YU ISSN 0017-2774 G H A D B inil VESTIVI1K LJUBLJANA, MAJ 1978 C LETNIK 27, ŠT. 5, STR. 85-112 U i/ n / i/ S G P GRADBINEC n.soLo.KRANJnazorjova I souaUraru industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Gumeni izdelki imajo v gradbeništvu pomembno vlogo. Vgrajujejo se povsod tam, kjer se zahteva tesnjenje ali izolacija. Zeio primerni so za oblaganje tal. Uporabljajo se tudi kot sestavni deli opreme prostorov, posebno tam, kjer je potrebna določena zaščita pred udarci, ali pri sestavnih delih, kjer se zahteva elastičnost in trdnost. Gumeni izdelki zaradi svojih lastnosti zelo uspešno izpodrivajo klasične materiale. Za potrebe gradbeništva smo v SAVI razvili naslednje izdelke, pripravljeni in usposobljeni pa smo razviti nove gumene izdelke in jih prilagoditi vašim zahtevam: — gumena tesnila za tesnjenje azbestcementnih cevi in plastičnih cevi — strešna folija vulkopren — IZOLIT — termoizolacijski material iz penaste gume — profili iz polne in penaste gume za tesnjenje oken, vrat in kovinskih konstrukcij — talne obloge in tepihi — izdelki za opremo sanitarij in vodovodnih instalacij — izdelki za opremo prostorov. Gumena tesnila uporabljamo za tesnjenje azbestcementnih in plastičnih cevi pri vodovodnih napeljavah pitne vode, toplovodnih napravah, cestni in hišni kana­ lizaciji, drenaži terena, ventilacijskih objektih, namakanju zemljišč, pri telefonsko- kablovski kanalizaciji in drugih cevovodih. Strešna folija vulkopren se uporablja za prekrivanje ravnih in poševnih streh. Zelo primerna je za izolacijo temeljev pri gradnji stanovanjskih in drugih objektov, mo­ stov, podhodov, tovarn, hidrocentral in v kmetijstvu. IZOLIT cevi in plošče iz penaste gume se uporabljajo pri vodovodni instalaciji za izolacijo cevi za hladno in toplo vodo, pri toplovodnem centralnem ogrevanju (70— 90° C) in klimatskih napravah. Z njimi izoliramo tudi cevi v hladilni teh­ niki, kotlih, rezervoarjih, zračnih kanalih itd. Gumeni profili so danes v gradbeništvu docela izpodrinili razne tesnilne mase, saj jih zaradi odličnega tesnjenja in preprečevanja hrupa vgrajujemo v vrata, lesena in kovinska okna, ter za tesnjenje kovinskih konstrukcij. Talne obloge so zelo primerne za oblaganje tal v hodnikih, čakalnicah, šolah, bolnicah, postajališčih in drugih prostorih, saj tudi če so mokre, omogočajo varno hojo. Zato se vedno bolj uporabljajo za oblogo bazenov in cestnih podhodov. Gumeni tepihi so primerni za prekrivanje tal v industrijskih prostorih. Izdelani so iz gumene zmesi, nanesene na juto. Za opremo stanovanjskih in poslovnih prostorov izdelujemo številne gumene iz­ delke: usmerjevalce za vodo, vakuum sesače, odbijače za vrata in gumene pred­ pražnike. V asortimentu SAVE so številni izdelki, ki jih rabi gradbena operativa: transportni trakovi, klinasti jermeni, cevi, gumene prevleke itd. G R A D B E N I VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 5 — LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S E B I A I A - C O A I T E A I T S Članki, študije, razprave TONE VOLČIČ: Articles, studies, proceedings Kranj — njegov razvoj in p rob lem i...................................................... 86 The town Kranj, its development and its problems IVO MIKLAVČIČ: Samoupravna stanovanjska skupnost in stanovanjska gradnja v občini K r a n j ...............................................................................................88 Self-management dwelling community of Kranj JANEZ SUŠNIK: Samoprispevek in gradnja osnovnih šol in vrtcev v občini Kranj . . 93 Citizens’ self-imposed levies and the building of elementary schools and kindergartens in the town Kranj JOŽE AHAČIČ: Vodnogospodarsko podjetje Kranj (VGP K r a n j ) ............................... 97 The water management enterprise Kranj MILAN PŠENIČNIK - FLORJAN VODOPIVEC: Poročilo o zasnovi in značaju študija graditeljstva na višji in visoki š o l i .................................................................................................................101 Report about study problems in the field of building sciences on the high schools and on the faculties Vesti N.N.: News Magisteriji in diplome II. stopnje na oddelku za gradbeništvo VTO Gradbeništvo in geodezija F A G G ...........................................................103 Mnenja in kritika Opinions SVETKO LAPAJNE: Švicarska gledišča na preračunavanja zasidranih zaščitnih sten 106 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice iz kolektivov: SGP Konstruktor M a rib or........................................................................ 107 SGP Primorje A jd ovščin a ........................................................................ 108 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of the material and structures research Institute Ljubljana MARJAN FERJAN: Prepaktni beton 109 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: BOGO FATUR Uredniški odbor: DR. JANKO BLEIWEIS, VLADIM IR CADEZ, M ARJAN GASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS MARINČEK, SASA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun p ri SDK L jubljana 50101-678-47602. T iska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za p od jetja , zavode in ustanove 750 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ pori R aziskovalne skupnosti S lovenije. Kranj - njegov razvoj in problemi UDK 711.45 (Kranj) Občina Kranj po svoji gospodarski moči in razvitosti družbenih dejavnosti upravičeno sodi med naše razvitejše občine. Vendar pa ob taki oceni mo­ ramo dodati ugotovitev, da je njena dosežena go­ spodarska in družbena razvitost predvsem plod ustvarjalne moči, delovnih sposobnosti in prizade­ vanj delovnih ljudi in občanov občine, sproščenih v povojni slovenski in jugoslovanski stvarnosti. Pri ocenah dosedanjih dosežkov v razvoju kranjske občine, predvsem pa njenega gospodar­ stva, navadno izhajamo iz ugotovitev, da se je Kranj s svojo okolico že v času med obema vojna­ ma razvil v enega izmed najmočnejših središč v Sloveniji. Pri tem pa največkrat pozabimo, da so življenjski in delovni pogoji nastajajočega de­ lavskega razreda, koncentracija in centralizacija kapitala, interesi vladajoče buržoazije, vpliv tuje­ ga kapitala pa tudi ozki strankarski interesi pov­ zročili izredno neenakomernost v razvoju takrat­ nega kranjskega gospodarstva, neusklajenost med posameznimi panogami, neprestana nihanja v pro­ izvodnji in ne nazadnje skrajno zaostrene odnose med delavci in lastniki proizvajalnih sredstev. Šele pridobitve narodnoosvobodilnega boja, zlasti pa uveljavitev samoupravnih odnosov v pro­ izvodnji so omogočili Kranju poln gospodarski in družbeni razvoj. Industrijska podjetja, ki so po­ slovala že pred drugo svetovno vojno, po letu 1945 bistveno širijo obseg poslovanja, ustanavlja pa se vrsta novih gospodarskih organizacij, tako na pod­ ročju industrije kot tudi obrti, gradbeništva, kme­ tijstva, trgovine, prometa in komunalnih dejavno­ sti. Ob njih se uspešno razvijajo ustrezne družbene dejavnosti kot neobhodna sestavina gospodarskega in družbenega razvoja občine. Po prvih povojnih letih, značilnih po naporih, da se s stalnim večanjem proizvodnje kar v naj­ večji meri zadovoljujejo družbene potrebe, se za­ čenja ob uspešnem uveljavljanju delavskega sa­ moupravljanja v organizacijah združenega dela tu­ di dinamična rast kranjskega gospodarstva. Vse to obdobje smo priča nenehni nominalni rasti družbe­ nega prozvoda, pogojeni z naglo rastjo količin­ ske proizvodnje in izvoza v industriji, pa tudi z rastjo obsega poslovanja neindustrijskih dejavno- Avtor: Tone Volčič, predsednik Skupščine občine Kranj sti. Ugotovitev, da so količinski in finančni dosež­ ki tudi posledica relativno visoke stopnje nanovo zaposlenih, ne zmanjšuje gospodarskih dosežkov v občini. Vzporedno s svojo rastjo kranjsko gospodar­ stvo tudi spreminja svojo strukturo. Mnoge pano­ ge se mnogo hitreje razvijajo kot industrija. Velik napredek je dosežen v razvoju trgovine, prometa, zvez, komunalnih dejavnosti pa tudi gradbeništva. Že omenjena visoka stopnja zaposlovanja 3,8 °/o povprečna stopnja zadnjih 15 let) je povzročila močno zaposlovanje kmečkega prebivalstva in pri­ seljevanje iz drugih republik, s tem pa bistveno spremembo strukture prebivalstva. Število kmeč­ kega prebivalstva je padlo od 23,5°/» v letu 1953 na sedanjih 9 °/o. Z naraščanjem števila zaposlenih so se v občini močno zaostrili stanovanjski prob­ lemi, povečale so se pa tudi potrebe na področju družbenega standarda. Glede investicijskih vlaganj v osnovna sredstva gospodarskih delovnih organizacij sta za Kranj zna­ čilni dve obdobji. V obdobju do 1968. leta se je v osnovna sred­ stva gospodarstva vlagalo le okoli 1 0 °/o ustvarje­ nega družbenega proizvoda, kar je za polovico manj kot zahteva razvito gospodarstvo, da bi dohajalo razvoj moderne tehnologije. Vzroki za to so bili v pomanjkanju lastnih, pa tudi kreditnih sredstev. V zadnjem, skoraj že 10-letnem obdobju se je obseg investicij občutno povečal in so te dosegle nad 21 °/o ustvarjenega družbenega proizvoda. Ta razmeroma visoka vlaganja lastnih sredstev, do­ polnjena še z izdatnimi krediti, so usmerjena pred­ vsem v razširitev in modernizacijo industrijske pro­ izvodnje, sorazmerno manjša pa so za naložbe v trgovini, gostinstvu in komunalnih dejavnostih. Upravičeno lahko trdimo, da kranjsko gospo­ darstvo v zadnjem obdobju doživlja nadaljnji vzpon svoje rasti, ki se ob nadaljnjih spremembah v strukturi proizvodnje kaže tudi v večji uravnove­ šenosti razvoja vseh gospodarskih dejavnosti, v in­ tenzivnih investicijskih vlaganjih zlasti v nove pro­ izvodne zmogljivosti in v razširjanju poslovnih po­ vezav doma in v tujini. Prizadevanja za moderni­ zacijo notranje organizacije v organizacijah zdru­ ženega dela, kot tudi z razširitev in posodobljenje proizvodnje že dajejo prve rezultate in ugodno vplivajo na ekonomsko utrjevanje temeljnih orga­ nizacij združenega dela kcut nosilcev bodoče orga­ niziranosti gospodarstva. Ob izredno nagli gospodarski rasti občine, po­ sebno pa samega mesta, in ob naglem naraščanju števila prebivalstva se tudi v Kranju porajajo problemi, ki so specifični za vse tako naglo rasto­ če gospodarske centre. Glede na problematiko, ki jo obravnava »Gradbeni vestnik« kot strokovno glasilo Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov, bi omenil le urejanje prostora, komunalno oprem­ ljenost mesta, stanovanjsko izgradnjo in cestno omrežje. Glede urbanizacije občine so mnogi novi regio­ nalni aspekti kot tudi lokalni, zlasti gospodarski pokazatelji, potrebe po zaščiti kmetijskih površin, nerešena prometna problematika, nova prostorska ocena pa tudi potreba po racionalnejši izrabi pro­ stora v stanovanjski gradnji, tako v blokovni kot v individualni, narekovali potrebo po temeljiti pre­ soji in reviziji obstoječe dokumentacije občine Kranj. Zato je Kranj ena od redkih slovenskih ob­ čin, ki je v zadnjem času v celoti izvedla novela- cijo svojega urbanističnega programa in urbani­ stičnega načrta mesta. S sprejetjem teh dokumen­ tov je naša občinska skupščina uvedla in uzakoni­ la novo urbanistično prakso, postavila je temelje permanentnemu procesu urbanističnega planira­ nja, s tem pa učinkovitejši urbanistični politiki. Vzporedno s sprejemanjem osnovne urbani­ stične dokumentacije so novelirani tudi urbani­ stični načrti vseh večjih naselij v občini, pri če­ mer je v celoti upoštevana nova vloga krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in občanov. Pomembno vlogo pri urbanizaciji je imelo kranjsko gospodarstvo. Na podlagi dolgoročnih razvojnih načrtov posameznih delovnih organizacij so izdelani zanje ustrezni zazidalni načrti, ki jim zagotavljajo predviden prostorski razvoj. Čeprav smo doslej, posebno pa v zadnjem ob­ dobju, v komunalne dejavnosti v Kranju vlagali znatna sredstva, ne moremo trditi, da je opremlje­ nost občine zadovoljiva. Vedno večja rast urbanih področij zahteva vedno večja sredstva za komunal­ no opremljenost in povečana sredstva za vzdrže­ vanje. Za mesto in za vsa večja naselja je zlasti problematična kvaliteta in zmogljivost kanalizacij­ skega omrežja in naprav, stanje nekaterih občin­ skih in krajevnih cest in razširitev vodovodnega omrežja, v samem Kranju je posebno pereče vpra­ šanje prečiščevalnih naprav, ker so obstoječe po zmogljivosti nezadostne, ob tem pa skrajno zasta­ rele. Komunalni problemi Kranja pa niso le v po­ manjkljivostih že obstoječih tovrstnih naprav, tem­ več tudi v nerazvitosti nekaterih komunalnih de­ javnosti (oskrba s toplotno energijo in s plinom). Ker bo manjkajoče dejavnosti v interesu skladne­ ga gospodarskega razvoja nujno razviti, so že našle svoje mesto v vseh sprejetih urbanističnih pro­ gramih, zagotoviti pa se bodo morala tudi sredstva za njihovo izgradnjo. Razgiban povojni gospodarski razvoj mesta, zlasti pa razmeroma visok porast nanovo zaposle­ nih delavcev, je narekoval posebno skrb za razre­ ševanje stalno prisotnih stanovanjskih problemov. Čeprav se je število stanovanj v občini podvojilo in kljub temu, da v zadnjem obdobju letno- gradi­ mo v povprečju 500 do 600 stanovanj letno ali 10 na 1000 prebivalcev, smo še vedno priča občutne­ mu pomanjkanju stanovanjskih enot. Zato je ra­ zumljivo, da ob sedanjem 6'% dogovorjenem iz­ dvajanju sredstev posamezne organizacije združe­ nega dela, zlasti velike, izdvajajo dodatno še do 4 odstotke sredstev od bruto osebnih dohodkov. Bistveno smo spremenili tudi strukturo uporab­ nikov zgrajenih stanovanj tako, da se ponovno gra­ di več najemnih stanovanj, kar omogoča reše­ vanje stanovanjskih problemov tistih občanov, ki nimajo možnosti, da bi s svojim deležem v večji meri prispevali k gradnji stanovanj. Težave s prometom so v Kranju trenutno eden od največjih problemov. Položaj zaostrujejo tri okolnosti, in sicer: — mestno območje delita reki Sava in Kokra na tri ločena območja, ki za svoj normalni razvoj potrebujejo tudi vse tesnejšo medsebojno promet­ no povezavo; — največja stanovanjska naselja ločujeta sav­ ski in kokrški kanjon od industrijskih con, v ka­ terih je pretežno število delovnih mest (okoli 15.000); -—- živahen tranzitni promet, usmerjen na dva prehoda preko Save, ustvarja zlasti v turistični se­ zoni in v prometnih konicah nemogočo prometno situacijo v mestu. Prometne razmere v mestu postajajo ne le res­ na ovira njegovega nadaljnjega gospodarskega razvoja, temveč tudi vse bolj pereč družbeni pro­ blem. Po vseh izdelanih ocenah je ureditev prometa možna le z izgradnjo ustreznih obvoznic in dodat­ nih premostitev Save in Kokre. Občinska skupšči­ na je že sprejela desetletni program izgradnje cestnega omrežja na območju mesta, tečejo pa tu­ di že tehnične in finančne priprave za njegovo uresničitev. Prepričan sem, da bodo z realizacijo seda­ njega srednjeročnega razvojnega programa občine mnoga še obstoječa neskladja in problemi odprav­ ljeni. Zagotovila za to so v izrednem posluhu or­ ganizacij združenega dela za hitrejši in skladnejši razvoj mesta in celotne občine, za krepitev njene­ ga gospodarstva in za dvig splošne življenjske rav­ ni občanov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KRANJ: TONE VOLČIČ UDK 711.45 (Kranj) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 5, STR. 86—88 Tone Volčič : KRANJ — NJEGOV RAZVOJ IN PROBLEMI Avtor v temeljnih potezah obravnava razvoj in probleme mesta Kranj, ki spada med bolj razvite ob­ čine v SR Sloveniji. Članek ugotavlja, da se je Kranj s svojo okolico že v času med obema vojnama razvil v eno najmočnejših industrijskih središč v Sloveniji. Avtor podrobno navaja probleme urejanja prostora, komunalne opremljenosti mesta, cestno omrežje in sta­ novanj sko izgradnjo. UDC 711.45 (Kranj) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 5, PP. 86—88 Tone Volčič: THE TOWN KRANJ, ITS DEVELOPMENT AND ITS PROBLEMS The author deals with the development and prob­ lems of the town Kranj in the fundamental lines. This town belongs to more developed communities in the SR of Slovenia. The paper states that the town Kranj with its surroundings has already developed in to one of the most industrialized centres in Slovenia during the world war one and two. The author treats in de­ tail the problems of space arrangement, of municipal equipment, of road network and of dwelling building. Samoupravna stanovanjska skupnost in stanovanjska gradnja v občini Kranj UDK 728.1:351.77 ivo m ik l a v CiC Stanovanjska gradnja in stanovanjska vpraša­ nja so stalen spremljevalec naglega družbenoeko­ nomskega razvoja v občini Kranj. Velik porast pre­ bivalstva, še posebno zaradi priseljevanja in zapo­ slovanja delavcev v organizacijah združenega dela, povzroča stalen primanjkljaj stanovanj. Kljub te­ mu, da smo v povojnem obdobju zgradili več kot dve tretjini celotnega stanovanjskega sklada, je še vedno velik razkorak med številom stanovanj in številom družin v občini Kranj. Glede na pomemb­ nost urejenih stanovanjskih razmer za razvoj dru­ žine, produktivnost dela in odpravljanja socialnih razlik, se zavzemamo za odpravo stanovanjskega primanjkljaja in za gradnjo stanovanj v obsegu gospodarskih in ekonomskih možnosti. Samoupravna organiziranost Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj je začela delovati 1. 1. 1973 in s tem po­ segla v stanovanjsko politiko v občini ter postala tudi nosilec nalog v stanovanjski gradnji. Samo­ upravna stanovanjska skupnost je organizirana ta­ ko, da v njej delovni ljudje in občani, v pogojih novih samoupravnih in delegatskih odnosov, obvla­ dajo vsa področja stanovanjskega gospodarstva ta­ ko pri gradnji, uporabi in upravljanju stanovanj ter zagotavljajo tudi družbeno pomoč v stanovanj­ skem gospodarstvu. Samoupravni družbenopolitični razvoj je omo­ gočil nastajanje novih oblik povezovanja temeljnih Avtor: Ivo Miklavčič, di.pl. ing., Domplan Kranj organizacij združenega dela in delovnih ljudi v njih tudi na področju stanovanjskega gospodar­ stva. Organizirali smo se za novo obliko družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, v kateri se an­ gažirajo vsi družbeni dejavniki, od programiranja in urbanističnega planiranja, pridobivanja zem­ ljišč, gradnje, komunalnega opremljanja in finan­ ciranja oz. kreditiranja graditve stanovanj z na­ menom, da bi gradnjo pocenili, hitreje in gospo­ darneje gradili. Koordinacija nalog v stanovanjski gradnji Ker samoupravna stanovanjska skupnost omo­ goča dogovarjanje in sporazumevanje na stano­ vanjskem področju, je njene naloge, sprejete skle­ pe in programe realizirati le v ustrezni strokovni organizaciji oz. strokovnih službah. Te in še druge naloge, ki so tesno povezane s stanovanjsko gradnjo, pa so v občini Kranj pover­ jene podjetju Domplan Kranj, katerega predhod­ nik je bil Zavod za stanovanjsko in komunalno go­ spodarstvo, ki je bil z odločbo Občinskega ljudske­ ga odbora Kranj ustanovljen na seji 27. januarja 1956. Od ustanovitve je preteklo že 21 let. Neka­ tere osnovne organizacijske spremembe, ki so na­ stajale, so bile posledica vedno večjega obsega na­ log na področju stanovanjsko-komunalnega gospo­ darstva. Zavod — predhodnik podjetja Domplan, je bil ustanovljen v času, ko je bilo z zakonom do­ ločeno, da se za namene stanovanjske gradnje iz- Slika 1 ločajo posebna sredstva, ustanovljeni so bili sta­ novanjski skladi v občinah kot samostojne ustano­ ve za financiranje in kreditiranje stanovanjske gradnje. Občinski ljudski odbor Kranj je ob skle­ panju o ustanovitvi pravilno ocenil potrebo po taki organizaciji, saj le le-ta postala eden od pomemb­ nih strokovnih dejavnikov v stanovanjskem gospo­ darstvu, močno se je razširila, upravičenost obstoja in dela pa dokazala z več kot dvajsetletnim delo­ vanjem. Prostorski plani, pogoj za uspešno gradnjo stanovanj Pri obravnavi stanovanjske gradnje v občini Kranj je treba omeniti, da je občina Kranj ena iz­ med občin, ki ima že deset let izdelano urbanistič­ no dokumentacijo, da se le-ta tekoče dopolnjuje in da je bila že izvedena novelacija leta 1968 spre­ jete urbanistične dokumentacije. Ti dokumenti omogočajo, da smo v stanju pla­ nirati stanovanjsko gradnjo, njen obseg in določa­ ti lokacije. Velik pomen dajemo analizam in študi­ jam za opredelitev prednosti etapne realizacije ur­ banističnih načrtov. Zato smo pristopili k izdelavi dispozicijskega načrta kot vmesnega dokumenta med urbanističnim in zazidalnim načrtom in na tej osnovi ocenili ekonomske in druge prednosti posa­ meznih kompleksov. Dogovarjanje in sporazumevanje v stanovanjski gradnji Ob izvajanju stanovanjske reforme, kot se­ stavnega dela gospodarske reforme v letu 1965, smo prešli v sistem gradnje stanovanj za trg, ka­ tere pa nismo nikoli izvajali v pravem pomenu be­ sede. Med organizacijo za urejanje in oddajanje zemljišč in proizvajalcem (takrat SGP Projekt) je bila sklenjena pogodba o poslovno-tehničnem so­ delovanju, s katero so bile dogovorjene oblike so­ delovanja. V takem sodelovanju je bila zgrajena soseska Vodovodni stolp II. s 750 stanovanji in ne­ kaj skupin blokov s po ca. 70 stanovanj. Pri tej gradnji dosežene rezultate ocenjujemo kot pozitiv­ ne, vendar pa na obseg gradnje nismo mogli vpli­ vati. Organizacije združenega dela niso odvajale sredstev za stanovanjsko gradnjo, ostajala so pri njih pogosto neizkoriščena in usmerjena v poslov­ ni sklad podjetja, za individualno gradnjo itd. S preselitvijo stanovanjske gradnje na vzhod­ ni predel mesta — Planino se je sodelovanje v sta­ novanjski gradnji sodelujočih povečalo. Podpis preliminarne pogodbe o poslovno-teh­ ničnem sodelovanju pri gradnji Planine ca. 30 ha površine 31. maja 1971 je omogočil, da so se pro­ izvajalci stanovanj vključili v priprave še pred iz­ delavo zazidalnega načrta, kar je omogočilo pro­ gramiranje uporabe dogovorjene tehnologije pri graditvi stanovanj. Hkrati pa je bila podpisana po­ godba o poslovno-tehničnem sodelovanju za izgrad­ njo 595 stanovanj v 14 objektih za dopolnitev ob­ stoječega naselja Planine z garažnimi objekti, tr­ govino in vzgojno-varstveno ustanovo. S takim po­ segom je bilo omogočeno opraviti vse predhodne priprave za stanovanjsko gradnjo v novi soseski s 1400 stanovanji in zagotoviti kontinuiteto v grad­ nji stanovanj. Družbeni dogovor o usmerjeni blokovni grad­ nji stanovanj po srednjeročnem programu občine decembra 1972 in je bil podpisan 3. 7. 1973, je iz- Kranj, ki ga je Skupščina občine Kranj sprejela hajal iz ugotovitve, da je možno samo z vsestran­ skim sodelovanjem vseh dejavnikov dosegati re- alno ceno stanovanj, normalne stroške komunalne­ ga opremljanja in druge stroške izven gradbene cene objekta ter postopoma usklajevati obseg sta­ novanjske gradnje z ekonomskimi možnostmi in razpoložljivimi sredstvi. Naša predvidevanja ob podpisu preliminarne pogodbe leta 1971, ko smo ugotavljali, da bo sta­ novanjska gradnja potekala v realnih možnostih, če bomo v novi organiziranosti usposobili za vse­ litev 250 do 300 stanovanj letno v blokovni grad­ nji, so presežena, saj smo v letih 1973/1976 zgradili 388 stanovanj letno, 272 leta 1973, leta 1976 pa 537 stanovanj. Družbeni dogovor o oblikovanju cene stano­ vanj in o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu v občini Kranj je bil do­ polnjen in podpisan 30. 6. 1975 in evidentiran pri Republiškem komiteju za tržišče in cene 17. 7.1975. Razširjen je bil krog podpisnikov in usklajen je bil z republiškim dogovorom. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj je z izvajanjem samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki so ga na podlagi zakona o programi­ ranju in financiranju graditve stanovanj, dne 26. 12. 1972 podpisale organizacije združenega dela in druge organizacije, občina Kranj in občinski sin­ dikalni svet, da bi po načelu vzajemnosti in soli­ darnosti ustanovili pogoje za hitrejše zadovoljeva­ nje stanovanjskih potreb delovnih ljudi in obča­ nov. Po tem sporazumu Samoupravna stanovanj­ ska skupnost neposredno usmerja 83'% dogovorje­ nih minimalnih sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini. Od tega 50 °/o (3 % od bruto OD), ki se združujejo v banki in 33 % (2 % od bruto OD) združenih v solidarnostnem skladu. Tak dogovor je omogočil tekoče usmerjanje stanovanjskih sred­ stev proizvajalcem stanovanj za začasno kreditira­ nje oz. avansiranje stanovanjske gradnje po 5 % obrestni stopnji. Z dogovarjanjem smo zagotovili skladnost iz­ vajanja vseh priprav in tudi izgradnje soseske gle­ de komunalnega opremljanja zemljišč. Tega pa ni­ smo uspeli pri izgradnji spremljajočih objektov, katerih gradnja zaostaja. Prizadevanja, da bi pravočasno gradili tudi spremljajoče objekte, pa dajejo upanje, da bomo v bodoče tudi na tem področju uspešnejši. Srednjeročni program gradnje stanovanj Skupščina občine Kranj je v decembru 1972 sprejela srednjeročni program stanovanjske gra­ ditve za obdobje 1973—1977. S programom so bile določene naslednje obveznosti: zgraditi 3037 sta­ novanj s 173.150 m2 stanovanjskih površin v blo­ kovni in individualni gradnji. Tako postavljeni plan je bil v obdobju 1973 do 1976 izpolnjen: Plan 1973—1977 Izvršitev 1973—1976 »/o število stanovanj 3.037 2.650 87,25 stanovanjske površine 173.151 197.473 114,00 V posameznih letih je bilo zgrajenih stanovanj: Leto Blokovnagradnja Zasebna gradnja Sk up aj Stanovanj na 1000 prebivalcev 1973 272 154 426 7,5 1974 341 172 513 8,9 1975 404 470 814 14,8 1976 537 300 837 13,9 1554 1096 2650 11,0 Slika 2 Planirano število stanovanj za obdobje 1973 do 1977 bo preseženo, ker pa usklajujemo plansko ob­ dobje tudi v stanovanjski gradnji in sprejemamo osnove plana za leto 1976—1980, pomeni realizaci­ ja v letu 1976 ugoden start za to plansko- obdobje. Napredek, dosežen v blokovni gradnji stano­ vanj v obdobju delovanja samoupravne stanovanj­ ske skupnosti in v obdobju dogovarjanja, kažejo tudi naslednji podatki: merje med dograjenimi in stanovanji v gradnji 1 : 2, potem ugotavljamo, da je tudi v tem pogledu kon­ tinuiteta gradnje zagotovljena. Kontinuiteta pa bo zagotovljena tudi s tem, da bo v letu 1970 pripravljena vsa dokumentacija za novo stanovanjsko sosesko s ca. 1200 stanovanji. Spremljanje in določanje cene stanovanj Obdobje Število zgrajenih stanovanj Povprečno na leto 1982— 1965 1200 300,0 1966— 1970 741 148,1 1966— 1977 1033 147,7 1966— 1976 2587 235,2 1971— 1972 310 155,0 1971— 1975 1309 261,8 1971— 1976 1846 307,6 1973— 1976 1554 388,5 Po ukinitvi stanovanjskih skladov v občinah leta 1975 je stanovanjska gradnja bila močno v upadanju, vse do nastanka novih oblik samouprav­ nega organiziranja v stanovanjskem gospodarstvu. Poleg porasta zgrajenih stanovanj v blokovni gradnji pa je zaradi politike kreditiranja za do­ graditev stanovanj v individualni hiši, ki jo vodi samoupravna stanovanjska skupnost, močno po- rastlo število zgrajenih stanovanj v ind.vidualni hiši. Razmerje med blokovno in individualno grad­ njo stanovanj se ni spremenilo v korist blokovne gradnje zaradi stagniranja individualne gradnje, temveč zaradi porasta stanovanj v blokovni iz­ gradnji. Stanovanjska gradnja v občini Kranj v letu 1976 Vrednost v letu 1976 zgrajenih 537 stanovanj v blokovni gradnji, površine 32.834,17 m1 je znaša­ la 231,275.900,00 din. Stanovanja pa sta zgradila: SGP Gradbinec Število stanovanj fl/o Površina v m2 «/o Kranj GIP Gradis 379 70,5 22.901,67 69,8 TOZD Jesenice 158 537 29,5 100,0 9.932,50 32.834,17 30,2 100,0 Ob koncu leta 1976 so bile začete priprave za gradnjo stanovanj v stanovanjski soseski S-5 Pla­ nina v 16 lamelah za ca. 800 stanovanj, katerih faze gradnje so bile od izkopa gradbene jame do IV. faze. Ce ugotavljamo, da je za zagotovitev kon­ tinuitete gradnje stanovanj potrebno, da je raz- Koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju cene stanovanj in o us­ merjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeroč­ nem programu občine Kranj, je spremljal in ugo­ tavljal ceno stanovanj za stanovanja, ki so bila v letu 1976 naseljena. Določene so bile naslednje prodajne cene: Proizvajalec Lokacija Število stanovanj Cena za lm2 din SGP Gradbinec Planina 98 6.660,00 SGP Gradbinec Planina 177 6.980,00 SGP Gradbinec Golnik 44 7.200,00 SGP Gradbinec H-8 60 7,900,00 GIP Gradis Planina 24 6.350,00 GIP Gradis Planina 134 6.917,00 Za vsa stanovanja, zgrajena in naseljena v letu 1976 (nekatera januar 1977) v občini Kranj, je bila določena cena v povprečju 7.043,75 din/m2. Za 433 stanovanj na Planini, površine 26.471,00 m2 pa je znašala povprečna cena 6.882,19 din/m2. Stanova­ nja so centralno ogrevana s tekočo toplo vodo, opremljene kopalnice in kuhinje. Stanovanja, gra­ jena v objektu H-8 so posebna, gre za specifično gradnjo in stanovanja na Golniku, koder je bila gradnj a dislocirana na težavnem terenu in le 40 m2 povprečna velikost stanovanja, to je vplivalo na višjo ceno 104 stanovanj. Povprečna prodajna cena stanovanj je znašala v usmerjeni gradnji stanovanj, za pretežno število stanovanj: 1973 3.745,00 din/m2 1974 4.100,00 din/m2 1975 5.909,00 din/'m2 1976 6.980,00 din/m2 Struktura cene stanovanj v letih 1973—1976 izražena v odstotkih je bila naslednja: 1973 1974 1975 1976 gradbena dela 46,19 45,66 37,92 38,41 obrtniška dela 18,96 22,34 24,95 27,37 instalacije v objektih 14,33 16,23 20,39 15,21 Skupaj 79,48 83,77 79,61 80,90 ostalo 20,52 16,23 20,39 19,10 skupaj: 100,00 100,00 100,00 100,00 Ostali stroški so v letu 1975 in 1976 udeleženi v ceni z naslednjimi deleži: 1975 1976 priprava zemljišča in odškodnine 0,92 0,93 glavni projekti l,f 5 1,42 komunalno oprem ljanje 6,90 8,48 toplotne naprave izven objekta 5,24 2,86 zaklonišča 2,05 1,74 obresti 1,96 1,80 družbeni prostori 0,29 0,43 nadzor, sprem ljanje cene, priprava dokumentacije, prodaja 1,33 1,44 skupaj: 20,39 19,10 Stroški komunalnega opremljanja vključujejo naslednje: kompletno tehnično dokumentacijo za komu­ nalne naprave, izgradnjo cest, poti, zelenic, igrišč, parkingov in hortikultuno ureditev, kanalizacijo in vodovod v soseski s priključki, visoko in nizko na­ petostno omrežje s trafo-postajami — gradbeni in instalacijski del, javno razsvetljavo, telefonsko omrežje v soseski in sofinanciranje nekaterih pri­ marnih cest. Cena stanovanja se giblje v približno enakem razmerju kakor povprečni osebni dohodki v občini. Cena stanovanja je v letu 1976 napram ceni v letu 1968 porastla za 4,4-krat, povprečni osebni dohodki pa za 4,2-krat. Standard in oprem­ ljenost stanovanj in komunalna opremljenost pre­ sega razliko za 0,2-krat, kolikor znaša zaostajanje osebnih dohodkov za porastom cene stanovanj. Slika 3 Zaključek V pogojih samoupravnega organiziranja v sta­ novanjskem gospodarstvu smo v občini Kranj s so­ delovanjem in koordinacijo dela številnih dejavni­ kov v stanovanjski gradnji in še posebno z obsež­ nim strokovnim delom, zagotovili tak obseg stano­ vanjske gradnje, ki že presega ekonomske možno­ sti naše družbenopolitične skupnosti. V organizacijskem in tehničnem pogledu smo sposobni nadaljevati zastavljeni obseg gradnje, kar kaže tudi stanje števila stanovanj v gradnji in iz­ vršene priprave za pristop k gradnji nove stano­ vanjske soseske za ca. 1200 stanovanj na Planini, poimenovane A 10-a S tako zastavljeno gradnjo uspešno razrešuje­ mo stanovanjske probleme delovnih ljudi in obča­ nov, predvsem še delavcev iz neposredne proizvod­ nje, saj je vzorčna anketa pokazala, da se v nova stanovanja naseljuje ca. 70 °/o delavcev in da je bi­ lo 344 družinam zagotovljeno solidarnostno stano­ vanje. V tem članku nismo omenili številnih proble­ mov, s katerimi se organizatorji in proizvajalci sre­ čujemo pri gradnji stanovanj, katerih tudi v naših pogojih organiziranosti in dela ne manjka. Za raz­ reševanje teh težimo k boljši in popolnejši samo­ upravni organiziranosti, programiranju strukture stanovanj, načinu financiranja in podobno. Dose­ ženi rezultati skoraj desetletnega organiziranega dela pri gradnji stanovanj nas spodbujajo, da bo­ mo težave in probleme sposobni premagati ter sprejete programe uspešno izvajali. UDK 728.1:351.77 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ŠT. 5, STR. 88—93 Ivo MiklavCič: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST IN STANOVANJSKA GRADNJA V OB CINI KRANJ Stanovanjska gradnja in stanovanjski problemi so stalen spremljevalec naglega družbenoekonomskega razvoja v občini Kranj. Velik porast prebivalstva, zla­ sti v industriji, povzroča zaradi priseljevanja stalen primanjkljaj stanovanj. Članek podrobno in s statistič­ nimi podatki obravnava problematiko stanovanjske gradnje, prostorske plane kot pogoj za 'uspešno gradnjo stanovanj, samoupravno dogovarjanje v stanovanjski gradnji, programa gradnje stanovanj v letih 1973 do 1977, relizacijo tega programa, in navaja podatke o ceni stanovanj. Samoprispevek in gradnja in vrtcev v občini Kranj UDK 371.6:373.23/.24 V kranjski občini se je v letih po vojni gospo­ darstvo izredno hitro razvijalo. Še posebno hiter razvoj je doživela industrija, ki zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Nova delovna me­ sta v industriji so povzročila čedalje večji priliv prebivalstva iz podeželja v mesto, zato se je šte­ vilo prebivalcev v mestu povečevalo hitreje kot na podeželju. V zadnjih desetletjih se je bistveno spremenila tudi socialna struktura prebivalstva v občini. Za­ radi hitre rasti družbenega sektorja gospodarstva in zaradi dobre prometne povezave vsega območja občine z mestom zelo hitro pada delež in število prebivalcev, ki se preživljajo s kmetijstvom, na­ rašča pa število ljudi, ki so zaposleni v sekundarni in terciarni dejavnosti. Narašča tudi dnevna migra­ cija delavcev, ki so zaposleni v Kranju, prebivajo pa v okoliških urbaniziranih naseljih. Rast skupnega števila prebivalcev v kranjski občini je nad republiškim poprečjem. 2e vsa leta po vojni je naravni prirastek v kranjski občini nad slovenskim poprečjem, pozitiven pa je tudi selit­ veni saldo. Zaradi vsega navedenega so se v kranjski ob­ čini že kmalu po osvoboditvi zelo' izrazito pojav­ ljale potrebe po novih prostorih, najprej za dejav- Avtor: Janez Sušnik, dipl. ing., Tekstilni šolski center Kranj UDC 728.1:351.77 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 5, PP. 88—93 Ivo Miklavčič: SELF-MANAGEMENT DWELLING COMMUNITY OF KRANJ The dwelling building and the dwelling problems are permanetly presented in the rapid social-econo­ mic development of the town Kranj- The great in­ crease of the population, especially in the field of in­ dustry, means the reason of constant dwelling de­ ficiency. The paper treats in detail, on the base of sta­ tistical data, the problems of dwelling building, regar­ ding the urban plans as condition for the successfull dwelling building. The paper also treats the self-ma­ nagement agreements in the dwelling building, the pro­ gramme of dwelling building in the years 1973—1977, the realization of this programme, as well as the dwel­ ling prices. osnovnih šol JAN EZ SUSNIK nost osnovnih šol, kasneje pa vedno bolj odločno tudi za vzgojno-varstveno dejavnost predšolskih otrok. Do leta 1961 je bilo zgrajenih v občini šest osnovnih šol, dve večji v mestu in štiri na pode­ želju. Prvi referendum Z novimi vsebinskimi in organizacijskimi spre­ membami, ko so bile odpravljene nižje gimnazije in uvedena enotna splošna osemletna osnovna šola, cinam. Z denarjem, ki je bil zbran na ta način ter s prispevki, ki so jih po posebnem sklepu delav­ skih svetov plačevale vse delovne organizacije v občini po številu zaposlenih delavcev, je bilo v na­ slednjih letih zgrajenih pet osnovnih šol, od tega štiri centralne in ena podružnična ter telovadnica pri osnovni šoli L. Seljak v Stražišču. Drugi referendum S to velikopotezno akcijo so bili sicer rešeni hujši prostorski problemi za delo centralnih osnov- nah šol v Cerkljah, Preddvoru, Šenčurju ter v takrat novi soseski Zlato polje v Kranju. Toda na pode­ želju in v mestu je še vedno ostalo nekaj »stolet­ nih« šol, v novih, hitro urbaniziranih delih občine in mesta pa tudi teh ni bilo. Razen tega so se v kranjski občini ob koncu šestdesetih let vse bolj odločno postavljale zahte­ ve po prostorih, kjer bi se lahko organiziralo var- Sl. 2. Posebna osnovna šola Kranj so se pojavili novi dodatni prostorski problemi. Ve­ čina šolskih zgradb je bila še iz prejšnjega stoletja, vse večje šole so delale v dveh ali celo v treh iz­ menah, bile so brez kabinetov, delavnic, telovad­ nic, kar je onemogočalo uvajanje sodobnih metod dela. Onemogočena je bila tudi nova razširjena funkcija osnovne šole, podaljšano bivanje, dopol­ nilno in dodatno delo z učenci, interesne dejavnosti. Zaradi vedno hujše stiske so se družbenopoli­ tične organizacije in občinska skupščina Kranj od­ ločile za hitro in odločno rešitev prostorskih prob­ lemov osnovnih šol. Po temeljitih pripravah in razpravah med občani in delavci v februarju in marcu 1964 je bil razpisan referendum o krajevnem samoprispevku. Najprej so glasovali delavci v de­ lovnih organizacijah, nato pa še občani, ki niso bili v delovnem razmerju. Izid glasovanja, ki je bilo prvo v Sloveniji za te namene in na območju cele občine, je bil zelo uspešen. Delavci in drugi občani so se v veliki večini odločili, da bodo s svojimi vsakomesečnimi prispevki sodelovali pri zbiranju denarja za gradnjo osnovnih šol. Ta kranjska ak­ cija je postala v naslednjih letih zgled drugim ob- Sl. 4. Otroški vrtec Cerklje stvo in vzgoja predšolskih otrok. Te zahteve niso bile utemeljene samo z vzgojnimi smotri samou­ pravne socialistične družbe, ampak tudi s tem, da je bilo že v tistem času od vseh zaposlenih v druž­ benem sektorju v kranjski občini skoraj 50 °/o žensk, v družbeno organizirano varstvo pa je bilo v letu 1938 vključenih le 9 °/o predšolskih otrok, Ta in še nekatera druga dejstva so narekovala, da je potrebno z gradnjo osnovnih šol nadaljevati ter vključiti v program tudi objekte za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Združitev programov je narekovala predvsem vsebinska povezanost pred­ šolske z osnovnošolsko vzgojo, ki naj bi se še bolj utrdila v lokacijski povezavi. Osnovna vprašanja na katera je bilo potrebno pri programiranju novih osnovnih šol odgovoriti, so bila: v katerih naseljih naj bodo novi objekti, koliko novih prostorov je potrebno zgraditi, koliko naj ima vsak objekt pro­ storov za razredni pouk, za predmetni pouk, po- daljšano bivanje in za druge dejavnosti, kako bo organizirana prehrana učencev, kakšna bo funkci­ ja šole v okolju in kakšne so potrebe okolja glede prostorov za kulturno, politično, telesnovzgojno in drugo dejavnost, kakšen bo demografski razvoj šol­ skih okolišev, ali je potrebno predvideti etapnost gradnje. V pripravo programa so bili vključeni vsi druž­ benopolitični, samoupravni in strokovni dejavniki v občini. Kritično je bilo obravnavano dotedanje omrežje osnovnih šol, upoštevano je bilo gibanje prebivalstva v posameznih naseljih občine in po­ sameznih šolskih okoliših in ugotovljeni trendi raz­ voja. Preučena je bila urbanistična dokumentacija občine in naselij, posebno še urbanistični program občine in urbanistični načrt mesta ter upoštevana učno-vzgojna in druga funkcija osnovne šole. Osnutke programov za gradnjo osnovnih šol so prejele vse delovne organizacije in vsaka dru­ žina v občini. Po izredno bogati javni razpravi je bila med delavci in občani opravljena tudi anketa, s katero se je želelo ugotoviti, kako sprejemajo program in če so zanj pripravljeni prispevati tudi del svojega dohodka. Sl 5. Otroški vrtec Na klancu Po obsežni politični in strokovni akciji je bil v maju 1970 pripravljen predlog programa za grad­ njo osnovnih šol in vrtcev v občini Kranj do 1975. leta. Po tem programu naj bi se v občini zgradilo v petih letih trinajst novih objektov, in sicer osem osnovnih šol in pet vrtcev, obnovili naj bi se dve stari osnovni šoli, k trem centralnim šolam naj bi zgradili prizidke, z adaptacijo pa naj bi se prido­ bili prostori za vrtce v petih krajih. Skupno je šlo torej za 23 objektov. Program, ki je bil dopolnjen s predlogi in pripombami iz javne razprave, je spre­ jela občinska skupščina 8. maja 1970. Takrat je bil sprejet tudi odlok o razpisu referenduma za uved­ bo krajevnega samoprispevka za izvedbo programa. Referendum je bil uspešno izveden 30. in 31. ma­ ja 1970, in sicer tako, da so 30. maja glasovali vsi Sl. 6. Otroški vrtec Stražišče zaposleni na območju občine Kranj vsak v svoji de­ lovni organizaciji. Vsi drugi volivci pa so glasovali nav oliščih v krajevni skupnosti, v kateri so imeli stalno bivališče 31. maja 1970. leta. Etapnost gradnje prostorskih zmogljivosti Celotno razdobje od 1969. do 1975. leta lahko glede na etapnost gradenj razdelimo na tri dele. Prvo razdobje zajema čas od 1969 do 1972, drugo razdobje leto 1973, tretje razdobje 1974. Za prvo razdobje je značilno, da so bile v glav­ nem uresničene zamisli iz samostojnega programa razvoja vzgojno-varstvene dejavnosti, ki je bdi prvi načrtni pristop k reševanju vzgojnovarstvene prob­ lematike v občini Kranj. V tem času so bili uspo­ sobljeni prostori na podeželju, in sicer po ena bi- valnica v osnovni šoli Žabnica in v osnovni šoli Mavčiče. Na ta način se je začela ta dejavnost or­ ganizirano širiti na podeželju. Druga značilnost te­ ga razdobja je, da sta v središču novega dela me­ sta nastala dva večja objekta. Zgrajen je bil vrtec Sl. 7. Prizidek k OS Lucijan Seljak, Stražišče Sl. 8. Osnovna šola Besnica otrok (Besnica, Orehek, Trboje in Kokrica). Sredi šolskega leta je bil odprt nov objekt posebne šole in dve centralni osnovni šoli, Predoslje in Vodo­ vodni stolp. V obeh so tudi prostori za predšolske otroke. V istem času je svetu za otroško varstvo uspelo temeljito adaptirati podružnično osnovno šolo v Voklem, kjer so bili pridobljeni prostori za vzgojno-varstveno dejavnost. Tretja etapa za realizacijo programa gradnje šol in vrtcev v kranjski občini je potekala v letih 1974 in 1975. V tem času sta bila poleti 1974 odpr­ ta vrtca v Stražišču in na Planini. S prezidavami pa so bili pridobljeni prostori za predšolske otroke tudi v osnovni šoli Duplje. Poleti 1974 se je začelo tudi z gradnjo prizidkov pri osnovnih šolah Lu­ cijan Seljak v Stražišču in Stanko Mlakar v Šen­ čurju ter z gradnjo prizidka osnovne šole na Je­ zerskem. Janina na Oldhamski cesti, ki sprejema 100 pred­ šolskih otrok in 36 dojenčkov, opravlja pa tudi ne­ katere skupne funkcije za vzgojno varstveni zavod Kranj (skupna kuhinja, pralnica, šivalnica, telo­ vadnica za predšolske otroke, pedagoški prakti- kum). Na cesti Staneta Žagarja pa so bile z adap­ tacijo pridobljene štiri bivalnice za 80 predšolskih otrok ter upravni prostor za vzgojno-varstveni za­ vod. Za drugo in tretjo etapo je značilno, da se je program gradnje vrtcev združil s programom gradnje osnovnih šol. Oba programa sta bila potr­ jena v najširši javni razpravi, občani pa so se na referendumu odločili, da bodo sofinancirali izved­ bo programa s samoprispevkom. Po intenzivnih pripravah se je gradnja objek­ tov razvijala v dveh fazah. Prva faza gradnje se je začela jeseni leta 1972, spomladi leta 1973 pa so že bili odprti trije vrtci, in sicer v Cerkljah, v Bit- nju in na Klancu. Pred začetkom šolskega leta 1973/74 je bilo odprtih pet podružničnih šol, v šti­ rih so tudi prostori za varstvo in vzgojo predšolskih Družbeni dogovor o združevanju sredstev Čeprav v letu 1975 še niso bili do kraja reali­ zirani programi iz drugega referenduma, se je za­ sl. 10. Osnovna šola Orehek radi izredno hitrega družbenega in gospodarskega razvoja nakopičila vrsta potreb v krajevnih skup­ nostih, ki jih je mogoče zadovoljiti le s skupnimi napori in sredstvi. Program, ki je bil sprejet v letu 1975, vključene razen gradnje dveh novih osnovnih šol, dn sicer na Primskovem in na Planini tudi vrtec v Preddvoru in Planini ter vrsto rekreativnih objektov. Del sredstev pa je namenjen tudi za grad_ njo srednjih šol in za dejavnost krajevnih skupno­ sti. Tudi po tem družbenem dogovoru ima med vi­ ri financiranja pomembno mesto samoprispevek, ki ga plačujejo delavci iz neto osebnega dohodka. Z gradnjo obeh novih osnovnih šol v tem raz­ dobju se pravzaprav razširja program iz leta 1970, ko je bila za Primskovo predvidena adaptacija sta­ re šole, na Planini pa gradnja prizidka pri osnov- ni šoli Stane Žagar. Tako novo odločitev je nare­ kovalo nekaj novih dejstev, predvsem pa to, da se je v tem času prestavila na Planino družbena blo­ kovna gradnja stanovanj, ki je izredno hitro na­ predovala. Z naselitvijo številnih mladih družin so se zelo hitro povečale potrebe po osnovnošolskih in varstvenih prostorih. Zato je na Planini predvide­ na gradnja velike nove centralne osnovne šole, na katero se bodo navezovali tudi rekreacijski objekti za potrebe kraja ter gradnje še enega vrtca za 240 predšolskh otrok. Za Primskovo je prevladalo stališče, da adap­ tacija starega objekta na omejenem prostoru ob križišču zelo prometnih cest ne bi bila gospodarna, niti kako drugače utemeljena. Zato se je v letu 1977 pričela gradnja nove podružnične osnovne šo­ le na novi lokaciji, ki bo imela tudi prostore za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. UDK 371.5.373.23/.24 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 5, STR. 93—97 Janez Sušnik: SAMOPRISPEVEK IN GRADNJA OSNOVNIH SOL IN VRTCEV V OBČINI KRANJ Po drugi svetovni vojni se je gospodarstvo v občini Kranj naglo razvijalo. Posebno hiter razvoj je do­ življala industrijska dejavnost, ki danes zaposluje nad polovico aktivnega prebivalstva. Čedalje večji je pri­ ti prebivalstva s podeželja v mesto. Članek podrobno obravnava problematiko gradnje osnovnih šol in vrtcev v občini Kranj. Navaja objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi samoprispevka občanov, kakor tudi program za prihodnja leta. Vodnogospodarsko UDK 622.5:627.13 (Kranj) Pravkar bo preteklo dvajset let, odkar je družba spoznala, da je za vzdrževanje ravnovesnih razmer na vodotokih potrebno ustanoviti posebno organizacijo, ki bi se ukvarjala izključno z vod­ nimi organizacijskimi oblikami, počasi dobivala tudi iz potreb gospodarstva, ki je v svojem razvoju in v svoji varnosti nujno vezano na vodotoke. V vsej razvojni dobi je služba vodnega gospo­ darstva, sicer pod različnimi nazivi in pod različ- Avtor: Jože Ahačič, dipl. ing., Vodnogospodarsko podjetje Kranj Zaključek Samoprispevek za gradnjo osnovnih šol in vrt­ cev, ki ga plačujejo občani in delovni ljudje Kra­ nja z majhno prekinitvijo že od 1964. leta dalje, je omogočil, da se danes vzgaja in izobražuje več kot 90 %> učencev osnovnih šol v objektih, ki so bili zgrajeni v zadnjih petnajstih letih. Izredno se je povečalo število predšolskih otrok v vrtcih. Vzgoj- novarstvena dejavnost, ki je bila pred desetimi leti razvita le v dveh krajih ima danes prostorske pogoje v 14 krajih in zajema že 25 '°/o vseh pred­ šolskih otrok v občini. Z zavestno, prostovoljno in tajno odločitvijo na referendumu so delovni ljud­ je in občani dokazali, da razumejo pomembnost vzgojnoizobraževalne dejavnosti za razvoj in na­ predek posameznika in družbe ter da imajo tudi na tem področju pomemben vpliv na kvaliteto mate­ rialni pogoji. UD C 371.6:373.23/.24 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 5, PP. 93—97 Janez Sušnik: CITIZENS’ SELF-IMTOSED LEVIES AND THE BUILDING OF ELEMENTARY SCHOOLS AND KINDERGARTENS IN THE TOWN KRANJ After the world war two the economy of the town Kranj has rapidly increased, especially in the field of industrial activities. Those activities give employment to a large number of workmen. Because of this a great part of population from country comes into the town. The paper treats in detail the problems of the elemen­ tary schools and kindergartens buildings and presents the objects, built on the base of citizens’ self-imtosed levies in the last years, as well as the programme for the future period. Kranj (VGP Kranj) JOŽE AHACIC nimi organizacijskimi oblikami počasi dobivala svojo obliko, dokler ni v začetku leta 1975 prera­ sla v sedanji sistem. Tega leta so bile ustanovljene po posameznih regijah slovenskega prostora Ob­ močne vodne skupnosti kot samoupravne interesne skupnosti gospodarstva, ki vključujejo vse porab­ nike vode, ti pa na osnovi svojih potreb s samou­ pravnim sporazumom o financiranju vodnega go­ spodarstva zagotavljajo redno financiranje. Za operativno izvajanje programiranih del na vodotokih in hudournikih so bila ustanovljena sa­ mostojna Vodnogospodarska podjetja, ki naj bi kot podjetje organizacije posebnega družbenega pomena po po­ sameznih regij izvajale vodnogospodarska dela. Na območju Gorenjske oziroma po hidrosiste- mih Save, Kokre, Tržiške Bistrice in obeh Sor de­ luje Vodnogospodarsko podjetje s sedežem v Kra­ nju. S svojo dejavnostjo pokriva torej praktično vse območje petih gorenjskih občin: Kranja, Ra­ dovljice, Jesenic, Škofje Loke in Tržiča, dočim za hudourniška področja skrbi Podjetje za urejanje hudournikov s sedežem v Ljubljani, kot enotno podjetje za vso Slovenijo. Spričo geografske, geološke in urbanizirane različnosti in zahtevnosti Gorenjske so zahtevne tudi naloge vodnega gospodarstva, ki jih lahko os­ redotočimo na nekaj osnovnih kot so: spremljanje obnašanja in spreminjanja vodnega režima, pred­ vsem v smislu varstva pred poplavami in erozijo, varstvo količin in kakovosti vode in pravilno iz­ koriščanje vode. Z realizacijo teh nalog VGP zadovoljuje po­ samezne, splošne in posebne družbene interese. Praktično pa zgoraj citirane osnovne naloge pomenijo — vzdrževanje, rekonstrukcije in novo­ gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav ter vzdrževanje nereguliranih strug z namenom zago­ tavljanja ravnovesnega stanja: — študijsko raziskovalna dela in izdelovanje tehnične dokumentacije za vodno gospodarstvo — proizvodnja in prodaja mineralnih agrega­ tov za potrebe gradbeništva — vzdrževanje vodnih virov, čiščenje in od­ vajanje onesnaženih voda. Vodnogospodarsko podjetje Kranj kot enovita organizacija združenega dela zaposluje ca. 140 de­ lavcev, specializiranih za vodna dela. Letna reali­ zacija je v letu 1976 dosegla ca. 30 milijonov din, od tega ca. 50 odstotkov iz sredstev Območne vod­ ne skupnosti Gorenjske po sprejetem letnem na­ črtu, ostalo pa iz naročil zunanjih investitorjev na področju vodnega gospodarstva. V naslednjem naj omenimo nekaj večjih ukrepov na vodotokih, ki so bili zasnovani in realizirani v podjetju v zadnjih letih in sicer: a) Regulacija Save v Kranju — Zarica (slika 1) Ob zaključku industrijske cone na desnem bregu Save v Zarici reka Sava prehaja v sotesko Zarice, kjer je spričo utesnjenosti in slabih odtoč­ nih razmer redno prihajalo do poplavljanja obeh bregov, s čimer so bili stalno ogroženi industrijski objekti vse do cestnega mostu preko Save v Kra­ nju, ogrožena pa bi bila tudi centralna čistilna na­ prava s kolektor jem, ki je načrtovana na ravnini desnega brega tik pred Zarico. Zaradi tega so bila izvedena obsežna regulacijska dela, ki so omogo­ čila neoviran pretok visokih voda. Na levem bregu je bilo odstranjeno 40.000 m3 konglomeratne stene, dočim je bilo na desnem zgrajeno vzdolžno zava­ rovanje v betonu in kamnu z visokovodnim nasi­ pom v dolžini 400 m. S tem objektom je bila odpravljena vsaka ne­ varnost poplav, ki bi jih povzročila visoka voda. b) Jez na Lancovem na Savi Bohinjki pod Radovljico (slika 2) Dotrajani leseni jez je nujno zahteval zame­ njavo s stalnim masivnim objektom. VGP je na­ črtovalo in zgradilo tik pod obstoječim jezom nov betonski jez v kamniti oblogi in kamnitim pod- slapjem z obrežnimi zavarovanji in ribiško stezo (v gradnji). Skupna dolžina jezu znaša 150 m, viši­ na stopnje pa 3,5 m. S tem je bilo obvarovano rav- Sl. 1. Regulacija Save v Zari­ ci v Kranju (pogled vzvodno) Sl. 2. Jez Lancovo na Savi Bohinjki novesje struge, bil omogočen dotok vode za potre­ be žage, s svojim zunanjim izgledom pa je objekt oplemenitil tudi naravno lepoto tega predela. c) Prodna pregrada na Hrušici nad Jesenicami (slika 3) Ogroženost Jesenic zaradi nenehnega pritiska proda, ki ga vali Sava Dolinka proti Jesenicam in naprej v bazen HE Moste je narekovala zgraditev večjega objekta na prodišču v Hrušici. Zgrajena je bila betonska pregrada z dolžino krone 40 m, ki je vzvodno ustvarila obsežno prodno akumulacijo. Ta zadržuje velike količine proda vseh frakcij, razen najdrobnejših (mivka). Vzvodno od pregrade so bila obsežna obrežna zavarovanja obeh bregov. Zaradi močnega gospodarskega pomena gramoza za grad­ bene namene pregrada omogoča tudi redno eks­ ploatacijo. V ta namen poteka ob bazenu na des­ nem bregu obtočni kanal, po katerem je usmerje­ na Sava vsakokrat, ko je potrebno izprazniti za­ polnjen bazen in odriniti gramoz na levi breg, kjer ga separacija bivšega podjetja »Sava« Jesenice, se­ daj »Gradbinec«, uporablja v gradbene namene. Spričo potreb po zadrževanju tudi drobnih frakcij, ki sedaj še vedno povzročajo močno zasi­ pavanje bazena HE Moste pod Jesenicami je pred­ videno, da v najkrajšem času montiramo na krono pregrade plastičen mehur, ki bi z avtomatskim spreminjanjem prelivne kote zagotovil tudi zadrže­ vanje drobnih frakcij. Sl 3. Prodna pregrada naHru' šici (pogled vzvodno) Mehur ali plastični jez bo eden prvih v Slove­ niji, pred njim bo na območju Gorenjske montiran podoben na Majdičevem jezu v Kranju za potrebe elektrarne. Omenjeni objekt pomeni prvi člen v verigi ob­ jektov za urejevanje Save mimo Jesenic in žele­ zarne do vključno bazena HE Moste. d) Regulacija sotočja Save in Radovne pod HE Moste Sava je zaradi pregrade HE Moste ostala brez normalnih prodonosnosti, kar je povzročilo pod pregrado njeno poglabljanje, še posebno nevarno zaradi mehke sivice v koritu. Zaradi tega je tik pred sotočjem z Radovno prišlo do občutne višin­ ske razlike obeh vodotokov. Zaradi tega je Radov- na grozila, da prebije ozek pas vmesnega jedra in odrine Savo v levi breg, nad katerim so locirane dragocene naprave vzdrževalne postaje HE Moste. UDK 622.5:627.13 (Kranj) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 5, STR. 97—100 Jože Ahačič: VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ (VGP Kranj) Avtor podaja problematiko vodnega gospodarstva v SR Sloveniji in prikazuje njegov vse večji pomen. Nakazuje temeljne probleme vodne ekonomije v go­ renjski regiji, odobrava vodne zaloge in količine, one­ snaženost voda ter podaja zaključke, zadevajoče gospo­ darjenje z vodami, varstvo voda in vodnih virov, ka­ kor tudi varstvo pred uničujočo silo vode. Prikazuje štiri primere vodnogospodarskih objektov na Gorenj­ skem. UDC 622.5:627.13 (Kranj) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 5, PP. 97—100 Jože Ahačič: THE WATER MANAGEMENT ENTERPRISE KRANJ The author gives the problems of water economy in SR of Slovenia and the data of its increased im­ portance, especially in the region of Gorenjska. The paper treats the water resources and quantities, the water pollution, as well as the water policy, the water and water resources protection and the protection of the destructive water forces. The author presents four examples of the water management objects in the region of Gorenjska. Podjetje je po projektih PNZ Ljubljana izved­ lo popolno prestavitev sotočja, zgradilo dva beton­ ska pragova na Savi, izvedlo obrežna zavarovanja obeh obrežij s palvis košarami in kamnito oblogo ter z odkopnim materialom zavarovalo peto poboč­ ja pod razdelilno postajo HE Moste. Dela so bila zelo naporna, saj je sivica kot glavni izkopni ma­ terial predstavljala silne težave, pri tem pa so se dela izvajala še v zimskem času, kar predstavlja izjemno težko in zahtevno gradnjo. Dela so zaklju­ čena v I. fazi, s čimer je odstranjena glavna nevar­ nost zdrsa pobočjap od postajo. V drugi fazi pa je predvidena dokončna sanacija pobočja. Poleg citiranih štirih objektov pa je dejavnost VGP prisotna na vseh vodnih objektih Gorenjske, pretežno skritih očem povprečnega občana. Zave­ damo se, da smo v danih razmerah sicer vgradili veliko družbenih sredstev za zadovoljevanje skup­ nih potreb, da pa še vedno ne moremo slediti na­ raščajočim zahtevam, niti ne dohajamo vlaganj ev­ ropskih držav v vodno gospodarstvo. Poročilo o zasnovi in značaju študija graditeljstva na višji in visoki stopnji UDK 624.1:378.1 Graditeljstvo na višji in visoki stopnji na po­ dročju SR Slovenije sestavljajo tri inženirske pa­ noge, in sicer arhitektura, gradbeništvo in geode­ zija. Za vse tri panoge je možno zaključiti študij v obliki rednega šolanja ali v obliki študija ob delu in to na višji stopnji (ing. ustrezne smeri) ali na visoki stopnji (dipl. ing. ustrezne smeri). Študij je možno nadaljevati še v podiplomski obliki v smer specializacije oz. magistrature in ga zaključiti z doktoratom tehniških znanosti. Poudar­ jamo, da je III. stopnja, ki ima sicer značaj redne­ ga študija, le periodičnega značaja, se praviloma razpisuje vsako drugo leto in le za tiste smeri, za katere so dane materialne osnove (potreba po ta­ kem profilu, 'prijavljeni kandidati, razpoložljivi učiteljski kader, prostorske kapacitete, eksperimen­ talne baze za izvajanje študija in finančno kritje). V našem poročilu razčlenjujemo le funkcional­ no zasnovo za smer gradbeništvo in za smer geode­ zijo. Organizacija študija za gradbeništvo je pover­ jena VTO gradbeništvo in geodezija v sklopu FAGG in VTOZD gradbeništvo v sklopu TVŠ, Univerze v Mariboru. Medtem ko vključuje VTOZD gradbeni­ štvo Maribor le študij gradbeništva, je v sklopu na enaki stopnji poleg gradbeništva še študij ge- VTO gradbeništvo in geodezija v Ljubljani razvit odezije. V Ljubljani je organiziran študij za obe inže­ nirski smeri v obliki kontinuiranega študija (s tem, da izvaja Oddelek za geodezijo VTO GG še redno obliko višješolskega študija), v Mariboru je organi­ ziran študij kot stopenjski sistem študija. Pri tem traja I. stopnja 5 semestrov v Mariboru, na dislo­ ciranem oddelku v Celju 4 semestre, študij II. stopnje pa 4 semestre v Mariboru. V Mariboru je dan poseben poudarek na operativno smer, med­ tem ko je v Ljubljani ta smer šele v nastajanju. Medsebojni dogovori med obema oddelkoma omo­ gočajo prepletanje in prehode študentov iz ene šo­ le na drugo. Razen razlik v personalni zasedbi in številčnega stanja vpisanih slušateljev ni drugih bistvenih razlik v funkcionalnem ustroju študija gradbene smeri II. stopnje med obema oddelkoma. V nadaljnjem pojasnjujemo le karakteristiko VTO GG v sklopu FAGG Ljubljana. Značilnosti in funkcionalna zasnova študija gradbeništva v Ljubljani. Študij se izvaja po 9- in 8-semestrskem učnem načrtu, s tem, da je 9-seme- strski zaradi stališča Skupščine SRS ukinjen brez prehodnih generacij, generacija, ki je začela študij po 9-semestrskem študiju, je vključena v 8-semc- Avtor: Prof. dr. Milan Pšeničnik in doc. dr. Flor­ jan Vodopivec, FAGG Ljubljana M . P Š E N I Č N I K , F . V O D O P I V E C strski študij. Diplomsko delo je predvideno za 9. semester, v posameznih in utemeljenih primerih je možno podaljšati študentski status še v 10. seme­ ster. Študij se zaključuje z diplomo II. stopnje (dipl. ing. gradb.). Statutarna določila omogočajo tudi študij I. stopnje (ing. gradb.), če se prijavi zadostno število kandidatov, da je možno odpreti poseben dodatni program predavanj. Nadalje je možno študirati v obliki študija ob delu (prejšnja statutarna določila: izredni študij), kolikor se prijavi zadostno število kandidatov, organizira VTO GG poseben program predavanj in vaj. To se izvaja v mrtvi zimski se­ zoni. Kolikor ni zadostnega števila prijavljenih kandidatov, so le-ti vključeni v redni sistem pe­ dagoškega dela. Teh kandidatov je zaradi objektiv­ nih razlogov zelo malo, v letu 1976/77 nobenega. Statutarna določila omogočajo posebno talen­ tiranim kandidatom in kandidatom, ki želijo imeti poudarjene le določene smeri gradbeništva, dokon­ čati študij gradbeništva po individualnem učnem načrtu. Podiplomski študij se izvaja v dveh smereh. Ena vodi do magisterija (v šol. 1. 1976/77 hidroteh- nične in konstrukcijske smeri) in traja praviloma 4 semestre rednega študijskega dela. Drugo smer karakteriziraju le občasni dopolnilni tečaji za raz­ lične inženirske smeri gradbeništva (hidrotehnika, računalništvo ipd.). Tudi ti tečaji so v mrtvi zimski sezoni in so organizirani le v primeru, da so dani zanje materialni pogoji, kot smo jih razčlenili zgoraj. Zaključek študija gradbeniških vej predstavlja na najvišji stopnji doktorat tehniških znanosti in se izvaja le individualno in po statutarnih določilih oz. zakonu o visokem šolstvu. Statistični pregled vpisanih študentov je tale: I. letnik vpisanih 211 rednih II. letnik vpisanih 110 rednih III. letnik vpisanih 71 rednih, od teh: 7 hidrotehnikov 2 komunalca 43 konstruktivcev 19 prometnikov IV. letnik vpisanih 51 rednih, od teh: 5 hidrotehnikov 4 komunalci 36 konstruktivcev 6 prometnikov absolventov 98 Skupaj 541 slušateljev s statusom red. štu­ denta. Prostorske kapacitete, ki so na voljo za peda­ goško delo, so naslednje: glavno poslopje Jamova 2 poslopje hidrotehničnega odseka Hajdrihova 28. Organizacijski sestav je naslednji: hidrotehnični odsek (3 katedre) komunalni odsek (1 katedra) konstrukcijski odsek (5 kateder) prometni odsek (3 katedre) odsek za splošne predmete (brez kateder, ma­ tične katedre so na drugih fakultetah). Nadalje so na voljo naslednje interne enote, raziskovalne baze in laboratoriji: Računski center Inštitut za zdravstveno hidrotehniko Laboratorij za mehaniko tal Laboratorij za mehaniko tekočin Prometno-tehnični inštitut Inštitut za komunalno gospodarstvo Knjižnica VTO GG Knjižnica hidrotehničnega odseka. Kot baza za dopolnilno pedagoško in razisko­ valno delo služijo še naslednje eksterne samostojne enote: Inštitut za metalne konstrukcije Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Vodogradbeni laboratorij. Značilnost in funkcionalna zasnova študija geodezije. Študij geodezije poteka po treh načelih: redni študij, neorganiziran študij ob delu, organiziran študij ob delu. Glede na stopnjo študija pa: višji študij — geodetski inženir, visoki študij — diplomirani inženir geodezije, podplomski študij — magister geodezije, doktorat — doktor tehničnih znanosti. Redni višji študij traja dve leti in ima v II. letniku usmeritev v praktično geodezijo ali pa pro- storsko-planersko smer. Višji študij ob delu je organiziran za področje kartografije po sistemu leto za semester in so pre­ davanja in vaje le ob petkih in sobotah. Visoki redni študij je študij geodezije s pou­ darkom na inventarizaciji in prostorskem planira­ nju. V IV. letnihu lahko študentje izberejo med izbirnimi predmeti tako, da se usmerijo v čisto geo­ dezijo ali v prostorsko-planersko smer. Podiplomski študij je tudi organiziran kot štu­ dij ob delu in ga je absolvirala prva generacija kar­ tografov in fotogrametrov. Za letni semester se predvideva razpis podiplomskega študija za nasled­ nje smeri: geodezija, višja geodezija, fotogrametrija, kartografija in informacijski sistemi. Doktorati znanosti so individualni po statutar­ nih določilih in zakonu o visokem šolstvu. Statistični pregled vpisanih študentov v letu 1976/77: Studij izr. višji Letnik visoki R IZR višji IZ R R kartografija Skupaj IZR R i . 28 — 56 1 — 94 1 n . 13 5 17 — 17 30 22 h i . 19 1 — — 19 1 IV. 11 — — — 11 — absolventi 18 12 30 Skupaj 99 6 85 1 17 208 Prostori Oddelka za geodezijo so v stavbi Ja­ mova 2. Organizacijski sestav Oddelka za geodezijo je naslednji: katedra za nižjo geodezijo katedra za fotogrametrijo in kartografijo katedra za višjo geodezijo katedra za prostorsko planiranje. Oddelek za geodezijo sodelujejo tudi z Inšti­ tutom za geodezijo in fotogrametrijo in Inštitutom Geodetskega zavoda SRS. V neki obliki se prepletata tudi študij grad- benišva in geodezije, kjer je del predmetov skup­ nih (osnovni teoretični predmeti in nekateri stro­ kovni predmeti). V poročilu želimo navesti še dejstvo, da je ju­ nija 1976 odobril RISK sistemizacijo delovnih mest pedagoških delavcev (učiteljev, sodelavcev in la­ borantov), ki je potrebna, da se izvaja pedagoški proces za zgoraj naštete oblike študija. Ker je da­ našnja zasedba pedagoškega osebja (učitelji, sode­ lavci, laboranti) le 43 '°/o je jasno, da je pedagoško osebje nadpovprečno obremenjeno. Ker smo mogli zasesti nepedagoška mesta le s sredstvi, ki so na voljo, in to so le določeni fl/a od pedagoškega oseb­ ja, sledi iz tega, da je preobremenjeno tudi nepe­ dagoško osebje, če naj teče zastavljeni pedago­ ški proces — vsaj kot torzo — dalje. VTO GG si je zadal nalogo zasesti s sistemizacijo odobrena me­ sta v obdobju 1976—1980 takole: 50%* prostih mest v letu 1977 40 °/o prostih mest v letu 1978 10 «/o prostih mest v letu 1979. Številčno je slika tale: sedanja zasedba: 25 učiteljev, 24 asistentov, leta 1980: 61 učiteljev, 61 asistentov. V obdobju 1976—1980 na novo: 36 učiteljev, 37 asistentov. Dodano: Podiplomski študij konstrukcijske smeri — vpi­ sani v I. letnik 1976/77, 49 kandidatov. Podiplomski študij prostorskega in urbanistič­ nega planiranja — prijavljenih za I. letnik 1976/77, 58 kandidatov, že vpisanih 48. UDK 624.1:378.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ŠT. 5, STR. 101—103 M. Pšeničnik-F. Vodopivec: POROČILO O ZASNOVI IN ZNAČAJU ŠTUDIJA GRADITELJSTVA NA VIŠJI IN VISOKI STOPNJI Avtorja podajata podrobno analizo študija gradi­ teljstva na višji in visoki stopnji na področju SR Slo­ venije. Ta študij predstavlja tri inženirske panoge, in sicer arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Članek s podrobnimi statističnimi podatki daje pregled vpisanih študentov, prostorskih kapacitet in organizacijski se­ stav. UD C 624.1:378.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 ».27) NR. 5, PP. 101—103 M. Pšeničnik-F. Vodopivec: REPORT ABOUT STUDY PROBLEMS IN THE FIELD OF BUILDING SCIENCES ON THE HIGH SCHOOLS AND ON THE FACULTIES The authors give a detail analysis of study prob­ lems in the field ob building sciences on the high schools and on the faculties. This study includes three engineering branches: the architecture, the buil­ ding works and the geodesy. On the base of statistical data the paper gives the survay about the students, the space capacities and the system of study organization. MAGISTERIJI IN DIPLOME II. STOPNJE NA ODDELKU ZA GRADBENIŠTVO VTO GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA FAGG* V šolskem letu 1976/77, to je od 1. 10. 1976 do 31. 8. 1977, so na oddelku za gradbeništvo VTO GG FAGG dosegli: Zap. št. Priim ek in ime Rojstni datum Datum zagovora Naslov magistrske, diplom ske naloge AKADEMSKO STOPNJO MAGISTRA TEHNIČNIH ZNANOSTI 16. ŠOLINC Hinko 25. 6. 1941 10. 12. 1976 DIPLOMO II. STOPNJE (DIPL, INZ.) 1487. ĐURANOVIC Olga 6. 6. 1950 21. 10. 1976 1488. MERC Aleksander 23. 3. 1951 21. 10. 1976 1489. RAŽEN Stojan 15. 12. 1950 22. 10. 1976 1490. LAVUGER Darinka 9. 1. 1949 22. 11. 1976 1491. SITAR Janez 5. 3. 1950 22. 11. 1976 1492. ZAVADLAV Inoslav 24. 2. 1947 22. 11. 1976 1493. SAVKOVIC Živan 14. 6. 1946 23. 11. 1976 1494. FISCHINGER Matej 13. 7. 1954 16. 12. 1976 1495. GRČAR Boris 23. 4. 1952 16. 12. 1976 1496. LIPANJE Radoš 17. 4. 1952 16. 12. 1976 1497. KOVAClC Boris 12. 7. 1954 24. 12. 1976 1498. PELAlC Rado 23. 5. 1951 24. 12. 1976 Gibanje nestisljive tekočine skozi ravno kaskado z upo­ števanjem pojavov v laminarni mejni plasti. Izdelajte statistični elaborat za armirano-betonski mon­ tažni cementni silos po analitični metodi in z uporabo računalniškega programa SHELLS. Izdelati je študijo za stanovanjski objekt P_+ 7 po za­ snovi SGP Konstruktor, TOZD GRADBENIŠTVO, Ma­ ribor. Preureditev postaje Vižmarje v zvezi s polaganjem dru­ gega tira na progi Ljubljana—Jesenice. Umetno povečanje nizkih voda Iške z izgradnjo dolin­ ske pregrade pod sotočjem Iške in Zale. Optimalna izbira in vgraditev materialov za nenosilne zunanje stene pri stanovanjskih gradnjah. Račun aktivnih zemeljskih pritiskov po nelinearni teo­ riji. Za dan tip cevaste natege je potrebno določiti na hi­ dravličnem modelu hidravlične parametre. Nadalje je potrebno izvršiti primerjavo teh parametrov med obe­ ma modeloma. Primerjava metod in programov za račun dinamičnega odziva konstrukcij v elastičnem področju. Izdelati je študijo o uporabnosti siporex elementov v stanovanjski gradnji. Izdelati je projekt za enonad­ stropno stanovanjsko hišo tlorisa 9 X 12 m v siporex in opečni izvedbi in primerjati stroške. Račun trakastih temeljev s programom STRIP. Predlog za prometni režim v Ljubljani na območju Ši­ ške. Predlog za prometni režim v Ljubljani na območju Be­ žigrada- Zap. št. Priim ek in ime R ojstn i datum Datum zagovora 1499. KOMEL Miran 14. 1. 1952 20. 1. 1977 1500. AHČAN Rudolf 21. 6. 1953 4. 2. 1977 1501. BUTARA Boštjan 11. 3. 1953 4. 2. 1977 1502. JAUŠOVEC Zoran 21. 2. 1951 4. 2. 1977 1503. BAJT Terezija 1. 3. 1952 16. 2. 1977 1504. GABERŠCIK Aleksander 23. 4. 1950 16. 2. 1977 1505. KLANČNIK Tomaž 9. 1. 1954 16. 2. 1977 1506. KOVAČ Jože 2. 8. 1953 16. 2. 1977 1507. REBEC Andrej 22. 10. 1952 16. 2. 1977 1508. SAJE Pavel 18. 7. 1950 16. 2. 1977 1509. SECKAR Ivan 1. 6. 1951 16. 2. 1977 1510. SZILAGYI Janos 20. 8. 1952 16. 2. 1977 1511. BATTELINO Lilian 26. 9. 1953 7. 3. 1977 1512. BRODNJAK Anton 3. 6. 1952 7. 3. 1977 1513. HRIBAR Marija 16. 4. 1953 7. 3. 1977 1514. KRISTANČIČ Peter 6. 5. 1950 7. 3. 1977 1515. KRIŽNIK Peter 29. 12. 1950 7. 3. 1977 1516. MAVER Jože 19. 5. 1952 7. 3. 1977 1517. PETRIČ Branko 22. 11. 1951 7. 3. 1977 1518. URŠIČ Bojan 9. 10. 1951 7. 3. 1977 1519. VATOVEC Berta 2. 4. 1953 7. 3. 1977 1520. VIRANT-EKAR Marija 12. 6. 1953 7. 3. 1977 1521. VRANJEŠ Zdenko 17. 11. 1948 7. 3. 1977 1522. BENSA Bruno 14. 8. 1951 17. 3. 1977 1523. CEK Silvan 14. 8. 1953 18. 3. 1977 1524. D ALL A -V ALLE Ljubica 13. 2. 1954 18. 3. 1977 1525. DOMAJNKO Vlado 23. 11. 1953 18. 3. 1977 1526. JERIC Edvard 3. 3. 1951 18. 3. 1977 1527. NEFAT Milan 28. 1. 1951 18. 3. 1977 1528. STEINMAN Franc 20. 12. 1953 18. 3. 1977 : 1529. BURGAR Brane 14. 11. 1953 31. 3. 1977 1530. HARALAMPIEV Vesna 28. 3. 1954 31. 3. 1977 1531. KAVALIR Josip 30. 8. 1954 31. 3. 1977 Naslov magistrske, diplom ske naloge Prekritje drsališča v Tivoliju s strešno konstrukcijo, ki ima krov na prednapetih žicah. Predlog za prometni režim v Ljubljani na območju Ra­ kovnika. Predlog za prometni režim v Ljubljani na območju Viča. Obstoječi cestni mreži mestnega središča v Mariboru in življenjskim potrebam prebivalcev ter prometnim za­ htevam je prirediti predlog prometnega režima. Vpliv zmanjšanja togosti pritlične etaže na notranje sile pri potresni obremenitvi. Vpliv različnih višin objekta in različnih stopenj po­ tresa na količino armature v zidovih v pritličju. Izdelava računalniškega programa za dimenzioniranje statično nedoločenih prednapetih kontinuiranih nosil­ cev. Izdelati je študijo za projekt industrijske hale z okro­ glim tlorisom. Izdelava računalni.kega programa za dimenzioniranje statično nedoločenih prednapetih kontinuirnih nosilcev. Izdelati je študijo za masivni cestni most čez Savo v Tacnu. Izdelati je študijo za projekt industrijske hale z okro­ glim tlorisom (event, poligonalnim). Območje bistvenih vplivov prometne obtežbe na mon­ tažni škatlasti mostni konstrukciji tipa GRADIS. Izvedbeni projekt mostu čez Mali graben v Ljubljani. Izvedbeni projekt mostu čez Mali graben v Ljubljani. Izvedbeni projekt mostu čez Mali graben v Ljubljani. Račun sodelovanja vzdolžnih nosilcev pri mostnih kon­ strukcijah, povezanih s ploščo. Tehnologija za proizvodnjo montažnih armirno-beton- skih in prednapetih elementov. Izvedbeni projekt mostu čez Mali graben v Ljubljani. Tehnologija za proizvodnjo montažnih armirno-beton- skih in prednapetih elementov. Tehnologija za proizvodnjo montažnih armirno-beton- skih in prednapetih elementov. Izvedbeni projekt mostu čez Mali graben v Ljubljani. Izvedbeni projekt mostu čez Mali graben v Ljubljani. Tehnologija za proizvodnjo montažnih armirno-beton- skih in prednapetih elementov. Predlog za prometni režim v Ljubljani na območju Most. Konstrukcija strehe nad tribunami na centralnem sta­ dionu v Ljubljani. Izdelati je študijo za masivni most čez Savo in želez­ nico v Trbovljah. Izdelati je študijo za trgovski paviljon v Ljutomeru (betonska konstrukcija z leseno streho). Analiza dveh računalniških programov za račun uklona in presoja približnega računa uklona palic s spremen­ ljivim presekom po predlogu JUS U.E7.086. Izdelati je študijo za projekt proizvodne hale v Predil­ nici Litija (108 X 60 m) v masivni izvedbi. Za cevovod okroglega premera je potrebno z eksperi­ mentalnimi metodami določiti možnost merjenja pre­ toka in sicer z nagnjenim ostrorobnim prelivom. Ka­ rakteristične hidravlične parametre je treba primerjati s parametri, dobljenimi na variantnih oblikah preliva. Izdelava študijskega projekta jeklene industrijske hale »Lesonit« Ilirska Bistrica. Izdelava študijskega projekta jeklene industrijske hale »Lesonit« Ilirska Bistrica. Izdelava študijskega projekta jeklene industrijske hale »Lesonit« Ilirska Bistrica. Zap. št. Priim ek in ime R ojstn i datum Datum zagovora 1532. KLOBASA Alfred 21. 5. 1953 31. 3. 1977 1533. KOSMAČIN Anton 12. 12. 1953 31. 3. 1977 1534. PIRC Breda 31. 5. 1953 31. 3. 1977 1535. BOBNAR Franc 26. 5. 1953 6. 4. 1977 1536. PANJAN Jožef 7. 10. 1951 8. 4. 1977 1537. MURKO Jože 11. 12. 1950 21. 4. 1977 1538. ERŽEN Bogomir 20. 7. 1950 26. 4. 1977 1539. MARKIČ Tadej 11. 8. 1953 26. 4. 1977 1540. ŠUŠTERŠIČ Jakob 8. 10. 1951 26. 4. 1977 1541. TRDAN Veronika 24. 10. 1953 26. 4. 1977 1542. KRAVOS Anton 28. 9. 1944 6. 5. 1977 1543. CIUHA Dušan 15. 7. 1950 10. 5. 1977 1544. HRIB Dušan 9. 3. 1952 11. 5. 1977 1545. BURJA Darko 27. 1. 1951 13. 5. 1977 1546. BEGUŠ Stanislav 29. 10. 1948 19. 5. 1977 1547. BOŽIČ Negovan 14. 1. 1951 19. 5. 1977 1548. FRANKO Milan 18. 2. 1952 19. 5. 1977 1549. VIZJAK Franc 17. 4. 1951 19. 5. 1977 1550. BALIČ Srečko 25. 1. 1953 23. 6. 1977 1551. FERJAN Milan 12. 3. 1952 23. 6. 1977 1552. TUŠAR Tomaž 18. 3. 1953 23. 6. 1977 1553. VAJDA Tomislav 10. 1. 1954 23. 6. 1977 1554. ZORKO Miroslav 29. 4. 1946 23. 6. 1977 1555. BRECELJ Bojan 3. 5. 1951 29. 6. 1977 Naslov m agistrske, diplom ske naloge Izdelava študijskega projekta jeklene industrijske hale »Lesonit« Ilirska Bistrica. Izdelava študijskega projekta jeklene industrijske hale »Lesonit« Ilirska Bistrica. Izdelava študijskega projekta jeklene industrijske hale »Lesonit« Ilirska Bistrica. Poiskati je vse možne avtocestne zveze med avtocesto Celje—Hoče in madžarsko avtocestno mrežo. Projektirajte primerjalno čistilno napravo za odpadno vodo naselja, za 10.000 priključenih prebivalcev (enot). Analiza statičnih količin poševne montažne škatlaste mostne konstrukcije in primerjava z rezultati za pra­ vokotno konstrukcijo. Račun aktivnih zemeljskih pritiskov po nelinearnih od­ nosih za razberemenitev. Z uporabo potencialnih porušnic raziščite po metodi mejnega stanja ravnovesja določanje aktivnega zemelj­ skega pritiska za toge podporne zidove s slojevitim za­ ledjem. Prikažite vpliv površinske obremenitve, pod­ zemne vode, drenaž in potresnih sunkov. Prefabricirana tipska športna dvorana. Analiza in pred­ log postopka planiranja in preizkus na projektu. Metode kontrole komprimacije na terenu in v labora­ toriju. Izvršiti je treba študijo obvoznice na vzhodu Ljubljane. Črpaina akumulacija Predloka—Iztok iz akumulacije Predloga in pretok reke Rižane morata pokriti v suš­ nem obdobju v letu 2000 potrebe obalnega področja po industrijski in pitni vodi ter biološki minimum v reki Rižani. Napraviti je variantno študijo vhoda v prosto carinsko cono koprske Luke. Študij naj obsega prometne to­ kove, razporeditev spremljajočih objektov, parkirišča itd. Dimenzionirati je treba akumulacijo na Bolehničici, ter prikazati vse potrebne ukrepe odvodnje, da bo zagotov­ ljena 50 oziroma 100-letna varnost mesta Ljutomer, okoliških vasi in kmetijskih zemljišč. Izdelati je statično analizo za prednapeto premostitveno konstrukcijo s posebnim ozirom na reološko transfor­ macijo (nadvoz M512/4-3 na trasi avtoceste Vrhnika— Dolgi most). Vpliv togosti ploščatih okvirjev na obnašanje stenske zgradbe pri potresni obremenitvi. Prehod toplote in vlage skozi zaščitne konstrukcije. Izdelava dveh računalniških programov za računsko in grafično analizo. Obdelava predelnih sten glede na zvočno izolacijo in modularno koordinacijo. Vpliv koeficienta sedzmičnosti na ceno stavb, grajenih s tunelskimi opaži. Izdelajte projekt železniškega podvoza na cesto 11/314 Jeprca—Škofja Loka v km 533 + 3/4 železniške proge Lj ubij a na—J esenice. Račun zemeljskih pritiskov po nelinearni teoriji. Izdelati je študijo za izvedbo masivne industrijske dvo­ rane z razponom 50 m. Upoštevati je ločno konstrukcijo in je pri tem treba variirati z višino puščice. Za naj­ ugodnejšo varianto je treba napraviti podrobnejši načrt. Neelastične lastnosti presekov in uklon ravninskih si­ stemov. Glede na predloženi prometni režim v Piranu je izdelati idejni projekt ceste »A«, ter smiselno prometno rešitev cestne mreže v prostoru med Piranskimi vrati, Ber- nardinom (križišče) in Anteno. V nastopajočih križiščih je izkazati njihovo prepustnost in oblikovanje le-teh. Idejni projekt in prometna reši­ tev naj bosta izdelani variantno, Zap. št. Priim ek in ime R ojstn i datum Datum zagovora Naslov m agistrske, diplom ske naloge 1556. BRECELJ Helena 1557. ČERNE Blagomir 1558. RIFELJ Sonja 19. 6. 1951 29. 6. 1977 Za Piran je glede na specifične pogoje obmorskega in turističnega mesta izdelati prometni režim. Območje re­ žima sega od Piranskih vrat do Punte. Predlog režima naj upošteva tudi menjajočo se karak­ teristiko sezonskega in izvensezonskega obdobja. 14. 5. 1951 29. 6. 1977 Izdelati je metodologijo prometnih raziskav za urbana področja oz. izdelati plan za prometne študije naselij. 16. 11. 1950 8. 7. 1977 Proučitev potrebnih ukrepov za zagotovitev potrebnih vodnih količin za namakanje v Vipavski dolini. * Prejšnji seznam glej GV 1977 št. 1 mnenje in hr i t i ha Šv i c a r s k a g l e d iš č a n a p r e r a č u n a v a n j a ZASIDRANIH ZAŠČITNIH STEN Članek ing. Štefana Faitha: »Sidrane zaščitne ste­ ne«, objavljen v Gradbenem vestniku št. 10 leta 1976, me je spodbudil k objavi naslednjih vrstic. Statiki ima­ mo le prečesto opravka s preračunavanjem sten, obre­ menjenih z zemeljskim pritiskom, pri čemer moramo najprej ugotoviti velikost in razdelitev teh pritiskov. To je pa domena geomehanikov ter predstavlja za sta­ tika ponavadi točko negotovosti, ker se pač ne ukvarja z napredkom znanosti v geomehaniki; rezultate izsled­ kov pa vendar nujno potrebuje. Vsak statik zna — pri danih podatkih o notranjem trenju nasipnega materiala, o njegovi koheziji izraču­ nati tako imenovani: »aktivni zemeljski pritisk« po da­ nih formulah, po zakonu Coulomba. Vsi pa vemo, da predstavlja »aktivni zemeljski pritisk« res le minimalni pritisk, ki bi se pojavil v trenutku odmikanja stene. Dejanski pritisk na steno je vselej nekaj večji, če lahko stena za malenkost popusti, ter bistveno večji, če mora stena ostati nepodajna. Za statični račun neke pod­ porne stene ali nekega zidu je torej treba vzeti v po­ datke obtežbe večje pritiske. Mnogoletne izkušnje v lastnem delu, pri reviziji projektov in pri delu kolegov kažejo na naslednjo prakso: statik predpostavlja nekaj manjši kot notra­ njega trenja (na primer 31°, namesto 36°), predpostav­ lja, da ni nobene kohezije, pa tako dobi potrebno re­ zervo, ki ima namen ustreči ravnotežju dejanskih več­ jih pritiskov. Če bi pa dejansko ugotovili realni kot notranjega trenja in upoštevali tudi kohezijo gradiva, bi dobili sorazmerno nizke aktivne zemeljske pritiske. Nanje izvršeno dimenzioniranje pa bi bilo preoptimi- stično, ter je v nekaterih primerih že želo neprijetne posledice, nagibanje zidov, pokanje vezi. Za vsakega statika pa bi bilo vendar prijetno, če bi se mogel držati nekih določenih načel glede mere, oziroma faktorjev povečanja aktivnih zemeljskih pritiskov, da bo kon­ strukcija dovolj varna, ne pa razsipno dimenzionirana. Konkretni primer nekega dolgega sidranega zidu v Švici mi je dal priložnost, seznaniti se z njih prakso, ter njih gledišča na tem mestu objavljam: Velikost zemeljskih pritiskov in njih razdelitev se jemlje po Terzaghiju: v območju od 0,2 H do 0,8 H se jemlje enakomerni zemeljski pritisk v iznosu 0,8 l^H, ta pritisk pa proti dnu in proti vrhu linearno pada v spodnji in vrhnji petini zidu. Rezultanta vseh pritiskov znaša torej: , ( 0,2 )E = 0,8 l ayH 0,6 + 2 — H = E = 0,64 2ayH3 = 1,28 Ea , H2ker je Ea po Coulombu Aay — • 2 Slika 1 Faktor povečanja znaša torej 1,28, pri čemer se to­ lerirajo normalno mali odmiki zidu. Rezultanta zemelj­ skih pritiskov poteka točno v sredini zidu, ne pa v spodnji tretjini, ki bi ustrezala trikotni razdelitvi. Za stene, ki se ne smejo prav nič odmakniti, tako imenovane »nepodajne stene« uporablja švicarsko združenje za promet in ceste formulo: ž0 = — sin ' f na­ mesto Coulombovega / a = tg2 sem si faktorje povečanja, to je razmerja: . Preračunal 1 — sin (p tg2 in jih navajam za razne kote notranjega trenja q>: Zanimiv je način, kako določiti varen položaj si­ drišč za kable, da se ne bi zatege z zdrsom hribine vred zapeljale v praznino za steno. Podjetje »Precontrainte SA« iz Lausanne, ki propagira svojo izvedbo sidranja opornih sten, je izdalo posebno navodilo za določanje teh sidrišč. To navodilo predvideva risanje zaporedja drsnih krivulj oblike logaritmičnih spiral z vertikalno tangento na površini zemlje po metodi Felleniusa ter nudi že narisane modele teh krivulj. Za vsako teh kri­ vulj je mogoče kontrolirati statično ravnotežje okrog središča 0, ki je izven območja terena, nad pobočjem. Tako se dobi za vsako krivuljo — drsno ploskev gotov faktor, razmerja med momenti sil, ki aktivno pritiskajo zid na ven, in momenti sil, ki delujejo obratno, zadr­ žujoče z negativnim momentom okrog 0. Kritična drsna ploskev je tista, pri kateri sta potiskajoči in zadržujoči moment okrog 0 enaka. Vse krivulje drsnih ploskev v večji globini izkazujejo neko razmerje med zadržujo­ čimi in potiskujočimi momenti, ter je s tem razmerjem že predstavljen varnostni faktor. Varnostni pogoj za določitev dolžine sider ter položaja sidrišč je naslednji: samo sidrišče kabla naj bo vselej izza drsne ploskve, ki izkazuje varnostni faktor 1,5, začetek sidrišča pa ne sme v nobenem primeru prekoračiti kritične drsne plo­ skve varnostnega faktorja 1. Dolžina samega sidrišča pa je določena s tehnološkim sistemom, ki je bil izbran v posameznem primeru za izvedbo prednapetosti v zve­ zi z lastnostmi hribine. Prof. Svetko Lapajne iz naših kolehtivov SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR Nov sporazum Podpisan je bil samoupravni sporazum o združe­ vanju dela in sredstev za rekonstrukcijo opekarne Bo­ reči. Gre za veliko investicijo v proizvodnji strešne ope­ ke, ki jo modernizira in povečuje obrat Boreči, TOZD gradbeništvo Maribor pa stopa s svojim prispevkom kot sovlagatelj četrtine investicijskih sredstev v dohod­ kovne odnose z delovno organizacijo Križevskih ope­ karn. Ti odnosi predstavljajo vertikalno integracijske povezavo in zaradi tega tudi novo kvaliteto našega po­ vezovanja z drugimi delovnimi organizacijami. Poleg izvajalske funkcije, ki je za nas zanimiva zaradi ob­ sežnosti investicije v višini 53,349.837 din, je za naše delavno organizacijo pomembna pri sklenitvi samou­ pravnega sporazuma še vrsta drugih interesov. Projek­ te je izdelala naša TOZD PTB, izvoz strešnikov, za katere je veliko zanimanje v Avstriji, bo šel prek naše izvozne službe, opekarna bo dobavljala opečne izdel­ ke našim TOZD. Družbena ocena sporazuma je vsestransko pozitiv­ na. Pri zagotovitvi dela sredstev, ki jih sovlaga naša TOZD gradbeništvo Maribor, sodeluje tudi Ljubljan­ ska banka v obliki kredita. Z deli naj bi se pričelo takoj, investicija pa naj bi bila zaključena v letu dni. TOZD Gradbeništvo Pomurje Trenutno je v delovnem razmerju 828 ljudi, v uč­ nem razmerju pa 59 učencev. Gradimo vse pomembnejše objekte na področju občin Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota. Naša največja gradbišča so: — adaptacija podružnice Ljubljanske banke v Murski Soboti, — proizvodna hala Panonija, — poslovno stanovanjski kompleks, — dijaški dom in vrtec v Murski Soboti, — tovarna Mura v Gornjih Petrovcih, — dom oskrbovancev Rakičan, — šola Beltinci, —■ rentgenološki oddelek bolnice Rakičan, — rekonstrukcija farme Jezera pri Rakičanu, — 110-kW stikališče v Murski Soboti, —■ šola Radenci, — 59-stanovanjski blok v Gornji Radgoni, ■—• razširitev tovarne Mesoizdelki v Gornji Rad­ goni, — proizvodna hala Lina Apače. Ko je pred tremi leti bilo čutiti pomanjkanje del, smo gradili v Rovinju. Lani smo na Madžarskem pričeli z gradnjo blagov­ nice v Szombathelyju. Nosilec del je DO Konstruktor (preko SOZD IMOS). Lahko rečemo, da smo s to grad­ njo prinesli na Madžarsko ime Konstruktorja oz. dobro ime slovenskih gradbincev. Z delom smo se uveljavili, ker smo dosegli kvaliteto. Trudimo se, da bi si na Madžarskem zagotovili dela še v bodoče. Veseli nas, da so enaka prizadevanja tudi na njihovi strani. V teku so razgovori za gradnjo blagovnice v Budimpešti ter gradnjo nekaterih zdravstvenih objektov in rekonstruk­ cije muzeja v Szombathelyju. Pridobili smo si odlične reference in sposobni smo izvesti tudi najpomembnejše naloge. Takšne večje naloge v minulem obdobju so bile: — kompleks MURA v Murski Soboti leta 1974/75 (rok izgradnje manj kot eno leto), — kompleks Boračevo Radenska Radenci (8 mese­ cev), —■ silos KIK Pomurka, faze drsnega betoniranja (skupaj s Tehniko iz Zagreba smo presegli vse doseda­ nje rekorde glede hitrosti drsenja), —- blagovnica v Szombathelyju (predaja pred ro­ kom). Vsi ti objekti so bili prioritetni. Razveseljivo je, da kljub temu nismo zamudili rokov na drugih gradbi­ ščih. Z IMOS v leto 1978 Cilji poslovne politike IMOS oz. njegovih članov, so zapisani v aktih, ki smo jih sprejeli s samoupravni­ mi sporazumi, v resoluciji o izvajanju družbenega pla­ na SR Slovenije ter so pogojeni s stanjem na tržišču in s stopnjo povezanosti članov ZIGP in njihovimi zmogljivostmi. Fizični obseg proizvodnje v letu 1978 predvideva 293.000 m2 stanovanjske gradnje, 110.500 m2 objektov družbenega standarda, 250.700 m2 gospodarskih objek­ tov ter vrsto izdelkov s področja proizvodnje gradbe­ nega materiala in obrtniških storitev. Investicijskih del v tujini je predvidenih za 18.800 tisoč USA i>. Celotni prihodek, ki naj bi naraščal vsaj po stop­ nji 7,8 %>, je predviden v višini 4600 milijonov din. Število zaposlenih se sme povečati največ ja 3 %. Na domačem tržišču so skupne akcije usmerjene na skupne naloge članov povsod, kjer se s tem zago­ tavljajo večji učinki. Pri tem je upoštevati celotno ju­ goslovansko tržišče kot področje, na katerem bo treba poiskati delo. Ambicija, da bi opravili za 18,8 milijonov dolarjev ali za 380 milijonov dinarjev del v tujini, ni skromna. Načrtovan je specializiran obrat za dela v tujini. Povezovanje z delovnimi organizacijami pri kom­ pleksnem izvrševanju proizvodnih gradbenih nalog mora biti povezano s sodelovanjem s potencialnimi ve­ likimi investitorji že od projektiranja in programira­ nja tehnoloških postopkov do usposobitve objekta in delavcev za proizvodnjo. Razvojna dejavnost mora usposobiti člane IMOS za industrializacijo in racionalizacijo vseh vrst gra­ denj, ki jih izvajajo člani. Skupna nabava osnovnih gradbenih materialov in usklajena nabava in koriščenje mehanizacije bosta po posebnem sporazumu nalogi IMOS inženiringa. Pod­ ročje izdelave prefabrikatov zahteva prav tako dogo­ varjanje delitve dela ter planiranje medsebojnih do­ bav za tekoče leto. Predvideno je združevanje sredstev za skupni pos­ lovni, skupni rezervni in skupni razvojni sklad ZIGP IMOS. Področje avtomatske obdelave podatkov bo med člani usklajevala komisija z namenom pomagati čla­ nom ter jih pripraviti za poznejši enotni sistem AOP v ZIGP IMOS. Vir: Glasilo KONSTRUKTORJA št. 11/77. SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA Kako v letu 1978? Za našo dejavnost je vsekakor pomemben razvoj infrastrukture. Zaostajanja pri izvajanju planov so za več kot leto dni, največ na cestnem področju. Od več­ jih objektov so se pričela dela na avtocesti Vrhnika— Dolgi most, Karlovški most in Celovška cesta. Ostali projekti so v različnih fazah priprave in se bodo reali­ zirali v letu 1978 in kasneje (avtocesta Črnuče—-Dolgi most, predor skozi Karavanke, hitra cesta skozi Mari­ bor, magistralna cesta skozi Celje, mejni prehod Vrtoj­ ba, cesta Naklo—Kranj—Ljubljana, Razdrto—Ferneti­ či itd.). Izgradnja je odvisna od mednarodnih kreditov, od prerazdelitve prometnega davka na pogonska goriva v korist sredstev za izgradnjo cest, od priliva sredstev občanov, ki so vpisali posojilo. Redni priliv sredstev je manjši za 30 °/o zaradi manjše prispevne osnove, za­ to del novogradenj in rekonstrukcij finančno ni pokrit. Poleg tega so stroški v primerjavi s planom za 40 °/c večji (predračuni podcenjeni). V globalni oceni možnosti razvoja SRS v letu 1978 je poudarjeno tudi nazadovanje v stanovanjski izgrad­ nji v letu 1977 4 %> pod planom, oz. 2400 stanovanj manj kot v letu 1976, kar zahteva v letu 1978 tudi sprejetje ustreznih ukrepov s področja cen stanovanj, ureditev komunalne opremljenosti, stavbnih zemljišč, pridobivanje urbanistične dokumentacije itd. Temeljne razvojne naloge na področju gradbeni­ štva in industrije gradbenega materiala nalagajo ob pobudi in pomoči GZ nadaljevanje z integracijskimi procesi. Ustanovitev GAST kot poslovne skupnosti, SOZD GIPP in druga povezovanja na dohodkovnih os­ novah bodo zahtevala za realizacijo teh prizadevanj aktivno vključitev tudi za naše delovne organizacije. Vir: List PRIMORJE — december 1977 Bogdan Melihar INFORMACIJE *» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 5 Serija: IZVEDBE MAJ 1978 Prepaktni beton 1. UVOD Pri grajenju jedrske centrale v Krškem je bilo potrebno opraviti tudi podbetoniranje velike reak­ cijske posode z bombiranim dnom. Po zahtevah amerikanskega izvajalca se je moralo polnjenje praznih prostorov pod posodo izvršiti s prepaktnim betonom zaradi preprečitve skrčka in s tem pose­ danja posode. Naloga je bila poverjena po izboru ZRMK TOZD Inštitut za materiale, ki je izvedel poleg os­ novnih in specializiranih materialno tehničnih raz­ iskav tudi vse usklajevanje z ameriškimi predpisi, dalje je pripravil v poskusnem obratu, na podlagi rezultatov študije, domačo prepaktno malto na os­ novi izključno domačih surovin, ter sodeloval pri vgradnji malte v predhodno z agregatom zapolnje­ nih prostorih pod reaktorsko posodo. Nadalje je izvajal kontrolo polnitve prostorov, ki niso bili do­ stopni, s posebnimi napravami. Iz omenjenega študijskega in aplikativnega materiala podajamo nekatere zanimive odlomke. 1.1 Splošno o prepaktnem betonu Prepaktni beton imenujemo na poseben način vgrajeni beton, po postopku, ki je nastal in bil iz­ popolnjen v ZDA. To vrsto betona imenujejo v Združenih državah »PREPLACED AGREGAT CONCRETE«, kar lahko dobesedno prevedemo kot beton s predhodno vgrajenim agregatom. V tuji literaturi se uporablja tudi skrajšan izraz »prepakt beton«, ki smo ga osvojili tudi mi. Sam postopek vgrajevanja pa bomo imenovali prepaktiranje. Pre­ paktni beton se izdeluje na ta način, da se v že pripravljeni in vgrajeni grobi agregat injicira po­ sebna malta (prepaktna malta), tako da zalije ves medzrnski prostor v agregatu. Na poti skozi agre­ gat, prepaktna malta izpodriva zrak, ali pa vodo, če vgrajujemo podvodni beton. Agregat je lahko vsak, ki je uporaben za pri­ pravo običajnega betona, naraven ali drobljen, od­ poren pa mora biti proti lomljenju. Uporabljajo se različne frakcije, njih izbira pa je pogojena z ve­ likostjo objekta, v katerega vgrajujemo prepaktni beton in pa z zahtevami, ki jih narekuje sam po­ stopek prepaktiranja. Pred vgrajevanjem je treba agregat sprati, ter tako odstraniti površinske ne­ čistoče, obenem pa površinsko vlažna zrna ne ab­ sorbirajo vode iz prepaktne malte. Prepaktna malta se sestoji iz vode, veziva (ce­ ment in po potrebi pucolanski dodatki), peska gra­ nulacije do maks. 3 mm in specialnega kemijskega dodatka, kot ene najpomembnejših komponent prepaktne malte Dodatek mora izkazovati več lastnosti hkrati, zmanjšati mora vodo, potrebno za doseganje določene pretočnosti malte, preprečevati segregacijo, podaljševati čas začetka vezanja in z rahlim nabrekanjem preprečevati krčenje malte oziroma betona. V mešalniku pripravljena prepaktna malta se injicira v agregat, pod pritiskom, ki ga ustvarja po­ sebna črpalka. Delovni pritisk črpalke mora biti takšen, da se premagajo upori v cevovodih, injek­ cijskih ceveh in agregatu. Pritisk na mestu inji- ciranja pa ne sme biti prevelik, saj bi lahko po­ vzročil deformacije na opažu. V primerjavi s klasično izdelanim betonom vsebuje prepaktni beton večji odstotek agregata, kar ima za posledico nekoliko večje vrednosti mo­ dula elastičnosti. Zaradi kamnitega skeleta, ki ga ustvarja medsebojni stik posameznih zrn agre­ gata, predvsem pa zaradi spec. lastnosti vgrajene malte, je krčenje prepaktnega betona brezpomemb­ no glede na krčenje klasično izdelanega betona. Razen modula elastičnosti in krčenja pa so osnov­ ne fizikalne lastnosti prepaktnega betona približ­ no enakovredne lastnostim ustreznega klasičnega betona. Slaba stran prepaktnega betona je precej več­ ja cena v primerjavi s litim betonom. Zato je nje­ gova uporaba omejena na konstrukcije, kjer po­ sebne lastnosti in pogoji opravičujejo višjo ceno. Prepaktni beton se zlasti uspešno uporablja pri gradnji podvodnih objektov (temelji mostov npr.), pri gradnji tunelov in rudniških jaškov, pri po­ pravilih poškodovanih objektov in pa povsod tam, kjer je klasično betoniranje otežkočeno ali pa sploh ni mogoče. 1.2 Namen raziskovalne naloge Po nam dosegljivih informacijah se prepaktni beton do sedaj v Jugoslaviji še ni uporabljal, za­ radi nepoznavanja tehnologije prepaktiranja in ker niso bile izvedene predhodne laboratorijske pre­ iskave in pilotna betoniranja, V tej zvezi se je ing. Edvard Mali udeležil seminarja v ZRN in ugo­ tovil, da so v splošnem podane le enciklopedijske informacije, medtem ko so konkretne aplikativne rešitve in izkušnje obravnavane kot poslovna taj­ nost posameznih izvajalcev. Osnovni namen naše raziskovalne naloge je, da se izvršijo potrebne predhodne preiskave in osvoji postopek prepakti­ ranja ter tako pripravi vse za uporabo prepaktnega betona v naši gradbeni operativi. Namen naloge je torej študij razpoložljive ino­ zemske literature, predpisov in standardov o pre- paktnem betonu, ter iskanje možnosti njegove smotrne uporabe s konkretnimi aplikacijskimi re­ šitvami. Glede na zahtevane lastnosti prepaktnih betonov je potrebno z laboratorijskimi preiskavami določiti najprimernejšo sestavo malte in razviti ke­ mijski dodatek za ekspendiranje malte. Na osnovi teh malt je treba izdelati in preiskusiti laboratorij­ ske betone in določiti njihovo optimalno sestavo. S pilotnim vgrajevanjem prepaktnega betona pa je treba izbrati in preiskusiti najprimernejšo tehno­ loško in mersko opremo. Problematika prepaktnih betonov je zelo kom­ pleksna, zato smo se v tej raziskovalni nalogi ome­ jili na prepaktne betone iz okroglozrnatega drob- nogranuliranega mineralnega agregata velikosti do 50 mm. Za te betone se je namreč pokazala mož­ nost konkretne uporabe pri izgradnji jedrske elektrarne v Krškem, kjer je kot alternativa pred­ viden prepaktni beton za podbetoniranje reaktor­ ske posode. 2.0 TEHNOLOGIJA VGRAJEVANJA PREPAKTNEGA BETONA 2.1 Splošno Tehnologija vgrajevanja prepaktnega betona je zaradi svoje specifičnosti zelo zahtevna. Sestoji se iz treh bistvenih elementov: a) priprava in vgrajevanje agregata b) priprava prepaktne malte c) tehnična izvedba prepaktiranja. 2.2 Priprava in vgrajevanje agregata Za prepaktni beton lahko uporabljamo bodisi drobljen, ali pa naraven agregat, odporen proti lomljenju in krhanju. Pred namestitvijo ga je tre­ ba dobro sprati, ter tako odstraniti površinske ne­ čistoče. Da dosežemo želeno medzrnsko poroznost (prostornino praznega prostora v agregatu, ki ga zalije prepaktna malta), lahko uporabljamo različ­ ne frakcije agregata in jih tudi mešamo v želenih razmerjih, tako da je vedno omogočen pretok mal­ te skozi agregat. Premer minimalnega zrna agrega­ ta naj ne bi bil manjši od 12—19 mm. Nasprotno pa je lahko premer maksimalnega zrna v načelu po­ ljubno velik, ter ga izbiramo glede na dimenzije objekta, V katerega vgrajujemo prepaktni beton in sicer tako, da ni večje od 1/4 minimalne dimenzije objekta, ali pa od 2/3 minimalne razdalje med ar­ maturnima palicama. Uspešno je celo bil uporab­ ljen agregat z maksimalnimi zrni velikosti človeka. Odstotek medzrnske poroznosti se giblje med 33 (35) — 45 °/o in tudi več. Le čist (brez nečistoč) in površinsko vlažen agregat lahko vgradimo v opaž. Kolikor agregat ni dobro spran in vsebuje nečistoče, ne moremo doseči popolnega stika med zrni in malto; vezi zno­ traj prepaktnega betona so slabe. Če agregat ni površinsko vlažen, absorbira vodo iz malte, kar ima za posledico njeno zgostitev in slabo zalivanje medzrnskega prostora. Zato je potrebno pred vgraditvijo v opaž ag­ regat dobro sprati z vodo. Nikakor pa ni dovoljeno pranje agregata, ko je le-ta že nameščen v opažu, saj bi se delci nečistoč, skupaj z vodo pomikali skozi agregat od zgoraj navzdol. Le v primeru, da pred injektiranjem malte, zrna agregata nimajo zadovoljive površinske vlaž­ nosti, jih lahko ovlažimo z vodo, ki jo potiskamo skozi injekcijske cevi v opažu. Če uporabljamo agregat različnih frakcij, ga je treba pred vgraditvijo dobro premešati v izbra­ nih razmerjih. Pri polaganju agregata v opaž je treba višino prostega pada zrn zmanjšati na minimum. Preve­ lika višina prostega pada zrn, lahko namreč pov­ zroči segregacijo agregata in lomljenje zrn. Odlom­ ljeni delci zmanjšujejo medzrnsko poroznost in otežkočajo gibanje malte skozi agregat. Segrega­ cija pa ima lahko za posledico povečanje in neena­ komerno porazdelitev medzrnske poroznosti, s tem pa se zmanjša tudi tlačna trdnost vgrajenega pre- pakt betona. Dovoljena višina prostega pada je od­ visna od velikosti zrn in vrste agregata. Minimalno višino prostega pada zrn dosežemo, če polagamo agregat v pripravljen opaž, skozi fleksibilne gumijaste cevi. Pri spuščanju agregata na velike globine in še zlasti na težko dostopna mesta, se z uspehom upo­ rabljajo cevi, katerih premer je štirikratni premer maksimalnega agregata. Cev se postopoma napolni z agregatom in spusti do mesta praznitve. Na spod­ njem koncu cevi agregat odteka na zgornjem kon­ cu pa jo kontinuirano polnimo tako, da je cev ves čas polna agregata. V omejene in težko dostopne prostore je po­ gosto treba agregat polagati ročno. To je še zlasti pomembno tam, kjer želimo doseči visoko homo­ genost prepaktnega betona ali pa direktni stik med vgrajenimi konstrukcijami in kamnitim skeletom, ki ga tvori agregat v prepaktnem betonu. Pri vgrajevanju podvodnega betona je treba skrbno pripraviti podlago in odstraniti ves drob­ nozrnati material pred vgraditvijo agregata. Drob­ nozrnati material prodira skupaj z malto po ag­ regatu navzgor, obdaja posamezna zrna in zapol­ njuje medzrnski prostor, s tem pa otežkoča prodi­ ranje malte skozi agregat. Zalivanje zrn agregata je nepopolno, vezi med agregatom in malto pa so slabše. Kolikor je voda, v kateri se vgrajuje prepakt- ni beton, onesnažena oziroma vsebuje različne sno­ vi, jo je potrebno pred pričetkom del analizirati, ter določiti stopnjo onesnaženosti in ugotoviti mo­ žen vpliv suspenzije na kvaliteto vgrajenega be­ tona. Različne suspenzije namreč prekrijejo povr­ šino agregata in preprečijo vezavo malte s posa­ meznimi zrni. Če je stopnja onesnaženosti vode majhna in ni pričakovati hujših posledic v kvaliteti betona, se lahko prične z injiciranjem malte v agregat in sicer tako, da je delo opravljeno v čimkrajšem času (v dnevu ali dveh). V nasprotnem primeru pa, ko je ugotovljena večja onesnaženost vode in je pričakovati slabšo kvaliteto betona ali pa posledice sploh niso pred­ vidljive, je treba opustiti vgrajevanje prepaktnega betona, ter uporabiti klasičen način betoniranja. 2.3 Priprava prepaktne malte Malta za vgrajevanje v prepaktni beton se se­ stoji iz cementa, peska, vode in kemijskih dodat­ kov, ki so med seboj pomešani v točno določenih razmerjih, odvisno od želenih lastnosti, ki naj jih malta ima. Prepaktna malta mora imeti ustrez­ ne fluidne lastnosti, mora se z lahkoto pretakati skozi cevi in zalivati agregat, mora rahlo ekspan­ dirati, ter mora imeti ustrezno trdnost. Zlasti pomembno je, da je malta stabilna — odporna pro­ ti segregaciji. Segregacija (izločevanje vode iz mal­ te) bistveno vpliva na kvaliteto betona in pa po­ vzroča zastoje med samim procesom injiciranja. Zaradi strogih zahtev po lastnostih malte, je treba pred in med samim injiciranjem kontinuira­ no kontrolirati kvaliteto malte. Šarže, ki ne ustre­ zajo predpisani kvaliteti, je treba zavrniti. Prepaktna malta se meša v posebnih mešalni­ kih, z navpično mešalno osjo. Čas in način meša­ nja je odvisen od vrste mešalnika, sestave malte in želenih lastnosti, ki naj jih malta ima. Malta naj se transportira po cevovodih tako, da je ves čas v gibanju. Kolikor se zastojem ni mogoče izogniti, pa naj bodo le-ti čim krajši. 2.4 Tehnična izvedba prepaktiranja Suhe komponente, ki sestavljajo malto, se me­ šajo z vodo v posebnih mešalnikih. Transport mal­ te od mešalca oziroma agitatorja do objekta, v ka­ terega se vgrajuje prepaktni beton se vrši po cevo­ vodu, s pomočjo črpalke. Pritisk, ki ga ustvarja črpalka, mora biti takšen, da se premagajo vsi upo­ ri v cevovodih in agregatu. Zato naj bi bila odda­ ljenost mešalne postaje oziroma črpalke od objek­ ta čim manjša. Pri razdaljah, večjih od 200—£50 m, odvisno od pogojev obratovanja, je potrebno posta­ viti vmesno črpalno postajo, ki bo zagotovila do­ volj pritiska, za uspešno injiciranje malte. Injekcijske cevi so postavljene v opažu nav­ pično, horizontalno ali pa pod določenim kotom. Prepaktno malto potiskamo skozi injekcijske cevi v agregat. V praksi je najpogostejši način injiciranja malte v horizontalnih plasteh. Ko malta zapolni prazen prostor v agregatu do določene višine, pri­ čnemo s pritiskanjem malte skozi cev, ki zapolnju­ jejo naslednjo plast in tako vse dokler ni ves agre­ gat v opažu zalit z malto. Izstopna mesta injekcij­ skih cevi, skozi katera potiskamo malto, morajo biti predhodno vsaj 30 cm pod gladino malte. Pri vgrajevanju prepaktnega betona v kon­ strukcije, ki imajo eno dimenzijo precej manjšo od ostalih dveh, se je izkazala kot mnogo bolj pri­ merna metoda, pri kateri pričnemo z injiciranjem malte na enem koncu opaža, poševna gladina malte pa se pomika skozi agregat. Injekcijske cevi so v tem primeru nameščene tako, da z injiciranjem malte sledimo gibanju gladine malte. Običajno je naklon razleza malte od 1 :4 do 1 :8 odvisno od vrste in velikosti agregata, odstotek medzrnske po­ roznosti, načina injiciranja in drugih faktorjev. Zrak, ki ga malta izpodriva, mora imeti mož­ nost uhajanja iz opaža. V ta namen je treba na vrhu opaža vgraditi v agregat odzračevalne cevi. Še zlasti je to pomembno na omejenih področjih, ali pa izpod velikih ravnih površin, kjer zrak nima možnosti prostega uhajanja, ter bi lahko nastale zračne kaverne. Proces injiciranja traja toliko ča­ sa, dokler malta ne priteče iz odzračevalnih cevi. Hitrost malte na izstopnih mestih injekcijskih cevi naj bi bila takšna, da malta ne bi ustvarjala prevelikega pritiska na agregat in preko njega na opaž. Odvisno od fluidnih lastnosti malte, velikosti agregata, odstotka medzrnske poroznosti in oblike zrn agregata naj bi bil pretok malte skozi injekcij­ ske cevi od 0,03 nrVmin do 0,11 m3/min. Samega prepaktnega betona ni mogoče vibri­ rati. Možno je zunanje vibriranje opaža, ki je vča­ sih zaželeno in koristno, ker na ta način omogoči­ mo malti, da v celoti prodre do opaža, ter dobimo pri razopažanju gladko površino. Vendar pa je tre­ ba paziti, da prekomerno vibriranje ne povzroči segregacije peska v malti. Zaželeno je, da se ves postopek injiciranja do­ ločenega objekta izvede naenkrat, brez vmesnih prekinitev. Pri velikih objektih, kjer to praktično ni izvedljivo, pa je treba ves objekt razdeliti na sektorje, v katere vgrajujemo beton kot v zaklju­ čene celote in brez prekinitev. Zlasti pomembno je, da je malta neprestano v gibanju, saj je tako možnost zastojev minimalna. Odvisno od vrste in količine dodatkov v malti je dovoljeni čas mirovanja malte različen. V načelu lahko smatramo, da je malta po eni uri mirovanja za injiciranje neuporabna. Če pride zaradi sedimentacije malte do zasto­ jev v transportnih cevovodih in injekcijskih ceveh, morajo le-ti biti čim krajši. Zato morajo biti vse cevne zveze izvedene tako, da so hitro razstavlji­ ve. Na ta način lahko z malto zamašene cevi hitro zamenjamo z novimi. Kolikor pride do zastojev v injekcijskih ceveh, jih ne smemo čistiti s potiska­ njem vode, temveč jih je treba nadomestiti z no­ vimi. Marjan Ferjan, dipl ing. NOVOSTI iz ZRMK TOZD Inštitut za materiale C O R R O S C R I P T A P A R A T U R A Z A Š T U D I J K O R O Z I J S K I H P O J A V O V R A Z L I Č N I H K O V I N I N N J I H O V I H Z L I T I N Pri reševanju korozijske problematike kovin in njihovih zlitin so eiektrokemijske meritve potencialov, tokov in polarizacije v različnih elektrolitih koristen in poznan pripomoček za oceno nagnjenosti kovine h koroziji in za študij poteka ter obsega korozije. Omenjena aparatura omogoča potenciostatske oziroma potenciodinamične merit­ ve. Možno je torej zasledovati potenciale kot funkcijo korozijskega toka in obrat­ no. Zanimive in zelo koristne so študije pasivacije in s tem v zvezi meritve potenci­ ala sistema v odvisnosti od časa, vpliv inhibitorjev itd., kar je z omenjeno apara­ turo izvedljivo. Aparatura omogoča zasledovanje omenjenih parametrov tudi pri povišanih temperaturah (do 130° C), kar je predvsem važno za študij korozijskih pojavov sistemov, ki obratujejo pri teh temperaturah (sistemi v rafineriji nafte). Končno aparatura daje možnost študija elektrolitov, ki so osnovni pogoj za koro­ zijski proces. MAISTROVA 7 61240 K A M N I K T ele fon 831-237 Izvajamo vse vrste visokih in nizkih gradenj, stanovanja za trg in vse vrste investicijsko tehniške dokumentacije. Nudimo vse vrste gramozov in betonov iz stranskih obratov. VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ vam nudi v svojih skladiščih na debelo in trgovinah na drobno v Kranju, Ljubljani, Škofji Loki, Radovljici, Lescah in Jesenicah veliko izbiro železninskega blaga in blaga za gradbeništvo kot tudi blaga za široko potrošnjo. Obiščite nas, postregli vam bomo solidno in poceni. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA ŽAGARJA 30 TELEFON 21 378. 21 379 — POŠTNI PREDAL 121 POŠTNA ŠT. 64001 ŽIRO RAČUN 51500-601-10201 Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. n.soI.a.K R A N J nazorjeva I TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Jesenice TOZD Industrijske in nizke gradnje Javornik TOZD Industrijske in nizke gradnje Kranj TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Kranj TOZD Gradbena operativa Kamnik TOZD Gradbena operativa Tržič TOZD Gradbena operativa Ljubljana TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica TOZD Lesni obrati Kokrica TOZD Betonsko železokrivski obrat Jesenice TOZD Projektivni biro Kranj Hotel BOR Preddvor