■ 1 ...................................................................................................... izhaja razen nedelj in praznikov ===== vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ------ Učiteljska tiskarna. ---------- Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. = Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2\50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v. @asl!o Jugoslovanske socialno demokratične stranke Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Štev. 16. ¥ Ljubljani, sobota dne 19 januarja 1918. Leto II. Delavsko ljudstvo! V resnih časih živimo. Vprašanje miru in prehrane trkata na naša vrata. Ker delavstvo zahteva, da izrazi željo in voljo trpečega delavstva, sklicujemo jutri » v nedeljo 20. januarja 1918 ob 2. popoldne shod delavstva Ljubljane in okolice v Mestnem Domu. Na dnevnem redu je ziftanišanie radie kruha In moke ter delavstvo. Poroča sodrug Anton Kristan. V tem trenotku je silno važno, da tudi delavstvo izrazi svoje mnenje. Zato pričakujemo, da se delavstvo odzove povabilu, ki je izšlo iz njegove srede, v polnem številu. V Ljubljani, 18. januarja 1918. Sklicatelji. Stavka. Delavstvo na Nižje Avstrijskem in Štajerskem, kjer je koncentriranih največ industrijskih ,obratov, uporablja te dni skrajno sredstvo, ki ga ima v boju za samoohranitev, stavko. Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem, kjer razgrinjajo: diplomat j e centralnih držav svoje popolno neumievamje demokratičnih zahtev časa, so vznetita nevaljo delavstva do skrajnosti. Di-ptomatje igrajo tam zunaj nevarno igro, z gladkimi besedami pripravljajo nadaljevanje vojne, doma pa se reži iz neštevilnih delavskih stanovanj beda. Vsak dan postaja pomanjkanje večje, trpljenje neznosmejše — a v Brestu Litovskem hočejo zastopniki centralnih držav popačiti jasne pogoje za sklep miru in s tem obenem za dolgo časa poikopati vsak izgled za dosego splošnega miru. Lepa načela je razvijal Lansko leto grof Czemin in jih reprezentiral vsemu svetu kot temelje za trajen mir. Toda sedaj? «■ Kako silno potrebujemo miru, je vlada sama dokazala s tem, da je skrčila izmero moke. Zaloge se krčijo, šele v januarju simo, pa 'mora že posegati vlada po ostrih odredbah, da nas za silo prehrani do nove žetve. Ali kako daleč je se ^september! Na počasno umiranje so obsojeni milijoni j,e zato, ker vztrajajo vladajoči krogi na pogojih zmagovitega miru. In če ni še ugoden trenotek za sklep takega miru, tedaj naj gre trpljenje še v neizmernost... Delavstvo je sito te krvave igre, od katere liima ogromno materiolno in duševno škodo. Mir hoče imeti, priliko za svoboden razvoj, za uresničenje svojih ciljev. Gorje vladi, če ne bi pravilno razumela povodov sedanje stavke, ki sta izražena v dveh besedah: Mir in kruh! Strankino zastopstvo avstrij&ko-ncmške socialno demokratične stranke je izdalo spričo ogromne stavke izjavo, v katerej pravi, da je izbruhnila stavka elementarno, brez sodelovanja -strokovne in politične organizacije, le na poročila o pogajanjih v Brestu Litovskem in vsled vedno slabejših razmer v prehrani. Strankino zastopstvo pravi, da se delavstvo le tedaj pomiri, če se izpolnijo sledeči predpogoji: 1. Ge more dati vlada popolnoma pomirljivo izjavo-, da se ne razbijejo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem zaradi 'teritorialnih zahtev; da odstrani ovire za sklep miru s tem, da brezpogojno prizna nepotvorjeno, demokratično praviico sainoodloče vanj a za sporne dežele; če pouči vlada zaupnike delavstva povsem odkritosrčno o stanju mirovnih pogajanj, jih trajno obvešča o pogajanjih in jim ne odreka primernega vpliva na potek pogajanj. 2. Ce pritrdi vlada temeljiti reorganizaciji prehrane, zlasti če izvede enakopravnost v porabi saniopridelovalcev in ostalega prebivalstva in izda prepoved mlenja na zasebni račun. Vemo, da tudi te odredbe ne povzročijo hipnega izboljšanja v prehrani, a vendar bi delavstvo pomirile toliko, da bi bilo preverjeno o enakomerni razdelitvi razpoložljivih zalog za bodočnost. 3. Če dovoli vlada, da se zdemokratizirajo občinski zastopj, kjer je bila doslej onemogočena vsaka pametna politika prehrane zato, ker prevladujejo v teh zastopili razredi, interesirani Pri oderuštvu z živili. Vlada mora torej takoj predlagati zakonodajnim oblastim splošno, enako ,in direktno volilno pravico za občinske z a s topo. 4. Ce privoli vlada, da se odpravi brezpravnost delavstva, nastalo vsled olilitarizacije obratov. Izjava apelira na delavstvo, zaposleno v industrijah za živila, v rudnikih, na železnici, transportnem obrtu in v plinarnah in elektrarnah, naj ne ustavi dela, ker bi stavka tega delavstva močno oškodovala položaj vsega delavstva. Končno še prosi strankino vodstvo delavce in delavke, naj bo mirno in naj se izogiblje vseh spopadov na cesti: »Demonstrirate s stavko, učinkovitost tega demonstracijskega •sredstva ne morejo zvišati izgredi na cestah, temveč ga preje ogrožajo«. V' sledečem prinašamo še nekatera podrobnejša poročila o stavki na Nižje Avstrijskem in na Štajerskem1. V Gradcu stavka okolo 20.000 delavcev in delavk. Stavka se je pričela v četrtek zjutraj. V sledečih obratih počiva delo: tovarna za vagone Weitzer, strojna -tovarna Andritz, Felten & Guillaume, Sopron, Styria, Puch, Ciess, železniška delavnica Koflach, kurilnica na južni železnici, Grelnitz, Ricckhs Sohne, D. H. Pollak, monturski depot, usnj-arna Steiner, tovarna za klobuke Anton Richter, Bermann, Ludwig, tovarna za klobuke Josip Pichler, Ortner, Wolf, Schrottner, Harb, delavnica na državni železnici. Dalje počiva delo v sledečih štajerskih industrijskih krajih: Bruck, Diemlach in Kapfen-beirg. V vseh treh krajih je pričela stavka v četrtek ob 9. dopoldne. Delavstvo iz vseh teh krajev se je pričelo zbirati na -trgu v Br-ucku. Okolo enajstih dopoldne je narasla delavska množica na 10.000 oseb. Delavstvo je priredilo tukaj prvi demonstracijski shod, na katerem je govoril sodrug Pichler in opominjal delavstvo, naj oh,rani železno disciplino in vzoren mir. Na Dunaju se razširja stavka bolj in bolj. Po vseh okrajih se zbira delavstvo na cestah. Ponekod ovirajo demonstrantje promet cestne železnice, toda izgredov ni,bilo nikjer. Le v 10. okraju je bilo nekaj bolj živahnih prizorov, ker so poizkušali stavkajoči ustaviti cestno železnico. Delavstvo iz vseh simeriinških obratov se je zbralo na simerinškem športnem prostoru. Poslanec \Vidholz je govoril in izjavil, da ne gre le za kruh, temveč tudi za to, da se čimprej sklene mir. Udeležniki shoda so bili zelo razburjeni. Ojačena policijska straža je bila pripravljena. Iz Prage poročajo z dne 17. januarja: Danes je prišla k deželnemu namestniku deputa-cija 80 delavcev iz Prage in okolice. Deputacijo so vodili socialno demokratični in narodno socialni poslanci. Delavstvo je zahtevalo kar najhitrejši sklep miru na podlagi .samood 1 oče vanju narodov in je protestiralo proti vsakemu zavlačevanju mirovnih pogajanj. Deputacijo. se je pritožila tudi glede znižanja izmere moke in je opozorila na nekatere pomanjkljivosti v apr-o-vizačnih zadevah. Italijansko armadno vodstvo je vest o stavki v avstrijskih industrijskih ozemljih takoj razglasilo četam na fronti s pripomnijo, da daje zmanjšani dovoz vojnega materija la na avstro-'ogrsko fronto poroštvo za ugoden uspeli ravnokar pričete italijanske ofenzive. Na nekaterih delih fronte so italijanski letalci metali listke na naše črte. Računati je torej s povečanim naporom sovražnika, da na kateremkoli mestu predere našo črto bodisi v dosedanjem bojnem prostoru bodisi v sosednih odsekih, kajti tudi v francoskih vrstah ob Monte Tomiba se opaža v zadnjih dneh živahno gibanje. Zadnje uradne vesti z Dunaja o stavki so sledeče -. Na Dunaju ni bilo nikakršnih izgredov, izvzemši posameznih poizkusov, da bi se oviral promet na cestni železnici. Bilo je* tudi nekaj manjših obhodov. Delavstvo je Imelo posvetovanja s svojimi zaupniki. Kljub temu, da je bila udeležba ogromna, ni prišlo do nobenega konflikta in udeležniki so se mirno razšli. »Arbeiter-Zeitung« objavlja oklic na delavce in delavke. V oklicu naznanja strankino vodstvo, da vztraja pni sklepih, objavljenih včeraj (irni jih prinašamo v tem, članku v odstavku za prvo zvezdico.) Železniškega prometa se ne sme na noben način motiti. Strankino vodstvo ponavlja tudi prošnjo na delavstvo v industrijah za živila, cestnih železnicah, plinarni, elektrarni in rudnikih, naj v sedanjem trenotku ne stavka. Tudi to bi ne bilo umestno, če bi se ovirala izdaja časopisja. Strankino vodstvo končno apelira na delavstvo, naj varuje popolno disciplino'. Mirovna pogajanja. Dunaj, 17. januarja. Brzojavni korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega z dne 17. januarja: Danes je bil razgovor med Av- stro-ogrsko in nemško delegacijo na eni strani in z ukrajinsko delegacijo na drugi strani. Najprej se je rezumiiral dosedanji rezultat zaupnih razgovorov o političnih vprašanjih. Grof C z e r-n i je poudarjal načelo, ki velja za pogajanja v Brestu Litovskem in ki ga je priznala tudi ukrajinska delegacija, da je izključeno vmešavanje enega dela v notranje državne zadeve drugega dela. Na drugi strani pa obstoji sporazum v tem, da se razgovorita oba dela z obojestranskim sporazumom o različnih političnih in kulturnih vprašanjih, če se sklene mr, ki pospešuje trajno prijateljsko razmerje. Tako je n. pr. opozarjal grof Czernin na razgovor o usodi onih manjšin na Poljskem, ki bi se morda priklopile bodoči ukrajinski državi. To izjavo je sprejela ukrajinska delegacija s pritrjevanjem na znanje lin je pripomnila, da vstopa na podlagi te izjave v nadaljnja pogajanja. Pri razgovoru o ureditvi obojestranskega gospodarskega občevanja se je dognalo, da ni nobenih takih nasprotij v temeljnih nalogah, ki bi lehko ovirala sklenitev pogodbe. Posvetovanja so napredovala tako daleč, da se že raztegajo na konkretna vprašanja izmenjave blaga. Potok teh pogajanj in njihov dosedanji uspeh dajejo upanje, da se doseže kmalu povoljen konec. B r e s t - L i t o v s k, 17. januarja. Zastopnik c. kr. brzojavnega korespondenčnega urada je imel danes razgovor z ministrom za zunanje zadeve o stanju mirovnih pogajanj. Grof Czernin je dejal: Pogajanja s petrograško in kijevsko vlado so v polnem teku. Potek je seveda dolgotrajen in težaven. Porok sem pa za to, da sc od naše strani ne razbije mir z osvo-jevalnimi nameni. Nobene besede ne zatajim ■od mirovnega programa monarhije, kakor šem ga bil postavil in zagovarjal. Nočemo ničesar od Rusije, ne ozemlja, ne vojnih odškodnin. Hočemo le prijateljske odnošaje, trajne in zgrajene na medsebojnem zaupanju. D u n a j, 18. januarja. Pogajanja med av-stro-ogrsko in nemško delegacijo in med ukrajinsko o gospodarskih vprašanjih se bodo nadaljevala v posebni komisiji, ki prične takoj z delom in bo1 hitro izvršila to delo. D u n a j, 17. januarja. Brzojavni korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Glasom poročila generalnega konzula drja. viteza Heanpla iz Petrograda potekajo doslej precej počasna pogajanja petrograške komisije v zadnjih 'dneh ugodno. Pri razpravi o zasebnem poštnem in časopisnem prometu z Rusijo se je posrečilo, da so se premagale na ruski strani obstoječe težkoče in sedaj se že formulirajo dotična pogajanja. Pri razpravi o .medsebojni izmenjavi zdravil se je določil pododbor, ki je pričel s posvetovanji 16. t. m. Prihodnja seja komisije bo obravnavala ureditev potovanja ruskih državljanov skozi ozemlje centralnih držav v nevtralne države, dalje za združitev družin, ločenih vsled vojne na obeh straneh fronte, za odpošiljanje delegacij, ki naj potujejo po zasedenim ozemlju in za izmenjavo poročil obojestranskih državljanov. Politični pregled. — Ministrski predsednic dr. Seidler o mirovnih pogajanjih. Proračunski odsek poslanske zbornice se je sestal danes zopet na sejo. Na dnevnem redu je bilo poglavje »donesek za skupne zadeve.” Sprejet je bil predlog nemških radikalcev, da se takoj izposluj seja delegacijskega odseka za vnanje zadeve. Ministrski piedsednik dr. pl. Seidler je naznanil, da bo v kratkem odgovoril na interpelacijo, stavljeno v poslanski zbornici glede armadnih vprašanj, ter je potem poročal o stanju mirovnih pogajanj v Bresta Litovskem. Oficieine objave korespondenčnega urada dajejo javnosti potrebno orientacijo o poteku pogajanj. V Brestu Litovskem pogajajoče se stranke so edine v tem, da gre za poseben mir z Rusijo. Pogajanja se vrše na podlagi, ki je bila od centralnih držav podana dne 25. decembra v odgovoru na ruske predloge. Pogajanja se vrše z rusko in ukrajinsko delegacijo deloma na plenarnih sejah, deloma v razpravah od delegacije do delegacije in tudi v komisijah. Največjega pomena so posvetovanja one komisije, ki se bavi z uredbo političnih in teritorialnih vprašanj v odnošajih med Avstro Ogrsko in Nemčijo na eni strani m Rusijo, na drugi strani. Posvetovanja te komisije se nahajajo na stadiju formulacije obojestranskega stališča. Doseglo se je razbistrenje nazorov v toliko, da se zamore konštatirati znaten napredek v primeru s stanjem razprave dne 27. decembra. Ni pa se še doseglo takega zbli-žanja, da bi bilo že spoznati linijo, na kateri naj se izvfši od obeh strani zsžeijena poravnava. Ne smemo podcenjevati težkoč, katere moramo še premagati v poteku obravnav. Naš minister vnanjih zadev stremi za tem, da se doseže sporazum, ki temelji na programu miru brez aneksij in kon-tribucij m ki varuje lastne interese, upoštevajoč koristi nasprotnika. Minister gleda z zaupanjem na nadaljni razvoj pogajanj in ne dvomi, da bodo pogajanja dovedla do zadovoljivega zaključka, ki bo zagotovil za bodočnost prijateljske odnošaje napram našemu vzhodnemu sosedu. Minister je končal z besedami: Samo ob sebi je umevno, da bcm državnemu zboru takoj poročal; čim dobim nadaljna obvestila. V trenotku izražam le upanje, da bom kmalu zamogel državnemu zboru podati še ugodnejša pojasnila kakor danes. = O položaju Seidlerjeve vlade. »Arbeiter-Zeitung« in »Fmndenbiatt« bdljeižita govorico, da se pripravlja kriza za Seidlerjevo vlado. »Arbeiter-Zeitung« je mnenja, da dolgo ne bo šlo več s Seidlerjevo vlado, 'ki ne obvlada več resnosti položaja. Tak način vladanja je popolnoma nevzdržen. »Fremdenblatt« prše: Naveličali srno se že obljub. Svetlikajo se kakor pene in oni, ki ne štedijo z obljubami, si morajo biti na jasnem o tem, da v prvi vrsti odločuje zaupanje o stališču napram vladi. Vlada sama si je ustvarila neugoden položaj, v katerega je zabredla s tem, da se je v važnih vprašanjih dala le potiskati. = Iz proračunskega odseka. V proračunskem odseku poslanske zbornice je poslanec dr. Benkovič v imenu jugoslovanskega kluba in češkega svaza interpeliral ministrskega predsednika, je-li vlada voljna uporabiti svoj ustavni vpliv v tem zmislu, da se ne spravi v nevarnost zaželje;:a dosega miru. Poslanec Seitz je izjavil, da proračunski odsek ne more mirno razpravljati o resortnih vprašanjih, dočim so delavci v največjem industrijskem ozemlju Avstrije odložili delo. Govornik predlaga naj se razpravlja najprej o donesku za skupne zadeve. Poslanec Pogač-n i k je interpeliral vlado glede rešitve armadnih vprašanj. Potem je poslanec Steinvvender poročal o dovolitvi doneska za vnanje zadeve. V debati je poslanec dr. A a 1 e r poudarjal, da je delavska stavka izbruhnila brez vsakega signala socialno demokratične stranke. Ne moremo pa mirno gledati, kako nekaj gospodov v Brestu Litovskem ogroža mirovna pogajanja morebiti proti volji avstrijske mirovne delegacije. Na te opazke je ministrski predsednik dr. pl. Seidler podal izjavo, katero objavljamo na drugem mestu našega lista. Poslanec dr. Benkovič je govoril o jugoslovanskem vprašanju ter je izjavil v imenu ogromne večine jugoslovanskega ljudstva, da deklaracija z dne 30. maja ni maksimalni, ampak minimalni program. Pozval je vlado vnovič, naj se izjavi o tem, je-li so zadnje izjave Lloyda Georgeja in V/Usona o vojnih ciljih pripravna podlaga za mirovna pogajanja. Posl. dr. Ellen-bogen je pozval vlado, naj grofa Czernina pouči o notranjem položaju Avstrije in naj ga opozori, da mora vlada skrbno paziti na to, da se ne izjalovijo mirovna pogajanja. Poslanec S tanek je izjavil, da Čehi priznavajo pravico samo-odločevanja vsem narodom, tudi Nemcem na oeškem, ter je potem prečital deklaracijo, sprejeto na shodu čeških poslancev v Pragi. V ime nu nemških meščanskih poslancev je dr. Mata ja podal izjavo, da je v sedanjem trenutku opustiti vse, kar bi moglo otežkočiti stališče zastopnikov centralnih držav pri mirovnih pogajanjih. V ostalem naj se o vnanjih zadevah ne razpravlja tukaj, ampak v delegacijah. Naša dolžnost pa je, da delujemo kolikor mogoče na to, da se sklene separaten mir z Rusijo. Nikakor ne gre — pravi govornik — podpihovati po treh letih vojne nakopičeno nezadovoljnost, dolžnost vlade pa je, skrbeti za boljšo preskrbo ljudstva. Nemško meščanski poslanci pričakujejo, da se bodo pogajanja v Brestu Litovskem v spravljivem duhu nadaljevala in srečno končala. Govorili so še poslanci Pittoni, Tomašek in grof Barbo. = Uitimatum ruske vlade Romuniji. Sovjet ljudskih komisarjev je poslal romunski vladi uitimatum: Poveljnik 49. di/izije nam poroča, da nastopajo romunske oblasti sovražno proti ruskim vojakom in da ne puste nobenih živil do ruskega vojaštva; 194. polk 49. divizije je bil od romunskih čet obkoljen ih razorožen ter so romunske čete aretirale tudi komite 135. polka ter avstro ogrske častnike, ki so bili prišli na obisk ruskih črt. Sovjet ljudskih komisarjev zahteva, da se vojaki in častniKi izpuste in da se kaznujejo vojaške oblasti, ki so izvršile aretacijo, kakor tudi, da se da garancija za to, da se kaj takega ne bo ponovilo. Ce tekom 24. ur ne dospe odgovor, bomo smatrali svojo proklamacijo kot sporočilo pretrganja zvez ter bomo storili kar najbolj energične korake. Podpisani st». Ljenin, vrhovni poveljnik; Kriljenko m vojni minister Po-avojskij. — Izmenjava blaga na Ruskem. Švedski list »Politike«« poroča iz Petrograda: Vlada je organizirala trgovino za izmenjavo blaga s kmeti, ki nočejo prodajati svojih pridelkov za denar. Včeraj je odšlo 200 vagonov z obleko v irazlične sibirske kraje kot zamenjava za žito. Vlada je sklonila z Ukrajiio pogodbo za dobavo žita prati plačilu v gotovini. V Ukrajini m še velikanske zaloge žita iz žetev 1915. in 1916. leta. V teku 2 mesecev naj dospe 80 miljonov pudov žita. = Kerjensklj. „RjeČ“ poroča, da so izsledili boljševiki Kerjenskega v petrograškem stanovanju nekega socialno revolucionarnega mestnega svetovalca. Kerjenskega bodo aretirali. = Francoski zastopnik pri ukrajinski vladi. Agence Havas poroča: Iz Rijeva poročajo, da je izročil general Taboni, načelnik bivše francoske misije na južnozapadni fronti, ukrajinskemu tajniku za zunanje zadeve pismo, v katerem mu naznanja, da je imenovala francoska vlada njega, Tabonija, za svojega zastopnika pri vladi ukrajinske republike. = Caillaux obdolžen veleizdaje. Iz poročil ki sta jih »Corriere della Sera« in »Secolo« prejela Iz Pariza, je razvidno, da je italijanska vlada bila obveščena o tem, da je v ineki florentinski banki shranjena kaseta gospe Caillauxove. Vsebina te kasete, ki je obstojala iz vrednostnih papirjev, lepotičja in političnih spisov se je naznanila preiskovalnemu sodniku v Parizu. Med spisi — pravi poročilo — je najvažnejši zapisek o državnem prevratu, katerega je nameraval izvesti Cafflaux s tem, da razpusti zbornico poslancev, da odstrani večje število nezanesljivih senatorjev, da sc imenuje diktatorični odbor s Caillauxom na čelu in da se imenuje general SarraiJ za goneralisima francoske armade. Diktatorični odbor naj bi sklenil veliko ofenzivo proti Nemčiji. Po nekaterih uspehih naj bi Nemčija ponudila mir ter odstopila del Alzaeije-Lo-rene kar bi Francija sprejela. Francija bi se ločila od Anglije ter ustanovila francosko-italijanski blok, ki bi sklenil s centralnimi državami mir in prijateljstvo. Caillauxov načrt je obsegal tudi odstranitev predsednika republike Poinca-jtia in vseli ministrov zadnjih let ter odpoklic vseh poslanikov. Za Caillauxa naj bi se ustanovila posebna telesna straža, obstoječa iz vojakov z otoka Korzike. Dnevne beležke. — Zaupniškl in rediteljski sestanek se vrši za jutrišnji shod danes zvečer ob 6. v Šelenbur-govi ulici št. 6/1. — Jutrišnji shod. Z ozirom na razburjenje ki je nastalo med ljubljanskim delavstvom glede na znižanje že tako pičlo odmerjenga kruna in moke, sklicuje soc. dem. stranka delavski shod ob 2. uri popoldne v Mestni dom, da se delavstvu pojasni situacija in ukrene potrebne korake. Delavci, vsi na shod! — Izraz mladinskih čutil. V četrtek pop. se je vrnil iz pregnanstva ravnatelj banke Sl a vij e v Ljubljani, gospod Ivan Hribar. Moža je kon-finirala oblast kmalu po izbruhu vojne. Sele sedaj je prost. Ko so po Ljubljani razvedeli o njegovi vrnitvi, je mladina sklenila, da mu napravi ovacijo iv petek ob 1. popoldne. Zbralo se je precejšnje število ob določenem času pred stanovanjem, kjer so zapeli nekaj narodnih pesmi. Gospod Hribar se je zahvalil za ovacijo. Mladina je odšla nato po mestu, dala izraza pred deželnim dvorcem proti drju. Šušteršiču, potem pred Zadružno tiskarno na Dunajski cesti, kjer je nekdo razbil nekaj oken, in končno priredila ovacije tudi' ljubljanskemu škofu v škofijskem dvorcu. Pri tej manifestaciji je bilo več mladeničev aretiranih. Razumemo duševno razpoloženje mladine, zakaj odločno obsojamo tudi mi vsakršno internacijo ali konfinacijo. Da je morala koniinacija bivšega ljubljanskega župana mogočno vplivati 'na duševnost ne le mladine nego nas vseh, ker je Hribar bil dolga leta izrazita politična osebnost, je povsem naravno. Obžalovati pa moramo, da so se dogodile pri teli manifestacijah stvari, ki so povzročile aretacije, ker taki dogodki, morda brez krivde, brez namena ali celo po krivici povzročijo, da se mladim ljudem v,niči bodočnost. Mladina je hotela izraziti veselje nad vrnitvijo Hribarja iz pregnanstva, dati duška deklaracijski politiki. Satmio to je bil nje namen; v to je opravičena. Ce je kdo razbil okna, je bila to nepremišljenost, ki utegne zahtevati več žrtev nego je krivcev, zakaj naši kazenski organi ne vpo-števajo dovelj socialnih in družabnih razmer nego le paragrafe, o katerih že zdavnaj ne moremo več trditi, da so primerni. Pravi vzrok manifestaciji in nesreči, ki se utegne zgoditi mladim ljudem, je končno vendar le nepotrebna konfinacija ljudi j, ki niso bili nikoli nevarni, in ima svoj vzrok v preveč subjektivnem preganjanju posameznih oseb, ki ga je povzročil prejšnji absolutistični sistem. Ce bodo žrtve, bodo to žrtve razmer, ne pa subjektivni krivci. — Ljubljanski peki nam pošiljajo pojasnila glede peke kruha v zadnjem času. K 'tem popravkom in pojasnilom moramo omeniti to-le: Prej so dobivali peki od aprovizacije redno dovelj moke, rajši nekoliko več nego premalo. Ker je sedaj nastalo pomanjkanje krušne moke, so je menda^dobili nekoliko manj. Tisti peki, ki peko dovelj velik kruli, utegnejo priti v zadrego, če niso pazili na moko že prej. Povedati pa moramo, da je peklo nekaj pekov res premajhen kruli. Tudi to priznavamo, da je nekaj dek razlike v teži med svežim in starejšim kruhom ter da ni mogoče napraviti vse hlebčke enake. Glede kvalitete kruha, ki je bila prejšnji teden slabejša, je vzrok moka, ker drugačne ni bilo na razpolago. Občinstvu pa priporočamo, da se pri vseli pritožbah glede aprovizacije obrača na pritožbeno mesto na magistratu, ki uraduje vsak delavnik od 3. do 5. popoldne, pritličje, desno. — To torej resnici na ljubo. — Nastop aktivne službe mladeničev, ki so rojeni leta 1900 in imajo pravico do znakov enoletnega prostovoljstva, je določe na 15. marca 1918. Vsi drugi nastopijo aktivno službo že 6, februarja 1918. Izkazila je potemtakem k pregledovanju prinesti seboj. — Gorica. Obnovljenje po sovražniku raz-djanega mesta se je že pričelo. V to svrho se je ustanovila v Gorici stavbna komisija pod vodstvom državnih inženirjev, ki je že pričela delo ter ima v svojem področju uslužbenih že nekaj sto delavcev. Kolikor nam je znano, je njen delokrog za sedaj omejen le na popravo hišnih streh, pri hišah, ki se dajo še uporabiti za začasna stanovanja. Seveda, ta začetna akcija ne bo zadostovala. Zato pa je potrebno, da se čim preje prične bolj obširna akcija in z večjim številom delavnih moči. Pravijo, da je težavno dobiti zadostno število sposobnih stavbinskih delavcev. V tem oziru imamo lahek izhod; le dobra volja na strani poklicanih faktorjev, in stvar bi bila v kratkem rešena. Morda nobena dežela ne šteje toliko stavbinskih delavcev kot goriška okolica, ki so na glasu v svoji stroki ne le doma, ampak daleč na okolo, izven dežele in še celo izven državne meje. Zategadelj bi morale poklicane oblasti gledati na to, da si preskrbe predvsem domače delavstvo iz mesta in bližnje okolice, da jih oproste vojaške službe, bodisi tudi le začasno, ker s tein bi koristile ne samo svojim namenom v stavbnem oziru, marveč tudi v tem, da si to ljudstvo o prostem času lahko uredi kolikor mogoče svoje porušene domove in obdela svoja zapuščena in itak že skromna posestva. Vojna. Dunaj, 18. januarja. (Kor. ur.) Uradno^se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. Berlin, 18. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Skoraj na celi zapadni fronti je bilo danes le slabotno bojno delovanje, le v okolici Gamibraia je bil živahnejši topovski ogenj. Pri Prosnes smo v je 1 i nekoliko Francozov. Na macedonski fronti je položaj neižpre-menjen. — Ludendorff. Agitirajte za ,,Naprej“ I Pošiljajte ga vojakom! Aprovizacija. Nadomestek za mast. Pomanjkanje Špeha in maščobe sploh je večje in večje. Mestna aprovizacija je storila vse, kar je bilo v, njeni moči, da bi preskrbela meščane z zabelo, toda dobava prašičev je bila težja in težja in prišlo je tako daleč, da je sploh nemogoča. V zadnjem času pa se je posrečilo kupiti večjo množino prvovrstnega olja. To olje je drago-, liter stane 47 kron in mestna aprovizacija ve, da ga revnejši sloji ne bodo mogli kupovati. Zato hoče te pozneje na kak drug način oškodovati in jim pripraviti zabelo. Za enkrat pa nudi priliko tistim imovitim slojem, ki lahko plačajo za maščobo večje svate, pa jo do sedaj kljub temu niso mogli dobiti. Olje bo prodajala vojna prodajalna v Gosposki ulici. Stranke ga dobe po 47 kron liter na nakazila za mast in sicer pol litra za osebo in na mesec. Marmelado na zelene izkaznice A dobe •stranke v ponedeljek, 21. t. m. dopoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: Od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogrami stane 2 K. Posodo je 'treba prinesti s seboj. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo marmelado v ponedeljek, 21. t. m. in v torek, 22: t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: V ponedeljek, 21. t. m. od 10. do 11. dop. št. 1 do 100, od 2. do 3. pop. št. 101 do 200, od 3. do 4. štev. 201 do 300, od 4. do 5. št. 301 do 400. — V torek, 22. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 401 do 500, od 9. do 10. št. 501 do 600, od 10. do 11. št. 601 do 700, popoldne od 2. do 3. št. 701 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 2 kroni. Nakazila za prekajeno meso. Mestna aprovizacija naznanja, da dobe v ponedeljek, 21. t. m. prekajeno meso v cerkvi sv. Jožefa le tiste stranke, ki imajo že nakazila. Novih nakazil urad več ne Izdaja. Opozarjamo stranke, naj zaradi novih nakazil ne prihajajo v pisarno. Zadnje vesti. Stavka se razširja! — Demonstracija pred »Reichspošto«. Dunaj, 18. januarja. Stavkovno gibanje na Dunaju se razširja, ker se pridružujejo stavki tudi delavci iz manjših obratov. Izgredov ni bilo, le pred uredništvom »Reichspošte« je demonstriralo okolo 500 delavcev. Policija je za-branila delavstvu, da ni vdrlo v redakcijske prostore in v tiskarno. Plinarna in elektrarna delujeta redno. Cestna železnica vzdržuje promet v zmanjšanem obsegu, ker stavkajo delavci njenih delavnic. Iz .posameznih podeželnih mest poročajo o delnih stavkah. Ker je zastav-kalo tudi .tehnično osobje po tiskarnah, zato naj-brže ne izide jutri več dunajskih listov. Dopoldne je1 bil v deželnem dvorcu shod pod predsedstvom državnega poslanca Friedmanna. Shoda se je udeležilo nad 100 delavskih zastopnikov in mnogo podjetnikov. Shoda so se udeležili tudi Renner, Bretschneider in načelnik dunajskega delavskega konsumnega društva Eldersch. Minister za prehrano Hofer je obširno poročal o razmerah naše prehrane. »Neues Wicner Tagblatt poroča, da je formuliralo delavstvo svoje zahteve sledeče: Izgradba prehrane na Dunaju, urad za prehrano naj se razširi v ministrstvo, ki naj enakomerno uredi razmerje med producenti in konsumenti, Izpre-memiba občinske uprave, mir. Dunaj, 18. januarja. V teku dopoldneva ni bilo nobenih večjih izgredov. V zunanjih okrajih, zlasti v Favoritom, so sel zbirale množice in prirejale obhode, toda ekscesov ni bilo. Okolo 500 oseb je odšlo iz Favoritna v Strozzi-gasse k redakcijskim prostorom »Reichspošte«, kjer je^ bila demonstracija. Stražniki so bili primorani, da so rabili orožje. Aretiranih je bilo 6 oseb. Demonstrant je niso mogli vdreti v redakcijske prastare in tiskarno. Poročilo nekega jutranjega lista, da so stavkajoči nasilno vdrli v tiskarno lista »Ostdeuitsche Rundschau« in razdrli že postavljene kolone in da so s silo za-bran.il i delavcem .nadaljevanje dela, ni resnično. Res je le, da je prišlo v to tiskarno odposlanstvo stavkajočih in pozvalo osobje tiskarne, naj preneha z delom. Line, 18. januarja. Danes so zastavkali delavci v delavnici državne železnice, ladjedelnici, v Krausovi tovarni za stroje, v tovarni Pos-seit, v tovarni za žico Bukowansky, predilnici in nekaterih manjših obratih. Budimpešta, 18. januarja. Ob 10. dopoldne so prenehali v tukajšnjih obratih z delom. Cestna železnica ne vozi več. Listi izidejo jutri. Večina trgovin je zaprta. Popoldne je bilo več delavskih shodov. Gr a de c, 18. januarja. V Gradcu se stavka razširja. Tudi v drugih industrijskih krajih po Štajerskem so zastavkali delavci. V Donawitzu je delavstvo ob polnoči ustavilo delo. V Kals-dorfu, Weizu, Knittelfeldu, Brucku in Miirzzu-schlagu počivajo vsi večji obrati. D u n a j, 18. januarja. V večernem izdan ju poroča »Neue Freie Presse«, da je postala jutranja iz dana a »iNeue Freie. Presse« kakor tudi drugih dunajskih listov nemogoča, ker namerava ves tehnični perzonal stavkati. Poznejši večerni listi kakor »Zeit«, »Sechsuhrblatt«, »Achtuhrblatt« in drugi danes niso več izšli. Samo oficiozna »Wiener Abendpost« je izšla. Jutri razun uradne »Wiener Zeitung« ne izide noben list. K r a k o v o, 17. januarja. Ze od nedelje se vrše tu poulične demonstracije, katerih vzrok je iskati v neugodnih razmerah prehrane. Zenske se zbirajo zlasti pred namestništvom in magistratom. Včeraj so prišla odposlanstva delavcev pod vodstvom poslancev in meščanstva k grofu Huynu ter so se pritožila zaradi nezadostne preskrbe z moko in premogom. Namestnik je obljubil pomoč. Ko se je vršila seja mestnega sveta, se je zbrala množica pred mestno hišo. Deputacija delavcev je izročila mestnemu svetu pritožbo. Naznanilo se ji je, da je iz Ogrske na potu 50 vagonov moke. Vsied naredbe policijskega 'ravnateljstva se zapirajo trgovine že ob petih popoldne. Od petih naprej ne sme biti nikdo na ulici. B m o, 18. januarja. Delavci brnske tovarne za stroje in oni strojarne v Konigsfeldu pri Brnu so danes zjutraj stopili v stavko. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. F. BATJEL Prej v Gorici. Llubliana, Stari trs 28 mm* 5šS8W 1 1 v deželnem gledališču. ■ ■ ■ H B Sobota 19., nedelja 20. in ponedeljek 21. jan. Hela Moja film! TUJKA. Roman iz Tibeta po spisih nekega preiskovalca libeta v 4 oddelkih. V' glavni vlogi: Hela Moja Ne samo sijajna igra H e le Moje — napeto zanimiva glavna ideja te pretresljive podobe, uprav odlična opienia, posebni milje, napravljajo ta film za redkost prve vrste. Ni za mladino. Torek 22, sreda 23. in četrtek 24. januarja. [i 18 Krona iz Kerkyre. Senzacijska drama v 4 dejanjih. Režiser Fiiderik Zelnik. MADY CKiSTIANS. To velikansko filmsko delo je pri prvili predstavah v Berolinu imelo več tednov popolnoma razprodana gledališča in je izzvalo velikansko navdušenje. Kako je postal detektiv. Veseloigra v 2 dejanjih. Ni za mladino. POZOR! Predstave se vrie v delavnikih ob 4., pol 6- 1- i" pol 9. zvečer, v praznikih in >!. 11. dop.. ob 3„ pol 5.. 6.. pol. 8. in 9. zvež'