeležili naslednjih izobraževanj:
•	Seminar za mentorje planinskih skupin (PS) - razpis velja za pedagoške delavce, zaposlene v OŠ Trzin in vrtcu Trzin
•	Seminar orientacije
•	Tečaj za vodnika PZS A kategorije (lahke kopne ture)
•	Tečaj za vodnika PZS B kategorije (zahtevne kopne ture)
•	Tečaj za vodnika PZS D kategorije (lahke snežne ture)
•	Izpit iz programa športni plezalec 1
•	Tečaj za markaciste
•	Tečaj za varuha gorske narave
Seveda društvo poravna tudi stroške izpopolnjevanj vsem, ki morajo zaradi podaljšanja licence na izpopolnjevanja (vodniki PZS, markacisti ...).
Vsi, ki bi vas izobraževanja zanimala, lahko dodatne informacije dobite pri predsedniku PD (emil.pevec@gmail.com ali na tel. 031 570 533).
Marijan kleše kip za muzej
Mentor rezbarjev trzinskega turističnega društva Marijan Vodnik ne počiva niti v teh poletnih dneh. Rad se udeležuje najrazličnejših sejmov in etnoloških predstavitev, pred kratkim pa je dobil zanimivo ponudbo iz Tehniškega muzeja Bistra pri Vrhniki. Povabili so ga, da naj za oddelek gozdarstva in lesarstva izkleše kip, ki bo stal v tamkajšnji lesarski zbirki. Marijan pravi, da je bil s ponudbo počaščen in da ni mogel reči ne. Že kmalu je na dom dobil velik, kar tri metre in pol visok kos hrastovega debla. Marijan ga je počasi začel obdelovati. Zdaj je že manjši, vseeno pa še toliko težak in obsežen, da ga zdaj kleše še v ležečem položaju. Ko ga bo toliko na grobo obdelal, da bo lažji, ga bo postavil pokonci in začel z obdelavo detajlov. Mojster pravi, da ima dela dosti za čez vse poletje, saj malo kleše kip, malo obdeluje druge umetnine, sploh pa mu dela ne zmanjka. Prav gotovo bomo jeseni prikazali dokončno podobo kipa, ki si ga bomo kasneje hodili ogledovat v Bistro.
Miro
Družabno srečanje s piknikom za podpornike
' Prijetno vzdušje na pikniku opozicije in njihovih podpornikov
Liste v občinskem svetu Občine Trzin: Za zeleni Trzin, Trzin je naš dom in Trzinci smo za vse naše člane in podpornike našega skupnega prizadevanja za bolj odprt, demokratičen in napreden Trzin v četrtek, 7. julija 2011, pri brunarici v »Dolgi dolini« (na smučišču) organizirali družabno srečanje s piknikom. Tudi vreme je bilo na naši strani, četudi so nam »vrli vremenski vizionarji« napovedovali nevihto s padavinami. Sonce, dobro zapečen odo-jek, izvrstne slaščice, rujna kapljica in predvsem prijaznost, sproščenost in odprtost spoštovanih gostov so bili zagotovilo resnično uspelega piknika. Organizatorji se nismo nadejali tako številčnega obiska podpornikov, naših dragih prijateljev, kolegov, znancev in sosedov. V neodvisnih listah (Za zeleni Trzin, Trzin je naš dom, Trzinci) smo se skupaj odločili, da je po napornem delu v službi, na domačem dvorišču in nenazadnje v našem občinskem svetu čas tudi za počitek, druženje in seveda razmišljanje za boljši in svetlejši jutri. Kultura zaupanja je namreč zelo občutljiva vrednota; odkrita in poštena dobronamerna javna beseda in družabna omrežja. Za tem morata stati poštenje in dobra izkušnja. Izkušnja našega prvega skupnega piknika pa je dobra popotnica za naše nadaljnje uspešno sodelovanje in skupno bivanje v Trzinu.
Občinski svetniki in svetnica list Za zeleni Trzin, Trzin je naš dom, Trzinci
Invazija tujerodnih vrst v Občini Trzin - prezrta grožnja
Občina Trzin v svojem zaledju hrani redke in ogrožene habitate, ki so življenjski prostor redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Njihovo ohranjanje pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti na slovenski in svetovni ravni. Z ohranjanjem biotske raznovrstnosti ohranjamo ekosisteme, ki zagotavljajo človeku vse potrebno za zdravo življenjsko okolje (voda, hrana, zrak, uravnavanje klime in poplav, rekreacija ...). To so bili razlogi, da so bila nekatera območja v občini Trzin razglašena za naravne vrednote, da je bil del občine vključen v ekološko pomembno območje in leta 2004 v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Danes tem območjem preti veliko nevarnosti in njihov obstoj je vprašljiv, če ne bomo začeli ukrepati. Ena izmed večjih nevarnosti so invazivne tujerodne vrste (invazivke). Prezrta grožnja, ki se tiho širi in osvaja ozemlja naših rastlin in živali ter slabša kvaliteto našega življenjskega prostora.
Invazivne tujerodne vrste ali invazivke so rastlinske in živalske vrste, ki so se ustalile v novem okolju in s svojim širjenjem začele resno ogrožati avtohtone (domorodne) vrste, habitate in ekosisteme. Izvirajo predvsem iz Severne Amerike in Azije, k nam pa jih je hote ali nehote zanesel človek. Rastline smo prinesli za popestritev svojih vrtov in iz gospodarskih koristi (čebelarji, gozdarji), živali pa za hišne ljubljenčke (rdečevratka), prehrano (signalni rak, šarenka) in krzno (nutrija). Nehote jih širimo s transportom (ladje, avtomobili, tovornjaki) in z dovažanjem zemljin na naše vrtove iz drugih območij. Kaj se nam je zgodilo? »Pobegnile« so nam z vrtov in akvarijev ter začele tekmovati z našimi vrstami in jih celo izpodrivati. Njihove nevarnosti smo se začeli zavedati šele, ko so nam začele povzročati preglavice v gospodarstvu (manjši kmetijski pridelek) in v zdravstvu (alergije). Po ocenah ogroženosti biotske raznovrstnosti v svetovnem merilu naj bi bile invazivke najpomembnejši razlog za izumiranje vrst, saj naj bi zaradi njih izumrlo kar 40 % vseh nedavno izumrlih vrst.
Zlata rozga (svetlo zelena), ki prerašča visoko šašje (temno zelena) na Ljubljankem barju. Zlata rozga tvori zelo goste trajne sestoje, v katerih ne more uspevati nobena druga rastlinska vrsta. Posledica je izginotje domorodnih vrst. Zlato rozgo najlažje opazimo v jeseni, ko cveti rumeno.
Invaziji tujerodnih vrst je podvržena tudi občina Trzin, kjer najdemo že cel nabor najbolj invazivnih rastlin v Sloveniji. Predstavila vam bom samo nekatere od 100 najbolj invazivnih, ki se pojavljajo v občini Trzin.
Japonski dresnik (Fallopia japonica) so leta 1892 iz Japonske v Evropo prinesli Nizozemci. Uporabljati so ga začeli kot okrasno rastlino in kasneje kot medonosno rastlino ter za utrjevanje brežin (zaščita pred erozijo). Danes je to ena izmed najbolj invazivnih rastlin, ki izpodriva naravno rastje in povzroča škodo v kmetijstvu. Njegove korenike lahko prodrejo skozi 5 cm debele plasti asfalta, zato ima lahko tudi negativen vpliv na stavbe in druge objekte.
Ukrepi: Zaradi izredne invazivnosti je odstranjevanje izredno težaven in dolgotrajen proces. Potrebno je redno in več let zapovrstjo kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike. Z odpadnim materialom je potrebno zelo previdno ravnati! Najbolje je, da ga posušimo in sežgemo, vendar ne na mestu, kjer raste, saj mu s tem dodamo hranila.
Enoletna suholetnica (Erigeron annuus) je agresiven plevel, ki so ga konec 17. stoletja v Evropo prinesli iz Severne Amerike. Izpodriva domorodne rastline in povzroča škodo v kmetijstvu. Slabša kvaliteto paše, saj je njena krmna vrednost nizka. Ponekod že množično prerašča travnike.
Ukrepi: puljenje rastlin in ponavljajoča se večletna košnja, dokler se rastlina ne izčrpa.
Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera). Njena domovina je Indija in zahodna Himalaja. V Evropo so jo prinesli v 19. stoletju kot okrasno in medonosno rastlino. Tvori sklenjene sestoje in izpodriva domorodne vrste.
Ukrepi: Puljenje ali košnja pred cvetenjem in plodenjem rastlin. Zaradi prisotnosti semen v tleh je treba postopek večkrat ponoviti. Traja lahko dve ali več let.
Navadna amorfa (Amorpha fruticosa) izvira iz Mehike. V Evropo so jo zanesli pred več kot 200 leti kot okrasno rastlino. Sadili so jo tudi za zaščito tal pred erozijo (utrjevanje brežin), za bogatenje tal z dušikom ter kot medonosno rastlino. Tvori lahko goste sestoje in izpodriva domorodne vrste.
Ukrepi: Mehanska odstranitev celotnih grmov, ki jih je potrebno izkopati s čim večjim delom korenin. Manjše rastline lahko tudi kosimo, saj jih košnja izčrpa, in postopoma propadejo.
Mnogolistni volčji bob (Lupinus polyphillus) izvira iz Severne Amerike. V Evropo so ga zanesli v 19. stoletju kot okrasno rastlino. Kasneje so ga uporabljali za utrjevanje cestnih in drugih brežin ter za bogatitev tal z dušikom. Tvori lahko goste sestoje in izpodrine domače vrste. Volčji bob je strupen, če ga jemo, rokovanje z rastlinami pa ni nevarno. Na traviščih zmanjšuje vrednost krme in je strupen za živino.
Ukrepi: Puljenje, kjer se pojavljajo večji sestoji, pa z redno košnjo, preden rastline cvetijo in plodijo.
Pelinolistna žvrklja, bolj poznana kot ambrozija (Ambrosia artemisii-folia) izvira iz Severne Amerike. V Evropo so jo zanesli v 18. stoletju z uvozom kmetijskih rastlin. Iz degradiranih površin prodira na kmetijske površine, izpodriva domorodne vrste in je zdravju škodljiva. Cvetni prah pelinolistne žvrklje povzroča že pri nizkih koncetracijah alergijske reakcije (rinokonjuktivitis, astma, dermatitis in urtikarijo). Zaradi njene izredne škodljivosti zdravju je Slovenija lani sprejela Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Ta predpisuje, da je vsak imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, dolžan odstraniti te rastline. V njej je tudi predpisan način odstranitve.
Ukrepi: Puljenje s koreninami vred in redno opazovanje zemljišče v rastni dobi do konca septembra.
Kaj lahko storite?
-	Preverite na vrtu, ali vam rastejo invazivne rastline in jih na primeren način odstranite.
-	Plevel in ostanke rastlin vedno odlagajte na kompost na vrtu, nikoli v naravo.
-	Pri nakupu rastlin bodite previdni, raje se odločite za domorodne vrste, ki rastejo v vašem kraju.
-	O invazivkah seznanite prijatelje in sosede.
Več o invazivkah si lahko preberete na:
-	Tujerodne vrste v Sloveniji, spletna stran o invazivnih rastlinah. http://www.tujerodne-vrste.info/index.html
-	Tujerodne vrste v Sloveniji, zbornik s posveta. http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/zbornik_posvet_tujerodne_vrste. pdf
-	Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, Uradni list RS, št.63/2010. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/ r01/predpis_ODRE2061.html.
Na upadanje biotske raznovrstnosti posledica katere je slabšanja življenjskih pogojev človeka, opozarjajo tudi Združeni narodi (OZN). Z namenom ozaveščanja so leto 2010 razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti, leto 2011 pa za mednarodno leto gozdov.
2010 Mednarodno leto biotske razr>ovrstr>oslL
Biotska raznovrstnost je življenje; naše življenje.
Andreja Slameršek, Zavod RS za varstvo narave
Jagodni izbor poletnih »navodil za uporabo« gora
Zdaj je že vse jasno: na območju Slovenije lahko v trimesečju julij-september pričakujemo temperature za okoli stopinjo nad povprečnimi vrednostmi za obdobje 1981-2005. To pomeni, da bodo bolj ali manj podobne tistim, ki smo jih vajeni iz zadnjega desetletja, če seveda odštejemo pasje poletje 2003. Tudi količina padavin naj bi bilo ta mesec in naslednja dva blizu dolgoletnega povprečja. A pozor, pravijo na ARSO, »sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah so dokaj nezanesljive. Možna so tudi znatna odstopanja od napovedanih vrednosti«. Evo, zdaj si pa pomagajte s tole dolgoročno vremensko napovedjo pri pripravi piknika v Trzincem tako ljubi Dolgi dolini sredi avgusta, na primer! Pa saj dobro vemo, da ima atmosfera ali ozračje zelo »kratek spomin« in da so vremenski sistemi (podobno kot na trenutke naša državna in lokalna vlada) kaotični, zato je kakršnokoli napovedovanje vremena na dolgi rok, ki bi bilo za človeka uporabno, bolj kot ne eksotična zadeva. Da je temu res tako, nam priča zgoraj citirana opomba, ki spremlja večino tovrstnih napovedi.
Zato vam bomo navrgli raje nekaj uporabnih modrosti in skritih namigov v zvezi s poletno »uporabo« gora. Ker je sneg letošnje zime skopnel že pred meseci (ne ves in povsod!) ter sta pred nami še julij in avgust, (ženske pri miru pust', so rekli oni dan pri moškem omizju v enem od »maloštevilnih« trzinskih barov oziroma meseca, ki naznanjata prihod visoke planinske sezone. A zgoraj je fletno le, če se odpravimo tja dobro pripravljeni in opremljeni. Še bolje je, kadar je z nami kdo od izkušenih prijateljev ali znancev, pomagamo pa si lahko tudi s prostovoljnimi in poklicnimi planinskimi vodniki. Prve najdete v najbližjem planinskem društvu, za Trzince je to seveda domače PD Onger. Po poletnem mladinskem planinskem taboru v Logarski dolini konec tega meseca bo nekaj rednih in tudi kakšen izreden izlet vse do konca visoke gorniške sezone. Spremljajte njihove spletne strani (http:// onger.org/), kjer najdete tudi številne druge koristne informacije.
Gore so izjemen naraven ekosistem, gospodarski vir in življenjski prostor rastlin, živali in ljudi. Obiskovalci gora se odločimo za stik z njimi zaradi najrazličnejših motivov. Ne glede na prevladujočega, pa moramo s svojim vsakokratnim ravnanjem slediti ciljem varstva gorske narave. Gora je del pokrajine od vznožja prek pobočja do vrha - na vse strani neba enako. Spoznavajmo in varujmo gore, še posebej njihovo neokrnjeno naravo. V naravi smo vedno samo obiskovalci, natančneje njeni varuhi in učeči se ter opazujoči gostje. Vsak obiskovalec gora ima do njih prost dostop, meje svobodnega delovanja pa so določene z naravnimi danostmi in zakonitostmi. Kadar vemo za te omejitve, se rav-najmo po njih! Če smo v dvomu, se v prid naravi prostovoljno odpovejmo nepremišljenemu ravnanju. Vsak obisk gora je zato nenadomestljiv prispevek k naši splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti. Zato jih ne onesnažujmo, vse smeti odnesimo s seboj v dolino.
Če je le mogoče, uporabljajmo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo vsaj utišajmo mobilnike, še bolje bo, če jih kar izklopimo. Namesto da hodimo z lažnim občutkom varnosti, ker lahko skorja od povsod prikličemo reševalce, poskrbimo raje za kakovostno pripravo na turo. Najmlajšim približajmo naravo kot posebno vrednoto in jih učimo živeti v naravi in z njo. Gibanje v gorah ni samo telesna aktivnost, temveč tudi vir drugih vrednot. S svojim ravnanjem spodbujajmo prebivalstvo goratih območij pri njihovem nadaljnjem vztrajanju na teh območjih oziroma kot pravimo temu danes pri vzdrževanju trajnostnega razvoja. Zato domačinom pokažimo, da jih cenimo oziroma spoštujemo njihovo vztrajanje v teh, za življenje in delo manj prijaznih pokrajinah, v katerih se skrivata bogata naravna in kulturna dediščina.
V gorah delujejo intenzivni naravni procesi (kadar povzročijo škodo ali ogrožajo ljudi jim pravimo naravne nesreče^), zato sprejmimo tveganje in prevzemimo odgovornost. To pomeni skrb za svojo varnost in varnost drugih obiskovalcev gora. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja v gorah so neustrezna priprava na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev), neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in neuporaba zaščitne osebne opreme ter bolezni in bolezenska stanja, ki jih najpogosteje prinesemo že »iz doline«. Tudi za hojo v gore potrebujemo znanja o gibanju in ravnanju v gorah ter o značilnostih gorskega sveta. Še posebno previdni morajo biti vsi, pri katerih so bili ugotovljeni splošno znani dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja. Poleg tega v gorah na človeka vplivajo še drugi posebni dejavniki, kot so slaba telesna pripravljenost, vremenske razmere in nadmorska višina.
Ne samo zaradi vročine (sence), temveč tudi zaradi neviht moramo biti opoldne že precej pod grebeni in slemeni. Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. Če ne gre drugače, pustimo obvestilo o nameravani turi za vetrobranskim steklom svojega avtomobila (vpisujmo se v vpisne knjige v planinskih kočah in na vrhovih). Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek. Prav nastanek vročinskih neviht je tesno povezan s »pasjimi dnevi«. Pri vremenski napovedi moramo pozorno poslušati, ali so možne le posamezne nevihte (krajevni značaj) ali pa se bodo v popoldanskem času pojavljale plohe in nevihte v splošnem. Slednje ne pomeni nič dobrega, in pomnimo: takšna juha nad hribi se hitreje skuha. Ko se začnejo oblaki v dopoldanskem času naglo razraščati v višino (tudi do nekaj ki-
lometrov), kar lahko od strani dobro vidimo, je to zanesljiv znak za umik oziroma spremembo poteka naše poti. Povsem drugače pa je, kadar nastajajo tovrstni vremenski pojavi nad nami in smo sredi dogajanja, zato ne moremo spremljati razvoja kopaste oblačnosti. V takem primeru je ob nadaljevanju vzpona tveganje, da nas ujame nevihta, še toliko večje. V primeru »nevihtne vremenske napovedi« se izogibajmo ciljev, s katerih ni možen hiter in varen umik na varno, še posebej pa poti z oznako zahtevna ali zelo zahtevna pot. Dostop do vremenskih informacij pred odhodom in spremljanje teh ter aktualnega vremena so postali z razvojem medmrežja in mobilnikov stalnica naših gorniških potepanj. Sicer pa se je treba v vremenskem smislu na turo pripraviti tako, da se na njej sploh ni treba ukvarjati z vremenom.
Poleti moramo še posebej razlikovati med prisojami in osojami. Povsem zgoraj tudi zaradi morebitnih snežišč, na katerih so pogosti zdrsi (proti koncu poletja so ta - še posebej če so na strmini - najbolj trda in neprijetna za prečkanje, zato je na takih poteh obvezen cepin!), nižje pa predvsem zaradi vročine. Zato se izogibajmo daljšim popoldanskim vzponom prek odprtega, »sončnega« sveta, še posebej, če so z nami otroci. Zavedati se moramo, da niso v visokogorju sredi poletja snežne plohe in slabo vreme nič nenavadnega. Zaradi segrevanja skal se na stiku med skalo in snegom začne sneg taliti in nastanejo lahko tudi do več metrov globoke razpoke. Nanje moramo biti pozorni pri prehodu s snežišča na kopni del poti in obratno. Na površini snega se naredijo vdolbinice (pravimo jim talilne ponvice), v katere se zaradi taljenja »ugrezne« kamenje, ki pa nam ne nudi prave opore za varen korak. Pomembna sta tudi ustrezna izbira cilja in poti, ki odločilno pripomoreta k varno izpeljani turi. Pri izbiri ture upoštevajmo svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo. Temu prilagodimo željo po premagovanju naporov. Informacije o poti lahko že predhodno zberemo iz knjižnih vodnikov za posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida, o turi se pogovorimo z nekom, ki je pot pred kratkim že prehodil, ali domačinom, ki pozna in spremlja trenutne razmere. Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih. Upoštevajmo, da poletni čas prehiteva sončnega za eno uro, in kljub dolgemu dnevu imejmo v nahrbtniku vedno baterijsko svetilko.
Privzemimo načelo postopnosti - od lahkih, krajših do težjih, daljših vzponov. Včasih tudi malo kondicijskega treninga med tednom ne bo škodilo. Enodnevno daljšo turo raje razpotegnimo v dvodnevno s prenočitvijo v planinski koči, saj od vzpona, pri katerem se gibljemo samo od enega mesta za počitek do drugega, ne bomo imeli čisto nič. Tudi na kratkih in nezahtevnih turah je pametno imeti v nahrbtniku nekaj pijače in energetsko bogate hrane. Priporočljivo je, da imamo na dan vsaj dva obilnejša topla obroka, med potjo pa zaužijemo še dva do tri manjše obroke. Pri zahtevnih turah po zavarovanih plezalnih poteh je priporočljivo uporabljati plezalni pas, sistem za samovarovanje in čelado. Če po takih poteh vodimo otroke, je tovrstna oprema obvezna. Ne zaupajmo slepo varovalom na poti in se ne obešajmo brezskrbno nanje, ampak najprej ocenimo njihovo stanje na pogled, potem pa še preizkusimo njihovo trdnost. Ker so jeklenice lahko natrgane, lahko uporabljajmo zaščitne rokavice, dobre bodo tudi kolesarske. Eno od najpomembnejših pravil na pohodih in turah je ohranjanje tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja, saj z znojenjem poleg vode izgubljamo tudi soli in minerale -elektrolite. Med hojo po gorah lahko izgubimo od pet do osem litrov tekočine, zato imejte s seboj zadostni tekočine, najboljša je voda. Če naj se izognemo dehidraciji, izčrpanosti in mišičnim krčem, je treba to tekočino nadomestiti. To najbolje dosežemo s kombinacijo energijskih, vitaminskih in mineralnih napitkov. Priporočljivo je, da pijemo med turo, vendar majhne količine.
Večje količine tekočine zaužijemo po končani turi in tudi pred turo. Pitje alkohola v gorah odločno odsvetujemo, saj povzroča dehidracijo, uničuje vitamine in ima neposreden toksičen vpliv na številne organe.
Večina slovenskih planinskih koč, ki so glede hoje razporejene ravno v nekajurnem razmiku, je sicer odprtih od konca junija do začetka oktobra (spanje bo precej cenejše s planinsko izkaznico!). Zanje velja, da so razmeroma dobro oskrbovane in založene. Tudi cene osnovnih živil niso pretirane, zato se kaže na večdnevnih turah vsaj deloma prehranjevati tudi v njih. V gore vzamemo hrano, ki je preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna, težko pokvarljiva, pestrega okusa, zdrava in jo tudi sicer radi jemo. Imeti moramo tudi primerno obutev (visoki čevlji s profiliranim podplatom) ter obleko, ki nas ščiti pred mrazom, dežjem/snegom in vetrom. Oboje mora biti zračno in udobno. Koristno je uporabljati tudi pohodniške palice, saj lajšajo vzpenjanje, razbremenjujejo sklepe pri sestopu in povečajo stabilnost. Te naj bodo teleskopske oziroma zložljive, da jih na težjih delih poti, kjer bo treba hoditi tudi »z rokami«, lahko zložimo ter pospravimo v ali na nahrbtnik. Zaradi povečanega sončnega sevanja so obvezni klobučki/kape (s senčnikom za zatilje), očala in zaščitna krema.
Mnogi porabijo za dosego vrha zadnje atome svojih moči, misleč, da bo šlo navzdol lažje. Pri sestopu so mišice znatno bolj obremenjene kot pri vzponu, temu se pridruži še utrujenost zaradi vzpona in korak postane v trenutku negotov, noga klecne in lahko pride do zdrsa, najpogostejšega vzroka gorskih nesreč. Z osvojitvijo vrha dosežemo cilj (a smo šele na pol poti!), zato zbranost pri sestopu ne sme popusti. Sestopamo navadno hitreje, kar zahteva tudi znatno hitrejše odločanje, kam bomo stopili, kam se bomo prijeli. Mi pa smo neredko z mislimi že kje drugje kot v gorah. Zapomnimo si - vzpon se začne in konča šele v dolini. Še dobro, da imamo lahko povsod - na višavah in spodaj - vsaj dopust. Užijte ga in uživajte v njem v čim večji meri, »takle pač imamo«!
Vkup spravil: Miha Pavšek
ANDREJ SENICA
Prvi predsednik Nadzornega odbora Občine Trzin je za vedno odšel
Sredi junija nas je vse, ki se spominjamo začetnega obdobja delovanja Občine Trzin, boleče zadela žalostna vest, da se je od nas za vedno poslovil prvi predsednik nadzornega odbora Občine Trzin po ustanovitvi občine, gospod Andrej Senica.
Andrej Senica, ki so ga odlikovale številne dobre lastnosti, predvsem preudarnost, strpnost in pripravljenost na dialog, je bil že član nadzornega odbora Občine Domžale pred ustanovitvijo Občine Trzin, svoje izkušnje in znanje pa je bil pripravljen vložiti tudi v delovanje v korist občank in občanov nove občine Trzin in pomagati, da občina takoj zastavi svoje delo na pravih temeljih, upoštevajoč zakonitost in razumnost porabe javnih sredstev.
Nadzorni odbor je pod njegovim vodstvom deloval v skladu z blagohotno in preudarno naravo svojega predsednika, vedno opazil, kaj bi bilo mogoče narediti bolje, in opazil tudi to, da smo si v novi občini vsi prizadevali za zakonito porabo sredstev.
Sodelovanje z Andrejem Senico je bilo prijetno in nikoli po nepotrebnem zapleteno. Bil je eden tistih ljudi, ki znajo poslušati in ki jim pri njihovem javnem nastopanju in delu ne gre za osebno promocijo ali korist. Takšnih ljudi si lahko vedno samo želimo v vodstvu Občine in v njenih organih.
V imenu Občine Trzin in vseh tedanjih članov občinskih organov, ki se bomo vedno spominjali odličnega sodelavca, še enkrat izrekam družini pokojnega Andreja Senice sožalje ob izgubi moža in očeta in enega tistih ljudi, ki so veliko pripomogli k razvoju Občine Trzin.
Tone Peršak, župan
IRENI V SLOVO
V kolektiv trzinskega VVZ je kruto zarezala vest, da je mnogo, mnogo prezgodaj za vedno odšla naša sodelavka in prijateljica Irena Dejak.
Ireno smo spoznali, ko je polna pozitivne energije in dobre volje vstopila skozi vrata našega vrtca. Prav vse nas je prevzela s svojo iskrenostjo in prijetnim odnosom, ki ga je imela tako do otrok kot tudi do staršev in vseh zaposlenih. Bila je izredno delavna, vztrajna, vestna, odgovorna in zelo zabavna oseba. Nič ji ni prišlo do živega. Vsaj navzven tega ni hotela pokazati. Nikoli ni bila nezadovoljna, še v času njene bolezni nas je napolnjevala s svojim optimizmom, neskončno voljo in veliko željo premagati bolezen ter se čim hitreje vrniti med otroke in sodelavce. Vedno je bila pripravljena pomagati, nadomeščati in podaljšati kako uro svojega delavnika. Vsak dan nas je nasmejala s šalami, ki jih je stresala kot iz rokava. Ne bomo pozabili, kako smo se nasmejale do solz, ko je s telefonskim klicem kot policajka nahecala našo kuharico. Kot prava vzgojiteljica se je tudi za pusta zelo rada našemila. Najbolj smo si jo zapomnili kot hudičko, ki je z dolgo verigo hodila po skupinah in razveseljevala pridne otroke. Ob njej res ni bilo nikoli dolgčas. Včasih smo se spraševali, od kje ji toliko energije in zakaj nikoli ni slabe volje, kako je lahko ves čas nasmejana. Tak se rodiš. In taka se je rodila Irena. Bila je sonce, ki je razveseljevalo in sijalo na vse, ki smo bili okrog nje. Bila je cvet, ki je cvetel vse leto. Bila je pesem, ki se je nikoli ne naveličaš poslušati.
Irena, počivaj v miru, mi pa te bomo za vedno nosili v srcu tako, kakršno smo te poznali.
Kolektiv VVZ Trzin
Nagradno vprašanje
Kaj prikazuje zgornja fotografija? Kaj je zamenjalo bale ...?
Odgovore pošljite po e-pošti na naslov: odsev.trzin@gmail.com najkasneje do 5. septembra 2011.
Izmed prispelih pravilnih odgovorov bomo izžrebali 3 lepe nagrade:
1.	Stane Stražar - Oj ta slamnik (1994)
(nekdanja) Občina Domžale na 150 starih razglednicah, 336 str., trda vezava, 29 cm
2.	Miro Štebe - Preizkušnje (2005), 151 str., [8] str.. barvnih pril., 21 cm
3.	Spominska majica letošnjega mladinskega planinskega tabora
Nagrade poklanja PD Onger Trzin.
Prijetno preživeto poletje vam želi uredništvo Odseva!
NEPREMICNINE.net
95% vseh iskalcev nepremičnin obišče portal Nepremicnine.net
280.000 različnih obiskovalcev mesečno
več kot 40.000 nepremičnin, zbranih na enem mestu
OBLIKE OGLAŠEVANJA NA STRANI NEPREMICNINE.net
f^ grafični oglas 728 x 90 točk In 160 x 600 točk na vseh straneh f^ grafični oglas 200 x 150 točk na vseh straneh f^ grafični oglas 468 x 80 točk med izpisi oglasov
Računovodski servis Joni Krajnc d.o.o. Mlakarjeva 63, Trzin Tel: 564 43 24 Fax: 564 43 25 GSM: 041 780 879 j E: joni.krajnc@siol.net
TU JE LAHKO VAS OGLAS
Vreme ITeVROPI?
Vreme na HRVAŠKEM?
Vreme v SLOVENIJI?
£
.31
VREMENSKI PORTAL za SLO I HR I EU
OSKRBOVANA STAN^'VANJA V KAMNIKU
Želimo vam zagotoviti varno in mirno starost.
Tip stanovanja
Garsonjera
Enosobno
Enoinpolsobno
Dvosobno
PRVA FAZA VSELJIVA TAKOJ
Površine stanovanja
od 29,92 m2 + parkirno mesto od 42 m2 + parkirno mesto od 48 m2 + parkirno mesto od 55 m2 + parkirno mesto
Zagotavljamo konkurenčne cene!
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika
Tel.: 01 750 72 00
Fax: 01 750 72 10
E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si
www.dolenjgrad.si
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 EUR z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik
•	Vsako stanovanje z nakupom preide v 100% last kupca, ki lahko stanovanje proda, zapusti ali podari prosto komurkoli, oziroma ob smrti preide v last dedičev.
Podjetje
Dolenjgrad
sporoča:
Skupaj s pričetkom gradnje II. faze, smo pričeli tudi s prodajo stanovanj.
Na razpolago bo novih 15 garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. S podpisom pogodbe si zagotovite fiksno ceno in izbrano stanovanje.
Končanje gradnje je 1. 10. 2012.
Za najbolj atraktivna stanovanja je velik interes, zato pohitite s svoio odločitviio.
. MODRA ŠTEVILKA
((OHEB
Lep pozdrav iz prihodnosti!
Nihče ne ve, kaj vse bo prinesla prihodnost, vemo pa, da pokojninam slabo kaže. Zato je dobro, da že danes pomislite nase. Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) je najstarejša specializirana slovenska ustanova za dodatna pokojninska zavarovanja, pri čemer so vam na voljo varni produkti z zajamčenim donosom, pa tudi malenkost bolj tvegani, ki obetajo višje donose. Že za ceno samo par kavic na mesec (20 evrov) si lahko zagotovite lep mesečni dodatek k pokojnini. Ne pozabite - prej ko boste začeli, manjše zneske boste lahko vplačevali.
Od leta 1956.