List
40.
Tečaj
XLIL
i
i
I
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Yeijajo v tiskarniei jemane za eeio leto -i gold
J
ieta
po pošti pa za eeio ieto 4 goid. 60 kr., za poi ieta 2 gold. 10 kr., i a ce trt
goid., za c-etrt leta 1 gold., posiljane eta 1 gold. 30 kr.
¥ Ljubljani 1. oktobra 1884.
O b s e g : R. Dolénceva sadna sušilnica.
Kranjskem za leto 1 844.
Izkaz podeljenih premij v denarji in priznanskih diplom za kobile in žebice na
Obcni zbor senožeške podružnice e. k. kmetijske družbe.
Deželni zbor kranjski.
Nos (povestj.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
R. Dolénceva sadna sušilnica.
Sadje je letos skoraj po celi Kranjski tako dobro obrodilo, da se sme letošnja letina v tem oziru kot ena najboljših smatrati. O taki priliki mora biti sađ-jerejcu prva skrb, kako bogati pridelek kolikor le mogoče dobro v denar spraviti, da mu ta božji blagoslov tudi kaj zaleže. Znano je vsacemu, đa ob prilikah, ko je obilo sadja za prodaj, ni moč povoljne cene sadju narediti, včasih pa še skoraj sploh ni mogoče svežega sadja prodati. V takih in enakih slučajih prisiljen je sadjerejec misliti na drugi način porabe svojega sadja. Tak način je, hranjenje sadja v tej ali oni obliki, ter ga prodati še le v ugodni priliki. Ako hočemo sadje hraniti za porabo v poznejšem času, moramo ga tako spremeniti, da se tudi obdrži ter da priđrži svojo vrednost. Eden izmed teh načinov sadje za hranenje sposobno storiti je sušenje. Suši se pa sadje na razne načine: na solncu, na peči, y peči ali pa v za to nalašč napravljenih prostorih, to je, v sadnih sušilnicah. Če je malo sadja, posuši se ga kmalu na eni ali drugi
imenovani način, v dobrih letinah zadostovale bodo pa le sadne sušilnice.
Naprava sadnih sušilnic je različna, zato je pa tudi kakovost izdelka zeló različna. Dobro posušeno sadje zamore priti le iz dobre sušilnice. Ker je, kakor uže rečeno, letos sadno đrevje dobro obrodilo, bode marsikateri gospodar přišel na misel si sadno sušilnico narediti. Iz tega vzioka in ker bode c. k. kmetijska družba dajala letos dařila za umno napravljene sadne sušilnice, priobčujemo vna-slednjem popis z načrti R. Dolenceve sadne sušilnice.
Gospod R. Dolénc, vodja vinařské in sadjarske šole na Slapu imel priliko videti delo, kakor tudi sam sodelovati z različnimi sušilnicami, a po njegovem mnenji nobena popolnem ne zadostuje, zato je slednjič sklenil na prošnjo gosp. L. Dekleva iz Vrema pripraviti načrt za novo sušilnico. Načrt je bil kmalu kon-čan, sušilnica potem kmalu sozidana, pa tuđi do dobrega izskušena, kajti gosp. Dekleva je blizo 300 starih centov svežih češpelj, katere so 80 centov suhih dale in to po štiritedenskem neprestalem sušenji v nji po-sušil. Suhe češplje bile so lepe in okusne tako, da bi ne bile mogle boljše biti.
Ako se je toraj ta sušilnica za enega posestnika za dobro izkazala, gotovo ne bode odveć, z njeno konstrukcijo tudi druge posestnike soznaniti.
Y ta namen podamo tukaj čitateljem „Novic" nje popis z razjasnilno podobo njenega čela (glej podobo 2.). podolznega preseka (glej podobo 3.) in temelja (glej podobo 1.).
Cela njena sostava je gotovo tako priprosta, da jo uže pođobe dovolj razjasnujejo in đa more prav na-tančni popis ođpasti. Bolj površen je sledeč.
Sušilnica obstojí iz dveh sušilnih prostorov (F, y\ Y'2, F3, F4), katera skupaj popolnem prosto sto-ječo majhno hišico vstvarjata. Pred sušilnico samo po-đaljšana je njena streha za toliko, da se more pod njo vse sušilno delo, tuđi ob času đežja, prav brez vse zapreke in škode vršiti. Kurišče (Ê; K1, K-, K3, K4) je popolnem tako, kakor pri Lukas-ovi za večja posestva namenjeni sušilnici. Pokrito je z že-lezno ploščo S (pod podobo 3.), katera sušilnici za talo služi. Pod to ploščo more zubel (pod podobo 1.) trikratno pot narediti, predno more po dimniku na prosto bežati. Železná plošča posuta je čez in čez s peskom P (pod podobo 3.). Namesto z drago železno ploščo pokriti se more kurišče tudi s tako zvanimi frankolinskimi opekami, planetami. Ako se kurišče s takimi opekami pokrije, potem je se vé da potrebno, đa zubel več kakor trikrat pod pokritjem pot sem in kje naredi, predno po dimniku zbeži; to pa je ravno prav , kajti to povišuje le bolje izkoristenje kurjave. Pokritje kurišča s tako opeko bi jaz tuđi zaradi tega bolj priporočal, kakor pa pokritje z drago železno ploščo, ker je potem čišćenje vlekov pod pokritjem (kateri se vendar le lahko s pepelom zalestijo) kaj lahko mogoče; vsaj se posamezne opeke veliko lože ođzđignejo, kakor pa cela velika železná plošča.
Sušilni prostor sam je iz vzrokov, kateri so bili uže navedeni, brez vseh vlekov. V njem vidimo le 4 velike in dovolj močne lèse (L\ i-, i3, L4) pod podobo 3.), katere na dovolj moćnih lesenih, pa z žele-zom okovanih valjarjih tečejo.
Za dovažvanje suhega zraka v sušilnico je skrb-ljeno z vleki (0, 0\ 0% O3, O4, O5, 0G; O7 vseh treh podob); za ođpeljavanje vlažnega-zraka iz sušilnega prostora, je pa skrbljeno z vleki (Os, O9, O10, O11 pod podobo 2. in 3.). Prvi kakor drugi, se dado s pom oč jo
* • ~ v» r„\
»	u .	¥■
r. . \ . V- r^i * r*. « . v
* - "	.	_ 3 •	"* » ^ . ífr »
■*■ % - 0 g* ^
\ < v J
■ «
(



posebnih zapahnic bolj ali manj zapreti ali pa tuđi ođpreti.
Tako napravljena ventilacija — sprememba zraka — je tako ugodna, da ni potrebno češpelj med sušenjem prebirati, ampak jih le enkrat v štiri in dvajsetih urah tako preložiti; da pridejo najvišje lése najnižje, naj-nižje pa najvišje. Pokrit je sušilni prostor ali z dvojnim, na križ zbitim lesenim pokrovom, ali pa tudi s prav tankim obokom. Nad eno kakor drugo pokritje je koristno peska natrositi.
Vrata sušilnice obstojé tudi iz dvojnih, čez križ zbitih desek, zaprta so prosto z zapahom F. F. 1. pod
podobo 2.
v denarji in priznanskih diplom za kobile in
žebice na Kranjskem za leto 1884.
V Ribnici za politični okraj Kočevje dné 1 septembra.
1.	Premije za kobile z žebetom dobili so
Mat. Sigmund iz Srednje Vasi 7 cekin o v, Jurij Lobič iz Srednje Vasi 5 cekinov, Alojzij Schober iz Nemške Vasi 4 cekine, Matija Jaklič iz Srednje Vasi 3 cekine, Jan. Andolšek iz Žlebic 1 sreberno medalijo, Fr. Deiak iz Nemške Vasi 1 sreberno medalijo,
2.	Premije za mlade kobile dobili so:
Ignacij Melhar iz Prigorice 5 cekinov, Franjo Dejak iz Nemške Vasi 4 cekine, Anton Arko iz Ribnice 1 sreberno svetinjo, Anton Šile iz Brež 1 sreberno svetinjo.
3.	Premije za žebice dobili so:
Mat. Honigmann iz Male Gore 3 cekine, Jož. Česark iz Nemške Vasi 2 cekina, Anton Pucelj iz Ortenecka 2 cekina, Janez Škrabec iz Horvača 2 cekina, Janez Lesar iz Horvača 1 sreberno medalijo, Anton Sile iz Brež 1 sreberno medalijo.
Na Vrhniki za politične okraje Litija, ljubljanska okolica, Logatec, Post ojna in mesto Ljubljana dné 5. septembra.
1.	Premije za kobile z žebetom dobili so:
Mat. Artač z Gorice 7 cekinov, Jož. Keršmanc iz Bevk 5 cekinov, Franjo Šeliškar iz Dragomera 4 cekine, Franjo Brolih iz Vnanjih Goric 3 cekine, Martin Pire iz Matene 1 sreberno medalijo, Lor. Lenarčič iz Vnanjih Goric 1 sreberno medalijo.
2.	Premije za mlade kobile dobili so :
Jakob Žitko iz Vrda 5 cekinov, Janez Korenčan iz Ljubgajne 4 cekine, And. Vrhove iz Švice 1 sreberno medalijo, Anton Šlosar iz Vrzdenca 1 sreberno medalijo.
3.	Premije za žebice dobili so:
Janez Gams iz Iške Loke 3 cekine,
Štefan Petkovšek izJBevk 2 cekina,
Vincenc, Ogorelc iz Škofelce 2 cekina,
Janez Crne iz Kozarjev 2 cekina,
Jernej Oražern iz Vnanjih Goric 1 sreb. medalijo,
Jož. Hermel iz Kozarjev 1 sreberno svetinjo,
Teodor Luckmann iz Vrbove 1 cekin.
V Kranji za politične okraje Kranj, Radov-ljica in Kamnik dné 10. septembra.
1.	Premije za kobile s žebetom dobili so:
Janez Vati and iz Hlebcev 7 cekinov, Fr. Stroj iz Dvorske Vasi 5 cekinov, Miha Kepič iz Vrhpolja 4 cekine, Vincenc Jan iz Spodnjih Gorij 3 cekine, Josip Grašič iz Glavnika 1 sreberno medalijo, Alojzij Krener iz Loke 1 sreberno medalijo.
2.	Premije za mlade kobile dobili so:
France Legat iz Lesec 5 cekinov,
Janez Rozman iz Podreč 4 cekine,
Jož. Grašič iz Glavnika 3 cekine,
Lovrenc Boštar iz Suhe 1 sreberno medalijo.
Andrej Mejač iz Kaplje Vasi 1 sreberno medalijo.
3.	Premije za žebice dobili so:
Valentin Gradišek iz Trzina 2 cekina,
Janez Marout iz Radovne 2 cekina,
Janez Likozar iz Voklega 2 cekina,
Gašpar Župane iz Prebačevega 1 sreberno medalijo.
Franjo Jenko iz Podreč 1 sreberno medalijo.
Občni zbor senožeške podružnice c. kr.
kmetijske družbe.
V nedeljo 21. t. m. imela je senožeška podružnica po večletnem prenehanji zopet svoj občni zbor, katerega so se vđeležili vsi uđje in pa lepo število zaved-nih mož skoraj iz vseh strani Pivke in celó iz vipav-ske in vremske doline.
K zborovanju přišel je iz Ljubljane tajnik c. kr. kmetijske družbe in potovalni učitelj g. Gustav Pire ter ravno tako na prijazno povabilo tudi čast. gosp. R. Dolenc, vodja vinařské šole na Slapu. Zborovanje so tudi počastili s svojim prihodom gg. prof. Erjavec iz Gorice, adjunkt Rohrman iz Slapa, adjunkt Senčar iz Senožeč in veliko gospodov duhovnov iz okolice.
Zborovanje otvori podružnični predsednik g. Zelen ter predstavi zbranemu občinstvu g. Pirea.
Potovalni učitelj G. Pire predava v čez eno uro trajajočem govoru o živinoreji, povdarja imenitnost živinoreje za Pivko in pozivlje gospodarje, da naj se odvrnejo od sedanjega, pogubonosnega gospodarskega načina na Pivki ter pričnejo umno gospodariti.
Gosp. vodja Dolénc predlaga, da naj podružnica se obrne na dotično mesto, da se na Kranjskem uve-dejo postaje za bike, ter utemeljuje svoj predlog. Predlog se radostno sprejme.
Na prošnjo navzočih predava g. vodja Dolénc o napravi dobrega slivovica, kojo predavanje je bilo posebno na mestu, ker so češplje na Pivki letos posebno
dobro obrodile.
Po ureditvi nekaterih podružničnih zadev in po
volitvi odbora, v kojega so bili enoglasno voljeni gosp. Zelen predsednikom, g. Hinko Kavčič tajnikom in g. Šuša blagajnikom, sklenilo se je s živio-klici na Njih veličanstvo cesarja zborovanje.
Deželni zbor kranjski.
4. seja 23. septembra.
Gospod poslanec Svetec utemeljuje svoj predlog zarad reservnega zaklada hranilnice tako-le:
Slavni zbor! Narnéra postavnega načrta, katerega, imam čast predložiti slavni zbornici, je, djati rezervni
fond kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor je ta na-
menjen za dobrodelne, občno koristue lokalne in de- pri blazniškem, sirotiuskem in ustanovnem zakladu želne namene pod nadzorstvo deželnega zbora
Moja gospoda! Važnosti mojega predloga in zlasti
Moja gospoda! Mi imamo zastran tega analogijo
HHÍHHHHIHHHHHHHHHBMÍ. tudi
tam ni druzega lastnika, kakor tišti, komur
ženj
nameajeno. Namenj
je premo-je za deželne prebivalce
i
tega, da se to premoženje dene pod deželno-zborno nad-	to se pravi prav za prav, za deželo, in dežela se srna
zorstvo, mi ne bo treba obširno dokazovati. Ravno o	tra tudi za lastuico. Razloček je le ta, da pri ustauo-
pravem času mi pride tukaj na pomoč interpelacija,	vah je merodajna za gospodarstvo volja tistega. kateri
katero je ravnokar stavil gospod poslanec Luckmann s	je deaar volil ali zapustil; pri hranilničnem reservinem
svojimi tovariši. On je v tej interpelaciji razložil, ko-	fondu pa je merodajna volja tistega, kateri namen usta-
liko premoženja ima kranjska hranilnica na razpola-	novi, to je volja postavodajalčeva.
ganje; on je razložil
?
da
poldrugi milijon znaša sedaj
M oj
gospoda
î
dokaz, da na tem stališči stoji
rezervni zaklad, in da je imela hranilnica v pretečenem tudi slavna vlada, namreč, da komur je namenjeno pre letu nad 141.000 gold, čistega dobička.	moženje, tišti je tudi gospodar ali lastnik premoženja
Moja gospoda! Pa to še ni vse; hranilnica ima
tudi še posebni rezervni zaklad za uravnavanje kurznih
Vam hočem prebrati dopis deželnega predsedstva od 2
decembra
1866
Tisto leto je namreč državna vlada
diferencij, kateri znaša okoli 300.000 gold. Moja go- izročevala ustanovno premožeuje deželi in tukaj naha
spôda!
To je premoženja okoli dveh milijonov goldi-
lam nek stavek. katere
narjev, in to premoženje, moja gospoda, je namenjeno zbornice prečitati
dobrodelnim, občno koristnim namenom. lokalnim in de-

hočem z dovoljenjem visoke
,.Die StiftunD
aus deren Vereinigung der krai
uv^^uviuim, vr^vuvr	uv,	V ^ ^ vlLLLLLL^VjLl , HUO UOI OU Y Ol O i LI 1 % U U g UOl
želnim , to premoženje je namenjeno deželi kranjski, nische Studentenstiftungsfoncl sich gebildet hat, entstan
Moja gospoda! Ako se to premoženje dobro obrača, ako den fast durchgehends durch Stiftungsakte im Lande, je to premoženje v rokah mož deželi prijaznih, koliko woselbst sie durch die betreffende Landesstiftungsbe-dobrega se da storiti za deželo! in gotovo mi boste radi horde die landesfurstliche Bestàtigung erhielten . mit pritrdili, ako rečem, vredno je, da napnemo svoje naj- geringer Ausnahme ist an der Intention der Stifter der
Ertrag dieser Stiftungen im Wesentlichen fur Studie-
î
da
ende des Landes, môge der Stiftungsgenuss allgemein
boljše moči. da obranimo to premoženje deželi.
Pot. po kateri moremo to doseći, je ravno ta
se to premoženje dene tudi pod deželno nadzorstvo in auf diese, oder aber aiif Verwandte des Stifters oder vpraša se tukaj le, ali ima dežela tudi pravico zahte- Angehorige dieser oder jener Ortschaften des Landes vati to nadzorstvo? Jaz sem prepričan, da ga ima in lauten, bestimmt.
weitaus grossern Theile nach der
bodem to tudi dokazal.
Odgovoriti hočem najprvo
to premoženje?
Es ist somit dem
na vprašanje, čegavo je
Studentenstiftungsfond ein Fond zur Unterstutzun Studierenden aus dem Lande, wo derselbe
o
der
Moja gospoda! Hranilničnega društva ni! kajti po administrirt wird
Aus dieser
pravilih
?
za katerega prosim dovoljeuja, da ga pre
gibt
besteht, und Bestimmung er-
sich als natiïriiches Corallar dessen mittelbarer
berem, nima društvo nobene pravice do
ženja.
Št.
tega premo-
o.,
se namreč tako-le glasi:
«
Udje, kakor
so zavezani, da se odpo-
vedó vsaki koristi ali vsakemu dobičku; in vse
5
kar
ostaja od hranilničnega gospodarjenja z denarji po iz-
Zweck: „Forderung und Hebung der Studienzwecke des Landes".
Nach diesen Verhâltnissen erscheint daher die Lan-desvertretung bezw. cler lobl. Landesausschuss als das zunachst berufene Organ
zur Verwahrung und Verwal
plačanih obrestih, po odštetih stroških za uradovanje in tung des krainischen Studentenstiftungsfondes
u
za druge posebne razhodke, naj se tako obrača, kakor
govori
20. teh pravil.
u
(Dalje prihodnjie.)
Toraj društvo si
ne sme prilastiti ne enega kraj-
carja. ampak vse premoženje ima služiti namenom
?
ka-
teri so izraženi v
20., in
20. se glasi:
Iz
seje
zbora kranjskega
?
20.
Lastno hranilnično premoženje se nabira v kateri se je obravnaval sledeči dnevni red:
iz tega, kar presega izplačevanje kapitala in obresti udeležnikom in kar presega odštete stroške za gospo-darjenie in iztirjatev udeležnikov, ki so zastarané po
. 15.
Branje zapisnika o 4. deželnozborni seji dne 23.
septembra
1884.
Naznanilo zborničnega predsedstva.
Priloga 31.
Vladna predloga z načrtom za
Hranilnično lastno premoženje ima kot založnica kona o pogozdovanji Krasa v vojvodini Kranjski.
ta-le namen
;
da so vložniki, kar je najbolj mogoče in da se doplačuje, kar bi hranilnica utegnila listov. zgubiti;
Tretje branje načrtanega zakona o vpeljavi takse zavarovani, za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih
Priloga 32.
da se doplačuje k stroškom za gospodarjenje, če dolenjske železnice, se ti ne morejo do čistega izplačati iz tekočih
dohodkov;
Poročilo deželnega odbora gledé
da se doplačujejo pokojnine (penzije) in milodari
?
kolikor se
ne morejo plačevati z letnimi do-
neski lastnega zaloga za pokojnine (penzije) ; da se obrača za dobrodelne občno koristue namene v mestu in na deželi.4
Moja gospoda! Tukaj vidimo, da tako rekoč ves reservni zaklad je namenjen deželi, kajti vloge so dobro naložene in se ni bati posebne zgube. Gospodarski stroški se plačujejo z lahkoma iz tekočih pridobitkov.
Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: Janeza Vidmarja za odpis 144 gold. 90 kr. bol-
nišničnih stroškov;
učitelja Matija Hitija za podporo;
Karola Lesarja, živinozdravniškega učenca za
podporo.
Ustno poročilo finaučnega odseka o
nega poročila
n
šolstvo
u
5
marg. št.
in lo
Priloga 33.
Poročilo finančnega
. let-
26. odseka o
Pokojnine imajo svoj poseben fond.
Toraj
)
kdo je last-
niK tega premoženja?
Društvo ni! ampak tišti, komur
je namenjeno, namemba ta napravi lastnika.
proračunih zakladov aobrodelnih zavodov za leto 1885
prilogi 16/C).
. Ustno poročilo upravnega odseka o §. 3. letnega
poročila marg. št.
7 in
posnamemo v prvi vrsti iz odgovora gospoda deželnega
Koliko je v povprečnem številu zadnjih pet let
predsednika na interpelacijo posl. Luckmanna in drugov ljubljanskih mestnih otrok, ki nikamor ne hodijo v šolo
sledeče :
Omenjeni sklepi hranilničnega društva došli so
deželni vladi 3. junija 1884.
Po
12.
Najvišje potrjcnega regulativa za hra
da-si od obiskavanja javnih šol postavno niso oproščeni razdeljenih po spolu in narodnosti?
(Dalje prihodnjie.)

?
nilniee z dné
septembra t. 1. se sme s privolitvijo
združene dvorné kancelije
zdaj politične deželne ob-
lasti
primeren del hranilničnega rezervnega zaklada
Zabavne stvari*
?
ako je ta dosege! večjo svoto, kakor se potřebuje, ko bi hranilnica kako zgubo imela, obrniti za dobrodelne ali sploh koristne krajevne (lokalne) namene, oziroma
po
20. pravil kranjske hranilnice, z istim pristavkom in daljšim pogojem, da morajo pokriti biti troski za
za dobro-
Po
upravo, kakor tudi pokojnine in miloščine delne, sploh koristne krajne in deželne namene.
Nos.
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjec, Podgorican.
#
i '	(Da i je.)
Začutil je tudi možak, kakor bi se bilo tisto tre-
vlogi kranjske hranilnice in po poročilu, na katero se notje deset pudov *) teže žvalilo z njega: Ivan Jakov
opirajo njeni sklepi, bi pa troski za vzdrževanje name- ljević se je nasmehnil. Ni hotel iti, da bi bil bril urad ravane šole —
učne pripoinočke
brez troškov za notranjo napravo in niške obraze, raje je ubral pot v pilnico, ki je imela
kar
vsako leto znašali 5000 gold., to napis: „Kušanije i čaj", da izpije kupico čaja
Je

5°/
10
obresti od glavnice 100.000 gld. Deželna vlada
je opazil konca mosta mestnega nadzornika, lepo vzrast-
si je morala torej pri presoji v potrjenje prejetih hra- lega in širokih salop, nilničnih sklepov staviti vprašanje,
se
štirivoglatim pokrivalom in
je
poraba tako meč je imel. 0 tem zagledu je kar zdrznil se; a v tem
velike svote poleg drugih
zneskov sploh potrebna

da
bi se potem vsaj mogla prepričati, da se je tako ogromna svota zares podarila za dobrodelen in sploh korišten namen, ne pa za pospeševanje drugih namenov, za katere nima ni hranilnica pravice kaj dovoljevati, ni deželna vlada pravice dotičnih sklepov potrjevati.
je kvartalni (četrtmestni) nadzornik mignil mu s prstom in pozal ga: „Hodi le-sein, ljubeznjivi!"
Ivan Jakovljević je znal uklanjati se: ko je bil še
daleč
snel je klobuk, urno bližal se nadzorniku in
ogovoril ga
je:
»
Voščim zdravje Vaši plemenitosti!
cc
JÎ
Ne, bratec, ne, čestitost, povedi, kaj si dělal tam
5
ta namen si je morala deželna vlada staviti vpra- ki si stal na mosti?"
šanje, koliko nemških otrok bi utegnilo na leto obiska-

Uh
Î
za Boga milega, dragi gospod, šel sem brit
5
vati nameravano šolo, da bi bila opravičena naprava in pa sem samo pogledal, ali je reka pač kaj prodka.
u
vzdrževanje ravno štirirazredne šole, kakor jo je skle-

Lažeš, presneto, da lažeš!
S tem se ne izgovoriš.
nila hranilnica, ker za ustanovitev take šole je po
11
Opraviči se!"
državnega šolskega zakona potrebno, da v treh zapo-
Rad Vas, milost, obrijem vsak teden dvakrat, če
rednih letih povprečno število učencev znaša vsaj 240. prav trikrat, jaz brijem brezi
Pri teh oKoliščinah je deželna vlada, ker ni imela povedal je Ivan Jakovljević. dotičnih podatkov, po skupneai posvetovanju o tej zadevi vlogo kranjske hranilnice z dopisom dné 8.
vsakoršnega ugovora"

Ne, prijatelj, saj ti ie govoričiš! Mene brijó trije
junija brilci, pa jim je to velika čast. št. 5293, torej uže peti dan po njenem spre- tam na mosti počenjal?"
dej, povedi

kaj si
1884.
jemu, izročila c. k. deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, da naj ji (deželni vladi) prej ko možno izreče svoje
Ivan Jakovljević je obledei
kar je tu pripetilo
se, to
do céla zavito v meglo, in kaj je dalje godilo
mnenje o nameravani ustanovi štirirazredne nemške se, to gotovo nikomur ni znano, deške šole v Ljubljani.
Deželni šolski svèt je uže pet dni potem, namreč
v seji 13. junija 1884. , to reč pretresa! in da
dobil
IL
Kolegijski prisednik Kovalev
vzbudil se
closti
sploh nekako podlago za razsodbo, koliko in kako raz- rano in ustni ste mu zapeli
• • i
! kar
Širnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom naj se na
lej
HHH ud u 11
kedar je predolgo časa spal: dasi sam sebi ni mogel
pravi v Ljubljani, ter zamogel od deželue vlade zahte- pojasniti nikoli, zakaj je toliko časa spal zdaj pa zdaj vano mnenje pravilno utemeljno oddati, bavil se je z Kovalev je stegnil se, ukaza! je, naj mu dadé malo zr
naslednjimi vprašanji:
kalo
ki
stalo na mizi
Hotel
pogledati prišč
Koliko je otrok mestnega šolskega okraja v po- je bil poprejšnjega večera prikazal se mu na nosi
vprečnem številu zadnjih
let
Kranjske z dné 29. aprila 1873.
?
št. 21)
1 deželue postave na najveće čudo je zagledal
5
ki ali
kjer je ime! nos, da je
»
ěolo hoditi, razdeljenih po spolu in narodnosti?
. Koliko površine imajo posainezni prostori javnih mestnih ljudskih šol?
ki morajo v vse gladko! Kovalev se je prestraši!, ukaza! je
mu prinesó vode in otrl je z otiračo oči: nosa ni imel
več
Začel
pijan ali ka
tipati z roko, da bi se prev prepričál se je, da ni zmočen

ali je Kole-
Koliko otrok je v povprečnem številu zadnjih gijski prisednik Kovalev je planil raz postelj ; stresni!
treh let obiskavalo javne mestne ljudske šole
11.
se je
nosa ni bilo
Ukazal je takoj, naj oblečej
postave z dné 2. septembra 1883., drž. zak. štev. 53), ga, in tekel je naravnost k redarskomu načelniku
razdeljenih po spolu in narodnosti, in koliKO izmed njih
je bilo iz Ijubljanskega mestnega okraja vnanjih, ne v Ljubljano všolanih krajev.
tem se pomudimo, da poveino
u
o Ko\'
)
koliko pa iz zato da čitatelj izvé, kakov je bil ta kolegijski prised
nik
Kolegijskih
prisednikov, ki
to čast docivajo s po
Koliko je v povprečnem številu zadnjih treh let močjo učenostnih izpričal. nikakor ne moremo lahko pri ljubljanskih otrok, ki bi morali po postavi sicer še v merjati kolegijskim prisednikom, ki so služili na Ka v
To sta dve popolni razliki. Učeni kolegijski pri
solo hoditi, pa so po §. 23., postave z dné 14. maja
kazi
1869.
dné
9
drž. zak. št. 62, oziroma po
23.

postave z sednik
Ali Ruska je tako čudna
e m l j
če opom
maja 1883., drž. zak. št. 53, od obiskovanja jav- ni§ kolegijskemu prisedniku, da so vsi kolegijski pri
nih šol začasno
ali
spolu in narodnosti?
stalno oproščeni, razdeljenih po
*
Pnd ima 40 liber.
sedniki od Rige do Kamčatke, da to korenito verujó na ščen ostal, in se bo tudi vspešno sam plodil svoj račun; to verujó tudi o vseh drugih uradih in do- vsako leto nekaj dobička dajal.
5
in nam
8tojanstvih. Kovalev je bil kavkazijsk prisednik
Pre
Za sekanje in spravljauje lesa, zberimo ali odio
živel je samo dve leti v tem uradu, po tej službi ni na	čimo si zimski čas do Svečnice, ker ta čas drgnenje v
minoto ni mogel zabiti na-nj ; a da bi sam sebi dajal	obstoječe drevje najmanj škoduje, in se tudi šRodljivega
več čestitosti in važnosti, nikoli ni imenoval se kole-	mrčesa ni še toliko bati, da bi se nam pozimi v gozd
gijskega prisednika, temuč vselej, da je major (tisočnik).	zaplodil.
mm m ^ AIJIIII A # JL li	#	• 1 •	1	i l	-pv •
Cm
golobičica — î&yi egu vuni jo ličtvauiiu,
na ulici srečal žensko, ki je prodajala oplečj
hemd)
izpregovoril je navadno, kedar je
(halb
Pri imenovanem delu bodimo sami zraven in pa
zimo

da
?
w
pridi na moj dom, bivam na Sadovi ; samo ne bodo pokvarili.
nam drvarji (sekači) mlađega drevja preveč
povprašaj, ali tù biva major Kovalev, pa ti vsakedó po
streže." Kedar pa je srečal kakoršno koli navadnico
duša
vselej je skrivaj ukazal in opomnil: „Povprašaj
J ^ ^ x\ 11 t j ui\uz>ui íJLx w puni lili • A KJ ▼ pi cioaj < uuocij	/^a
je Kovalevo bivališče." Ker je samemu sebi zmirom mnogo pokvarimo.
Stoječega lesa pa kupcem nobenkrat ne prodajamo. Ne delajmo iz lepo rastočega drevja dveh- ali triletnih požarov za setev, ker s požigaujem tudi bližnjega gozda
rekal, da je major, zato bodemo mi kolegijskega prised nika imenovali majórja.
Maj(
Nevskem
Kovalev je po navadi vsak dan šetal se po
Vélikiposestniki ali grajščiue ne napravljajo nobenkrat požarov, pa imajo, ako skrbijo za to, najlepše gozde.
Ako sta si gozd in pašnik soseda, kar je večidel
-----—	w^t, ^ ^ucni^.jvu. Salope je imel po naših krajih običajno, ne dovoljujmo pastirjem kurišć,
takove, kakoršne še zdaj zmirom utegnete videti, da jih sekanja, krehanja in druzega gozdu kvarljivega početja.
T)
prospektu
u
vselej bil posebno čist in poskrblj
Njegove oplečnice ovratnik je
imajo guberniški in okrajni doktorji, tudi raznih
alog
poverjeniki
?
sploh
Posebno pa pazimo, da nam ne bodo lepih inecesnovih
vsi tišti moški, kateri se dičijo s in smrekovih in drugih vrhov rezali za bičevnike.
Najbolje umljivo in dobro gospodarjeno je pa
popolnimi, z rudečimi zalizei, a ti zalizei se stezajo
Major
prav po sredi obraza in sezajo naravnost do nosa.
Kovalev je noseval množino karneotovih prstanov in takih.
ki je
nje bilo vrezano
kar
večkrat rekle, če pašnike obrnemo V senožete in živino doma krmimo, kjer nam se bo lepo da, četrtek, redila; dobili bomo več gnoja za polje, pa tudi za se
so uže „Novice"
grbi
ponedeljek in drugo. Majorja Kovaleva je potreba	nožeti, katere nam bodo bolje rodile iu dale več klaje,
pripeljala v Petrograd, prav za prav: přišel je iskat	s katero bomo lahko več živine redili. Gozd pa se bo
svojemu stanu priličnega dostojanstva: da se posreči,	lepo zaraščal, ker mu ne bo živina kvarila mladik; kóz
podgubernatorskega, če se mu z njim ne utegne ugo-	pa celó ne redimo in ne pasimo po gozdu, ker so one
diti — eksekutorskega v katerem koli znaném okraji	za mlado drevje največje kvarljivke.
(departement). Majór Kovalev ni bil pozakonj
zato
Listja v gozdu ne grabimo in smrečja ne klestimo
je ženil se, ali samo o taki priliki, kedar je našel ne- za steljo; prvo daje gozdu gnoj in obdrži vlago, druga
vesto, ki je imela sto in sto tisoče. Po tem čitatelj mu pospešuje rast, kjer zamore več zraka posrkati, ako sam lahko sodi, kakov je bil tega majórja položaj, ko ni neusmiljeno okleščeno. Za steljo rabimo slamo, pra
, ko
je bil preveril se, da je tam, kjer je popřeje imel dosti prot in drugo enoletno rašovje, kjer je mnogo beleje
o
oden in zmeren nos
9
glup
raven in gladek prostor, kakor pa suho listje.
>
Kakor nalašč, na ulici ni bilo nikjer nobenega iz
Da ne bomo rabili raščega lesa za plotove, kjer jih
voščka (mithkutscher), moral je majór Kovalev peš ho- potrebujemo, zasledimo si živo mejo iz gabroviue ali diti. zavijal se je v plašč, z robcem pa je zakrival lice, belega gloga; po gozdu in blizo njega pa je bolj pa
UlWj ZJt*.?AJCH ou J ^ 1	U 1L\J\J\J\J\XX f/U, jv
kazal e samo oči, da je videl pot ob hišah
»
Morda
metno, da jo napravimo iz smrekovih in mecesuovih
pa se meni le zdí, to ni moči
da
bil nos hudomušno sadik; kjer nam lahko prirastejo v par desetletji, da
odpadel mi
u
dejal je in stopil v sladkornico nalašč jih lahko prodamo po petaku.
zato
da
se pogledal v zrkalo. Na srečo v sladkor
e smo gozd izsekaii, ali, če je kaj praznega pro
tu « \AlAt KJ JL kj \J I^v/Çji VUUA f U L U tbl V«	H ti U1 VVU f	v &	vy v ^«J-» ^ O	vumij v w a ^ v/v/ J V iv	UiLiU V^Uf JJl \7
nici ni bilo nikogar: dečki so pometali sobe in razstav-	stora, glejmo, da ga bomo kmalu zasadili s koristnim
ljali stole; nekateri so dremotnih očí na podnosih (tasse)	gozdnim drevjem: z mecesui, smrekami, jelkami, in če
donašali gorke piroge; pu mizah in stoléh so ležale s	je slaba zemlja, pa z borovci; toda tudi na drugi vsa-
kavo polite novine poprejšojega dné. „Nu, hvala Bogú,	kovrstni gozdni les, ki nam rabi za kurjavo, orodje in
nikogar ni - — lej^Jl »U1J1 Jt> - „OVViU-J ov. XU.UU.V7
gledam. Bojažljivo je stopil pred zrkalo in pogledal se
__ "________Y7______« 1__1____ «______• -	P,n Ail , ] i 1
u
izpregovoril je
sedaj se lahko po- druge razne potrebščine, ue smemo pozabiti.
Primernih sadik pa si najlože dobimo, če jih zase
v njem. „Vrag zna, kakova nesreča je to
začudil jemo v pripravne, plevela očiščene rastlinišča; taiste je
se je major Kovalev in pljunil je
»
ko bi vsaj bilo najbolje napraviti na prostoru v gozdu, kjer mislima
tam
kar koli
taiii

česar ni!
kjer mora biti nos, pa ni- sadike razsajevati, samo da so na zraku in na vetrišči.
u
(Dalj
prih.)
Seme najbolje in ceneje dobimo lahko v domačem
gozdu
j
samo da je od čvrstih, močnih. doraščenih dre
Naši dopisi.
Motnik 20. sept. (Nehaj o lesoreji.) Leto za letom
ves nabrano jeseni, ko je zrelo, ko samo od drevja pada Posejati ga je najbolje jeseni, da se potlej pozimi snež nice napije, spomladi lože zeleni.
Na Krškem 28. sept. (Dolenjska, kmetijskay pokrade zmirom več lesa iz naših gozdov v tuje dežele, kar jinska razstava.) Prijazno dolenjsko mesto Krško oblekla nam prinaša lepih denarcev, s katerimi zamoremo po- je danes svojo najprazničnejšo obleko. krivati razne gospodarske potrebščine.	likovali so se sè s svojo veliko snažnostjo, na hišah vi-
lJa bati se je, da, če ne bomo bolje za gozde skr- hrale so zastave avstrijske in deželne, od katerih bi si bo še nam, našim potomcem pa gotovo lesa za do- zadnjih več želei videti. Uže zjutraj ob	uri je
godba igrala budnico ter naznanovala Krškemu prebival-stvu začetek dneva, ki ima važen postati za kmetijstvo
Ulice in trg od
beli.
i
mače potrebe
jk
Evo kratek poduk Z aozelom
^	naj bolj razumno ravnamo, ako ga ne cele Dolenjske. Ob 9. uri prikorakala je srška meščan-
amo vsega na enkrat izsekati, temveč polagoma vsako ska garda in pa požarna straža na véliki trg pod cer
leto
ekaj za davek in naš trud vzamemo iz njega
i
kar
kvijo, kateri je te dni tudi ob enem razstavni prostor.
lesa dobro doraščenega; tako bo gozd zmirom zara- Ljudstvo je vrelo iz vseh strani, kakor tucii iz sosedne
Stajarske k otvorenju razstave. Gospod vikar Knaus Pire govoril je v svojem skoraj uro trajajočem govoru bral je sveto inašo, pri kateri so bili navzoči vsi dosto- prepričevalno in za vsacega umevno, njegov močen glas
janstveniki krški in razstavni odbor. Po sveti maši
?
to
slišal se je natančno v najbolj oddaljenib kotih ter tudi
preko pol jednajste ure zbralo se je vse občinstvo, vzbudil pri navzočih največo pozornost. Gospodu go-
je*
kojo je prišlo
slovesnem otvorenji razstave na raz- vorniku se je od vseh strani čestitalo.
stavnem prostoru pred cerkvijo in meščansko šolo
Na
sredi tega prostora napravil je razstavni odbor lep os
na
Po govoru gosp. Pirea bila je tombola. Ker ta igra Krškem kmečkemu občinstvu ni znana, prevzel je
movoglat pavilon, okinčan z deželnimi in državnimi grbi zopet gosp. Pire nalogo, občinstvo v tem podučiti, kor ter cvetlicaini. Na tem pavilonu zbrali so se gospodje se mu je posrečilo, da je bilo igranje tako redno, kakor
odborniki razstavnega odbora, dostojanstveniki in druga
gospoda
bi bila tombola na Dolenjskem uže od nekdaj znana. Dobitki so bili jako lepi in veliko vrednosti. Žal, da je Gospod častni kanonik in dekan Po lak iz Le- bilo premalo kart, ker bi se jih bilo še gotovo dalo nad skovca otvori razstavo kot podružnični in razstavnega 1000 prodati. Cela tombola je bila jako mikavna , ter odbora predsednik z lepiin nagovorom, v kojem razloži so nekateri humoristični slučaji veliko smeha vzbudili, pomen današnjega ciueva ter sklene s trikratnimi živio- Red je bil celi dan izgleden, ker se je v prvi vrsti za-
cesarja kot hvaliti požarni straži in meščanski gardi. Po tomboli namenov, se je občinstvo razšlo, razveseljevanje je bilo občno in župan kr- godba igrala je do pozne noči.
veličanstvo našega presvitle
klici na
najvišjega pokrovitelja vseh lepih in koristnih tako tudi krške razstave
to pozdr
škega mesta. deželni in državni posl
gosp
Vilj
Dole nj ci smemo biti ponosni na dana šnj i
Pfeif
došle goste ter predstavi odposlane gospode, dan!
Gospod državni in deželni poslanec dr. Vošnjak po
sredo je živinska razstava, v četrtek premiranje
zdravi zbrano občinstvo skega, pozivlje Dolenj
deželnega odbora kranj- kóuj in petek sklep razstave ter delenje daril.
tem
vstraj
delavnosti v
voj
prihodu) ič.
Ptuja. ( Vabilo k slavnosti), katero priredi ptujs ka
prid, kakor v korist cele dežele, položi jim na srce, poslušati nauke umnih kinetovalcev, ter predstavi občin- čitalnica 5. oktobra t. i. v svojih prostorih „Nardnega
stvu taj
c. kr
kmetijske družbe
Gustav P
doma
v
kateri ima popoludne kmetijski poduk. Gospod tajnik Gustav Pire pozdravi v imenu ceutraluega odbora c.
Zajec:
proslavo 201etnega svojega obstanka. Vspored :
5?
Večer na Savi", moški zbor.
Deklamacija.
. Govor; govori gospod čitaluiški predsednik.
kmetijske družbe navzoče občinstvo, kaže na napredek Leban: „Kislica sladka", mešani zbor. dolenjskega kmetijstva ocl časa pokrajinske razstave v zdrav", moški zbor z bariton-solo.
T-k ili1__________________ J______: v	1____,___I _ ______J___1 ' 1 _	• xlin U ^ ^ rv, 1, ;	H í^ - : ^ _	(
. Nedved: A. Leban:
li
77
A. Po-Di-
Rudolfovem , pozdravi še enkrat posebno razstavljalce
jaška
7
moški zbor.
koji so največ pripomo
lepem
pehu današnj
čveterospev.
F.
Gerbic: „Slavčeku", za ženski Vilhar: „Ukazi", bariton-solo s
dneva ter zakliče: naj eveté in krepi se kmetijski na- spremljevanjem na glasoviru, predek na Dolenjskem
moški zbor.
10. A. Fórster: „Vodnikov venec
G. Ipavic: „Savska",
mešan
Po slovesneui otvorenji razstave, pri katerem je zbor s spremljevanjem na glasoviru.
Začetek ob
godba igrala, pričelo se je ogledovanje razloženih stvari, uri zvečer.
tej slavnosti uljudno vabi
Občinstvo se je nepričakovano zelo zanimalo za razstavo in obisk je bil ogromen tako, da se je po prostorih kar
odbor.
Ljubljane. (Deželni zbor kranjski) danes zboruie
Popis razstave za „Novice" prepustim drugim, ZOpet in obravuava sledeči dnevni red:
bolj spretnim rokain
Branje zapisnika o 5. deželnozborni seji dné
Popoludne ob 3. uri imel je biti govor tajnika c. k. 26. septembra
1884.
kmetijske družbe in potovalnega učitelja gosp. Gustava Pirea ter potem tombola. Ker je pa občinstva vedno več prihajalo , tako da je bilo uže ob 7*3. uri na raz- pospeševanja naprave obrtnijskih strokovnjaških šol iu
Naznanilo zborničnega predserlstva.
Priloga 37.
Poročilo deželuega odbora gledé
stavnem prostora vse polno
ob
OtllTUV/tU ^AUOtUl U > ou	U'LLA	\J U u, Uli J KJ pa* OU t 1 CAi XV Xi
Brežic veliko občinstva iz Štajarskega pripeljal, odio
uri je pa še vlak iz domače obrtnije.
Priloga 38.
Poročilo upravuega odseka o na-
čilo se je, aa bode govor g. G. Pirea ne v šoli, kakor črtu postave o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko
je bilo gmotno namenjeno, ampak na pavilijonu na raz-
stavnem odboru. lukaj naj orneojamo nekaterih odličnih
plemenitev
5. Priloga 35.
prilogi 21).
Poročilo fiuančnega odseka o de-
gospodov, Kateri so počastili našo razstavo se svojo na- želnih podporah za stavbo ljudskih šol.
vzočnostjo: gg. dvorni svetovaiec ia sekcijski predstoj-
6.
Priloga 40.
Poročilo finančnega odseka o pro
nik v c. kr. kmetijskem ministerstvu baron Depretis, računih ustanovnih zakladov za
1885.
prilogi
t
deželni glavar kranjski grof Thurn, državni poslanci dr. Poklukar
prilogi
Ustuo poročilo iíaančnega od
in
dr. Papež in druge odlične gospode.
^aia Çj * V/ X	-JL. XX Cl 1 XI 4	VA li U U/ f J.X JL	V/^/n WV XA v/x	» •	—- — J^ * ^ v Q X X »	^ ^	vy *	u a a \/	ax ui vv ».x u jla w ^	^
grof Marg her i, deželni| poslanci seka o računskem sklepu gledišnega zaklada za 1. 1883.
Ervin grof
A u ers per g in še veliko
8.
prilogi
Ustno poročilo finančnega od-
seka o proračuuu gledalisaega zaklada za 1. 1885.
Ob
i
prične gosp. Gustav Pire svoj govor,
v
9. Priloga 41.
Poročilo upravnega odseka o sta
katerem razloži Doieujcem
razstave, njih sedajni
tutu za desko sirotnišnico „Collegium Marianum" (k pri
gospodarski položaj s posebuiin ozirom na pretečo ne-varnost zaradi trtue uši. On v nadaljevauji svojega govora pozivlje, da dolenjski gospodarji pravočasno skušajo tej nevarnosti v okom priti, s tem, da tudi mimo vino-
, in to v prvi
logi 18
10.
Priloga 36.
Poročilo gospodarskega odseka
reje druge stroke kmetijstva unmo gojijo, vrsti živinorejo in sadjarstvo. Polaga jim na srce, v pravem času še začuo umno in pravilno z gnojem
da
delati. Z nado, da prihodnja doleujska pokrajinska raz-
o agraruih razmerah na Kranjskem A o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih, B. o pristojbinah prilogi 14).
11. Ustna poročila fiaančnega odseka o prošnji: ljubljanske ljudske kuhinje za podporo;
b) gimnazijskega vodstva kočevskega gledé podpore
stava uže pokaže, da so njegove besede padle na rodo-vitna tla. sklene gosp. Pire svoj govor, na kar je sle-
za učence.
Sej
postala je nepričakovano živahna
dilo iz tisočerih ust burno odobravanje. Gosp. Gustav Pred vsem povabil je deželni glavar k slo
sv. masi.