PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin St. 31 Maribor, petek 19.6.2015 OBČINA BLED 492. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prekupni pravici Občine Bled Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 - ZGO-1C in 80/10 - ZUPUDPP) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/2009, 87/2012) je Občinski svet Občine Bled na 5. redni seji dne 15. 6. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PREKUPNI PRAVICI OBČINE BLED 1. člen V Odloku o predkupni pravici Občine Bled (Uradni list RS, št. 58/07) se spremeni 3. člen, tako da se glasi: »Območje predkupne pravice iz 2. člena tega odloka je opredeljeno v veljavnem občinskem prostorskem načrtu občine in je na vpogled pri pristojni službi Občine Bled.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 034-2/2015-9 Datum15.6.2015 Občina Bled Janez Fajfar, župan ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XI 493. Odlok o poimenovanju ulice na območju naselja Bled Na podlagi 12. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb -ZDOIONUS (Uradni list RS št. 25/2008) in 16. člena Statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 67/2009 - UPB, 87/2012) je Občinski svet občine Bled na 5. redni seji, dne 15. 6. 2015, sprejel ODLOK O POIMENOVANJU ULICE NA OBMOČJU NASELJA BLED 1.člen V naselju Bled se poimenuje nova ulica z imenom Pot Franca Gornika. 2.člen Pot Franca Gornika poteka po stopnišču med Veslaško promenado in Slovenskim trgom, pri čemer je začetna točka ob spomeniku Francetu Prešernu. 3.člen Kartografski prikaz poimenovanja je sestavni del tega odloka. 4.člen Odlok o poimenovanju ulice se posreduje območni Geodetski upravi Kranj - Izpostava Radovljica, ki je dolžna izpeljati vse nadaljnje postopke poimenovanja ulice. Stroški za izdelavo uličnih tabel bremenijo proračun Občine Bled. 5.člen Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 034-2/2015-10 Datum:15.6.2015 Občina Bled Janez Fajfar, župan 494. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejaja Koritno - Polica ZN KO - S2 Na podlagi 7. odstavka 96. člena in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007; spremembe 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8 in 14/15 - ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09, 87/12) je Občinski svet Občine Bled na svoji 5. redni seji dne 15. 6. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJAJA KORITNO - POLICA ZN KO - S2 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja Koritno - Polica ZN KO - S2 (Ur. l. RS št. 105/2006). Predmet sprememb je meja med gradbenima parcelama O1 in M7 na južnem delu območja ZN ter posledično prelokacija objekta na gradbeni parceli O1. Spremembe so razvidne na grafičnem delu - zazidalni situaciji, ki je priloga odloka. Zaradi sprememb področnih predpisov od leta 2006, ko je bil sprejet Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja Koritno - Polica ZN KO - S2, pa do danes, se z veljavno zakonodajo uskladijo tudi posamezni členi odloka v nadaljevanju. 2. člen V 1. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »spremembe in dopolnitve ZN je izdelal Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P126810, v juniju 2015.« 3. člen V 4. členu se v zadnji alineji črta beseda »enostavnih«. 4. člen V 5. členu se za prvim odstavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Oddaljenost stavb od parcelne meje mora biti najmanj 2,5 m, merjeno od najbolj izpostavljenega dela stavbe, razen če je manjši odmik določen v grafičnem delu zazidalnega načrta.« 5. člen V 7. členu se spremeni navedba tlorisne velikosti stanovanjskega objekta št. 14 tako, da se pravilno glasi: »objekt št. 14: 7,80 x 11,50 m« 6. člen V 9. členu se v drugem stavku črta besedilo: »ali pastelnih zemeljskih barvnih tonih drobne teksture« ter se za besedo »lesu« doda »v temno rjavi barvi oziroma v lesu, ki se naravno stara in sčasoma osivi«. 7. člen V drugi točki 11. člena se za drugim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Za žive meje se uporabljajo lokalno značilne vrste, kot so npr. kalina, gaber, pušpan ipd. Uporaba tujerodnih iglavcev (ciprese, paciprese in kleki) ni dopustna.« Na koncu druge točke se doda besedilo: »Najmanjši odmik linije sajenja žive meje od cestnega telesa je 1,00 m, pri čemer mora biti ob vozišču ali pločniku najmanj 0,5 m proste bankine. Za vse posege v varovalnem pasu obstoječe lokalne ceste LC 012011 Koritno - Ribno ter notranjega cestnega omrežja ZN je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.« 8. člen V naslovu VII. Druge ureditve in enostavni objekti se beseda »enostavni« nadomesti s »pomožni«. 9. člen V 12. členu se v drugem odstavku za besedo »izvesek« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »skladno z občinskim odlokom, ki ureja področje oglaševanja.« Besedilo tretjega odstavka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom: »Na gradbenih parcelah objektov je dopustna postavitev vseh vrst pomožnih objektov, ki so skladno s Prilogo 1 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Bled dopustni na območjih SSe, razen: garaž, lop, letnih kuhinj, vetrolovov, pomožnih železniških objektov, baznih postaj, začasnih objektov, spominskih obeležij, vadbenih objektov, vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem in kioskov oz. tipskih zabojnikov. Največja bruto površina nadstreška je 50 m2. Postavitev pomožnih objektov je dopustna, če to dopušča velikost gradbene parcele (po postavitvi pomožnih objektov faktor zazidanosti gradbene parcele ne sme presegati 35 %). Pomožni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,50 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je možno postaviti tudi bližje. Določba ne velja za tip objektov P6 - P7, P8 - P9, P10 - P11 in M3 - M4, kjer se nadstrešnici med objektoma dotikata parcelne meje. Nadstrešnici morata biti oblikovani enako. Oblikovanje pomožnih objektov mora biti prilagojeno objektu, ob katerem se pomožni objekt načrtuje, strehe pomožnih objektov so lahko tudi ravne. Pomožne objekte se oblikuje in dimenzionira v skladu z določili posebnega občinskega odloka, ki podrobneje določa oblikovanje pomožnih objektov in ga Občina sprejme v skladu z nadrejenim aktom, Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Bled. Do sprejetja navedenega odloka se za oblikovanje in dimenzioniranje pomožnih objektov uporablja določila tega odloka.« Na koncu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Na zemljišču objekta O1 je vzdolž lokalne ceste LC 012011 Koritno - Ribno dopustna umestitev postajališča javnega prometa in postavitev nadkrite čakalnice. Skladno z navedenim se gradbena parcela objekta O1 lahko razdeli na dve parceli.« 10. člen V 14. členu se v prvi alineji črta besedilo »in investicijsko vzdrževalna« ter celotno besedilo tretje alineje. 11. člen V 16. členu se besedilo četrte točke v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Avtobusno postajališče je dopustno umestiti na del zemljišča objekta O1 vzdolž lokalne ceste LC 012011 Koritno - Ribno.« 12. člen V 18. členu se na koncu doda besedilo: »Za izračun minimalnega potrebnega števila parkirnih ali garažnih mest na posamezni gradbeni parceli, se upošteva parkirne normative nadrejenega akta, Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Bled.« 13. člen Besedilo tretjega in četrtega odstavka 19. člena se nadomesti z novim besedilom: »Zasnova vodovoda na območju ZN: Vzdolž lokalne ceste se zgradi glavna vodovodna veja spodnjega Koritnega. Izvedeta se dve zanki krožnega napajanja obeh platojev novega naselja. Za posamezni novozgrajeni objekt se predvidi zunanji vodomerni jašek na lahko dostopnem mestu, kamor se vgradi vodomer za daljinsko odčitavanje porabe pitne vode v objektu. Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili veljavnih predpisov. Požarna voda: V skladu z veljavno zakonodajo se zgradi hidrantno omrežje z nadtalnimi hidranti za celotno naselje.« 14. člen V 20. členu se na koncu besedila, ki se nanaša na kanalizacijo, doda nov odstavek, ki se glasi: »V kolikor je priključna cev iz objekta pod nivojem javne kanalizacije, je potrebno izvesti tlačni vod s hišnim črpališčem. V primeru premajhnega padca hišnega kanalizacijskega priključka, je investitor dolžan namestiti proti povratno loputo, ki preprečuje povratni vdor odpadnih voda.« 15. člen Besedilo drugega odstavka 21. člena se nadomesti z novim: 16. člen V 22. členu se v drugem stavku pred besedo »TK« doda beseda »javno«, zadnji stavek prvega odstavka se v celoti nadomesti z besedilom: »Upravljavec predmetnega TK omrežja (Telekom Slovenije d.d.) v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja poda projektne pogoje in soglasje.« Za prvim odstavkom se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Za priključitev objektov na javno TK omrežje je potrebno izdelati projekt TK omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki ga je potrebno smiselno povezati z obstoječim TK omrežjem ter uskladiti z ostalo predvideno infrastrukturo na področju ZN. K predmetnemu projektu je potrebno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije.« Za zadnjim odstavkom se doda besedilo: »Upravljavec KKS (Telemach d.o.o.) v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja poda projektne pogoje in soglasje.« 17. člen 23. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »23. člen Ogrevanje Skladno z Odlokom o načinu izvajanja in o podelitvi koncesije lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju občine Bled, je za nove objekte možna priključitev na javno plinovodno omrežje. Predvideva se individualna oskrba z zemeljskim plinom iz javnega. distribucijskega omrežja. Plinovodne cevi bodo položene v označenem koridorju ob ustreznih odmikih od ostalih vodov komunalne infrastrukture. Cevi bodo PEHD PE100 dimenzije Dz = 90 mm na celotnem območju ZN. Ob opremljanju zemljišč je potrebno izvesti priključne plinovode do objektov. Delovni tlak javnega plinovodnega omrežja bo 3 bar do max. 4 bar. Gradnja plinovodnega omrežja se bo vršila na osnovi določil koncesijske pogodbe po kriterijih, ki veljajo za bodoče širitve plinovodnega omrežja. Investitor in izvajalec gradnje plinovodnega omrežja bo sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina skladno s koncesijsko pogodbo. Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina bo dela izvajal na osnovi predhodno sklenjene pogodbe o gradnji plinovodnega omrežja z investitorjem komunalne in energetske infrastrukture na območju ZN. Dopustno je tudi ogrevanje z alternativnimi viri energije.« 18. člen 25. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »25. člen Gre za stanovanjsko gradnjo z možnimi dejavnostmi, za katere ni potrebna izdelava presoje vplivov na okolje. Hrup: V območju ZN ni predvidenih dejavnosti in objektov s tehnologijami, ki bi povzročale prekomeren hrup. Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa, kot jih za predmetno območje opredeljuje nadrejeni prostorski akt Občinski prostorski načrt Občine Bled. V času gradnje je potrebno upoštevati, da bo graditev potekala le v dnevnem času ter da bo poskrbljeno, da delo poteka s stroji, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. V primeru, da bodo objekti klimatizirani, je potrebno izbrati nizkohrupne elemente ter jih locirati oziroma zvočno izolirati tako, da ne povzročajo čezmernega hrupa v okolici. Zrak: Predvideni objekti v času gradnje in obratovanja ne smejo prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir za ogrevanje objektov so predvideni zemeljski plin in alternativni viri ogrevanja. Pri vseh energetskih virih je potrebno upoštevati predpise glede varstva zraka pred onesnaženjem. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi. Dimovodne in kurilne naprave je potrebno redno čistiti in vzdrževati. V času gradnje je potrebno preprečevati prašenje materiala in raznašanje sipkega in drugega materiala v okolico. Varstvo voda in tal: Fekalne odplake se odvajajo v javno kanalizacijo. Meteorne vode z javnih površin je potrebno skladno s predpisi odvajati v naravni odvodnik. Meteorne vode z zasebnih površin se skladno s predpisi ponikajo. Za vse posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno in občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese je potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje. Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženosti vod in okolja. Odpadki: Komunalni odpadki se odstranjujejo skladno z veljavnimi predpisi lokalne skupnosti in drugo področno zakonodajo. Prevzemanje komunalnih odpadkov se opravlja na predhodno določenih prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah in tipiziranih zabojnikih, ki so določeni s tehničnim pravilnikom. Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Za območje predvidenih novogradenj izvajalec javne službe opremi zbiralnico (eko otok) z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. Lokacijo zbiralnice zagotovi Občina. Gradbene odpadke je potrebno odstranjevati skladno veljavno zakonodajo. Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala v 15m obvodni pas, na brežine, v pretočne profile vodotokov in na nestabilna ali mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja ni dovoljeno. Osončenje: Razdalje med objekti omogočajo ustrezno osončenje objektov.« 19. člen Za tretjim odstavkom 26. člena se doda besedilo: »Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.« 20. člen V 27. členu se prvi odstavek v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Povečanje tlorisnih in vertikalnih dimenzij objektov je možno do + 10 %. Tolerance ne veljajo za objekte, katerih gradbene parcele ne presegajo 600 m2, dimenzije objektov na teh parcelah, določene z odlokom so maksimalne! Zmanjšanje tlorisnih in vertikalnih dimenzij objektov do - 10 % je dopustno za vse objekte.« 21. člen Sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja Koritno - Polica ZN KO - S2 so grafične priloge, ki se glasijo: • izrez iz kartografskega dela OPN Občine Bled, M 1:5000 • zazidalno ureditvena situacija, M 1:500 • zakoličbena situacija, M 1:500 • karta prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez, M 1:500. in nadomestijo grafične priloge iz osnovnega ZN, ki se glasijo: • izrez iz dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled, M 1:5000 • arhitektonsko - zazidalna situacija, M 1:500 • zakoličbena situacija, M 1:500 V veljavi ostanejo naslednje grafične priloge iz osnovnega ZN: • katastrski načrt z vrisom meje ZN, M 1:2880 • geodetska podloga, M 1:500 • idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez, M 1:500, kolikor niso v nasprotju s karto prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez. 22. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 034-2/2015-7 Datum:15.6.2015 Občina Bled Janez Fajfar, župan je Občinski svet Občine Bled na 5. redni seji dne 15. 06. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREJANJU CESTNEGA PROMETA V OBČINI BLED 1. člen V 18. členu Odloka o urejanju cestnega prometa v občini Bled se zaradi podvajanja 2. odstavka odstavki ustrezno preštevilčijo in postanejo 2., 3. in 4. odstavek. 2. člen 40. člen se spremeni tako, da se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3)Voznik vozila z letno dovolilnico za parkiranje, ki parkira vozilo na parkirišču, kjer je parkiranje časovno omejeno, mora označiti čas prihoda, po preteku dovoljenega časa pa mora vozilo odpeljati.« 3. člen V dosedanjem šestem odstavku 40. člena se za besedo » drugim« doda besedilo »in tretjim«. 4. člen Dosedanji 3., 4., 5. in 6. odstavki 40. člena se ustrezno preštevilčijo in postanejo 4., 5., 6. in 7. odstavek. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 034-2/2015-8 Datum:15.6.2015 Občina Bled Janez Fajfar, župan 496. OBČINA DUPLEK Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2014 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007, uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je občinski svet Občine Duplek na 8. redni seji, dne 17. 6. 2015 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2014 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2014. 495. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju cestnega prometa v Občini Bled Na podlagi Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/2014-odl. US), Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - UPB2), Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 - popr., 123/08, 28/10, 49/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 in 39/13), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 76/09 - UPB, št. 87/12) 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2014 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Duplek za leto 2014. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2014 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3.člen Proračun občine Duplek za leto 2014 je bil realiziran v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v € Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.598.744,05 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.602.476,46 70 DAVČNI PRIHODKI 4.078.489,64 700 Davki na dohodek in dobiček 3.701.094,00 703 Davki na premoženje 223.115,44 704 Domači davki na blago in storitve 154.280,20 71 NEDAVCNI PRIHODKI 523.986,82 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 297.921,93 711 Takse in pristojbine 3.503,03 712 Globe in druge denarne kazni 5.949,69 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.326,94 714 Drugi nedavčni prihodki 215.285,23 72 KAPITALSKI PRIHODKI 4.128,60 722 Prihodki od prodaje zemljišč neopredmetenih sredstev 4.128,60 73 PREJETE DONACIJE 3.214,84 730 Prejete donacije iz domačih virov 3.214,84 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.988.924,15 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.194.066,20 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 794.854,95 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.621.931,82 40 TEKOČI ODHODKI 1.563.921,49 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 389.912,07 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 57.584,96 402 Izdatki za blago in storitve 978.107,29 403 Plačila domačih obresti 75.817,17 409 Rezerve 62.500 41 TEKOČI TRANSFERI 2.026.066,71 410 Subvencije 21.545,61 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.462.024,30 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 151.301,30 413 Drugi tekoči domači transferi 391.195,50 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.023.972,76 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.023.972,76 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 7.970,86 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 7.970,86 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -23.187,77 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 350.000,00 500 Domače zadolževanje 350.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.056.661,64 550 Odplačila domačega dolga 1.056.661,64 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -729.849,41 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -706.661,64 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 23.187,77 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 221.631,83 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2014 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-9/2015-3 Datum:17.6.2015 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 497. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Duplek za leto 2015 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08- odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US in 40/12 - ZUJF) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 46/13 ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 -ZIPRS1415 in 38/14 - ZIPRS 1415-A) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 8. redni seji, dne 17. 6. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2015 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o proračunu občine Duplek za leto 2015, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 5/2015, dne 06.02.2015. 2. člen Spremeni se 2. člen odloka, ki po novem glasi: Skupni prihodki in odhodki proračuna za leto 2015 obsegajo: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2015 I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) 5.941.007 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.622.113 70 DAVČNI PRIHODKI 3.838.963 700 Davki na dohodek in dobiček 3.413.413 703 Davki na premoženje 278.800 704 Domači davki na blago in storitve 146.750 706 Drugi davki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI 783.150 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 277.755 711 Takse in pristojbine 4.000 712 Denarne kazni 6.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 8.400 714 Drugi nedavčni prihodki 486.895 72 KAPITALSKI PRIHODKI 115.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 115.000 73 PREJETE DONACIJE 2.500 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.500 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2015 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.201.394 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 470.269 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 731.125 I. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.696.983 40 TEKOČI ODHODKI 1.505.551 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 406.484 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 60.380 402 Izdatki za blago in storitve 927.482 403 Plačila domačih obresti 50.334 409 Rezerve 60.871 41 TEKOČI TRANSFERI 2.077.164 410 Subvencije 20.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.530.900 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 148.500 413 Drugi tekoči domači transferi 377.764 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.967.328 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.967.328 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 146.940 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proračunski uporabniki 3.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 143.940 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 244.024 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2015 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2015 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0 50 ZADOI ZFVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 465.656 55 ODPLAČILA DOLGA 465.656 550 Odplačila domačega dolga 465.656 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -221.632 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -465.656 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -244.024 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 221.632 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. 3. člen Spremeni se prvi stavek 8. člena tako, da po novem glasi: (1)V stalno proračunsko rezervo občine Duplek v letu 2015 izločamo 42.500 evrov. (2)Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet 4. člen Spremeni se prvi stavek 9. člena tako, da po novem glasi: (1) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2015 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 18.471 €. (2) O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF. 5. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu občine Duplek za leto 2015, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 5/2015 ostanejo nespremenjena. 6. člen Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-9/2015-4 Datum:17.6.2015 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 498. Sklep o določitvi cene vodooskrbe na območju Občine Duplek Na podlagi določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 8. redni seji dne 17.6.2015, sprejel sklep o določitvi cene vodooskrbe na območju občine Duplek. SKLEP O DOLOČITVI CENE VODOOSKRBE NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK S tem sklepom se potrdi Elaborat GJS oskrba s pitno vodo v občini Duplek za leto 2015. 1.) Nove cene vodooskrbe za vse u porabnike (gospodinjstva in gospodarstvo): • Vodarina 0,9183 EUR/ m® porabljene vode (brez DDV) • Mesečna tarifa omrežnine glede na dimenzijo vodovodnega priključka: PRIKLJUČEK DN mesečna OMREŽNINA EUR/priključek (brez DDV) DN 13 6,65 DN 20 6,65 DN 25 19,96 DN 30 19,96 DN 40 66,55 DN 50 99,82 DN 80 332,74 DN 100 665,49 DN 150 1.330,98 2.) V letu 2015 se do 31.12.2015 cena omrežnine subvencionira gospodinjskim uporabnikom, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti iz občinskega proračuna, v skupnem znesku 10.032 EUR (z DDV). PRIKUUČEK mesečna mesečna mesečna OMREŽNINA OMREŽNINA-UPORABNIK OMREŽNINA-SUBVENCIJA DN EUR/priključek EUR/priključek EUR/priključek DN 13 6,65 5,96 0,69 DN 20 6,65 5,96 0,69 DN 25 19,95 17,88 2,07 DN 30 19,95 17,88 2,07 DN 40 66,50 59,60 6,90 DN 50 99,75 89,40 10,35 DN 80 332,50 298,00 34,50 DN 100 665,00 596,00 69,00 DN 150 1.330,00 1.192,00 138,00 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin (UGSO). Številka: 0323-9/2015-2 Datum:18.6.2015 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 499. OBČINA HAJDINA Odlok o rebalansu proračuna Občine Hajdina za leto 2015 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-Odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-Odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A in 44/15 ZIPRS1415-D) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na 6. redni seji, dne 17. 6. 2015 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2015 1. člen V Odloku o proračunu Občine Hajdina za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/15) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV € Skupina/Podskupina kontov leto 2015 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 + 78) 4.803.314 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.375.259 70 DAVČNI PRIHODKI 2.818.678 700 Davki na dohodek in dobiček 1.994.000 703 Davki na premoženje 733.540 704 Domači davki na blago in storitve 91.138 71 NEDAVČNI PRIHODKI 556.581 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 325.470 711 Takse in pristojbine 1.800 712 Globe in druge denarne kazni 1.760 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.050 714 Drugi nedavčni prihodki 221.501 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.428.055 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 321.491 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.106.564 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.509.214 40 TEKOČI ODHODKI 1.141.189 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 210.961 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.585 402 Izdatki za blago in storitve 813.564 403 Plačila domačih obresti 70.000 409 Rezerve 13.079 41 TEKOČI TRANSFERI 1.285.359 410 Subvencije 158.432 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 675.432 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 180.413 413 Drugi tekoči domači transferi 271.082 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.943.166 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.943.166 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 139.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniku 70.026 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 69.474 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 294.100 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov leto 2015 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov leto 2015 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 449.100 55 ODPLAČILA DOLGA 449.100 550 Odplačila domačega dolga 449.100 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -155.000 (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) -449.100 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) -294.100 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12 PRETEKLEGA LETA 155.000 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-7/2014-1 Datum:17.6.2015 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 500. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Hajdina Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08-Odl.US, 79/09, 51/10, 84/10-Odl.US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na 6. redni seji, dne 17. 6. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE HAJDINA 1. člen V Odloku o priznanjih Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/09, 15/12 in 29/12; v nadaljevanju Odlok) se 2. 3. in 4. točka 3. člena črta in doda nova 2. točka, ki glasi: »2. priznanje Občine Hajdina: a) z zlatim grbom, b) s srebrnim grbom in c) z bronastim grbom,«. Dosedanja 5., 6., 7., 8. in 9. točka postanejo 3., 4., 5., 6. in 7. točka. 2. člen Črtajo se 5., 6. in 7. člen Odloka in se doda novi 5. člen, tako, da glasi: »5. člen (Priznanje Občine Hajdina) (1) Z zlatim grbom je priznanje, ki se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Hajdina ter za izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubje. Vsako leto se podeli največ eno priznanje Občina Hajdina z zlatim grbom. (2) S srebrnim grbom se podeljuje za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju. Vsako leto se podelita največ dve priznanji Občina Hajdina s srebrnim grbom. (3) Z bronastim grbom se podeljuje za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot v spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Vsako leto se podelijo največ tri priznanja Občine Hajdina z bronastim grbom.«. 8. člen Odloka postane 6. člen in tako dalje. 3. člen V 12. členu Odloka se v besedilu številka: »9« nadomesti s: »7« in številka: »10« z: »8«. prvem stavku prvega odstavka dosedanjega 11. člena se briše: »6. in 7.«. 4. člen V 17. členu Odloka se številka: »8« nadomesti s številko: »6«. 5. člen Črta se 21. člen Odloka. 22. člen Odloka postane 21. člen in tako naprej. 6. člen V 22. členu Odloka se črta prvi stavek. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-7/2014-1 Datum:17.6.2015 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 501. Sklep o ceni izvajanja občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2014 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji, dne 17. 6. 2015 sprejel naslednji SKLEP O CENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE HAJDINA V LETU 2014 1. Občinski svet Občine Hajdina ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Hajdina za leto 2014. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na seji Občinskega sveta Občine Hajdina in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 223-1/2015 Datum:17.6.2015 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 502. OBČINA MAKOLE Pravilnik o ohranjanju in sodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Makole za programsko obdobje 2015 - 2020 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 2/2007 in 45/2014) je občinski svet Občine Makole na 5. redni seji dne 11.06.2015 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SODBuJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MAKOLE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020 I. Splošne določbe 1.člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Makole za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014). 2.člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Makole (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. 3.člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev. 4.člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: (1)»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; (2)"mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (eU) št. 702/2014; (3)"kmetijski sektor^' pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; (4)"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta; (5)"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; (6)"predelava kmetijskih proizvodov^' pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; (7)"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih; (8)"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; (9)"nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika; (10)"podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (11)"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: (a) predhodnega triletnega obdobja ali (b triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa; (12)"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema; (13)"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina; (14)"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti; (15)"intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; (16)"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti; (17)"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije; (18)"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč; (19)"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva; (20)"investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva; (21)"biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1); (22)"skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (23)"član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji; 5.člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov: Vrste pomoči Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 Ukrepi: UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen); UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen, 38. člen); UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen); UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) UKREP 6: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen)._ 6.člen (upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) (1) Upravičenci do pomoči so: (2) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21, 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež v občini Makole. (2) Pomoči za izvajanje ukrepa 3 in ukrepa 4 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev. 7.člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: • naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • podjetja v težavah. • Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (2) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. 8.člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega na internetni strani občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu. 9.člen (spodbujevalni učinek) (1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, razen v primeru podpor za publikacije iz UKREPA 4 Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • ime in velikost podjetja; • opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter • izjave vlagatelja: (a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter (b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 10.člen (dodelitev sredstev) (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. (4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe. 11.člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu), • druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov 12.(kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 17 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU. (2) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. (3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. (4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, glede na iste upravičene stroške, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (EU) ŠT. 702/2014 13.člen UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: • Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; • Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (2) Pomoč se ne dodeli za: • nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; • zasaditev letnih rastlin; • dela v zvezi z odvodnjavanjem; • nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; • naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; • za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; • investicije, ki se izvajajo izven območja občine; • investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; • obratna sredstva. (3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetij Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: • stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji; • stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); • stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; • stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; • stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže...); • stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Upravičenci do pomoči so: • kmetijska gospodarstva, vpisana kmetijskih gospodarstev, s sedežem občine. Pogoji za pridobitev: • predložitev ustreznega dovoljenja v na register območju za izvedbo gradnje za izvedbo naložbe ter kadar so upravičeni do investicije, če je s predpisi s področja objektov to potrebno; projektno dokumentacijo dokazila o teh stroških, sofinanciranja; za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; • predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov Upravičeni stroški: • stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičenci do pomoči: • posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost...); • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine. Pogoji za pridobitev: • ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; • kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; • drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. 14.člen UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Upravičeni stroški: • gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, • nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; • splošni stroški (stroški ki se nanašajo na izvedbo naložbe); • nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Pomoč se ne dodeli za: - obratna sredstva; - za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; - stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; - naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane; - naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije. Pogoji za pridobitev: • dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči; • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja; • za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; • poslovni načrt s ponudbo oziroma predračunom za načrtovano naložbo; • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; • dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Upravičenci: • kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju občine. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba. 15.člen UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen in 38. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov. Upravičeni stroški: • stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; • stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev; • v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami pomoč krije: (i) gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti; (ii) nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; (iii) splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii); (iv) pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta. Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel. Upravičenci do pomoči: • člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem seWorju. • Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: • pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. • Prejemnik pomoči: • pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje drugega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči. • Pogoji za pridobitev: • dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; • program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine. Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči: • do 100% upravičenih stroškov. 16.člen UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih. Upravičeni stroški • stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo: (i) stroške udeležbe; (ii) potne stroške in stroške prevoza živali; (iii) stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan; (iv) najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja; (v) simbolične nagrade do vrednosti 1 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja. • Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo: (i) stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji; Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo • shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji; • sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu. Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem kmetijskega gospodarstva na območju občine, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju. Prejemniki pomoči: • pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani. Pogoji za pridobitev: • dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti; • program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine. Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči: • do 100% upravičenih stroškov. 17.člen UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: • naravnih nesreč; • slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in • drugih slabih vremenskih razmer; • bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter • zaščitenih živali. S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. Upravičeni stroški: • sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto. Pogoji za pridobitev: • veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja. Intenzivnost pomoči: • pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije. 18.člen UKREP 6: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: • stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del); • investicijska dela. Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo in imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev: • stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo; • ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno; • ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 100% upravičenih stroškov. III. Nadzor in sankcije 19.člen (Nadzor in sankcije) (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska uprava, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. IV. Hramba dokumentacije 20.člen Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. V. Končne določbe 21.člen Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 27/2007). 22.člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči. Številka: 900-3/2015-22 Datum: 11.6.2015 Občina Makole Franc Majcen, župan 503. Pravilnik o sofinanciranju promocijskih prireditev in sponzorstev v Občini Makole Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Ur. l. RS št. 94/07), Zakona o humanitarnih organizacijah (Ur.l. RS, št. 98/2003) ter 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007 in 45/2014) je Občinski svet občine Makole na svoji 5. redni seji, dne 11.06.2015 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROMOCIJSKIH PRIREDITEV IN SPONZORSTEV V OBČINI MAKOLE 1. člen S tem pravilnikom so določeni pogoji, merila in postopki za izbiro in vrednotenje za sofinanciranje promocijskih prireditev na območju Občine Makole in sponzorstvu Občine Makole. 2. člen (1) Predmet sofinanciranja po tem pravilniku so promocijske in drug prireditve, ki se izvajajo na območju Občine Makole in imajo značaj: • mednarodne prireditve; • projektne prireditve; • prireditev ob visokih jubilejih; • posebne prireditve. (2) Prav tako je predmet sofinanciranja sponzorstva različnih dejavnosti na športnih, kulturnih ali drugih področjih, ki niso sofinancirana preko drugih javnih razpisov občine. 3. člen Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis so: posamezniki, neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, ki predlagajo organizacijo prireditve, ki ima širši promocijski in kulturni značaj in se z njeno izvedbo promovira Občina Makole na nivoju regije, države oziroma mednarodnem nivoju. 4. člen Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • kot posameznik ali organizacija morajo sodelovati na prireditvi, ki promovira Občino Makole; • so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo oziroma je izvedba prireditev po presoji komisije v javnem interesu Občine Makole; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za izvedbo; • imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev izvajalca in delež sredstev iz drugih virov; • niso prejeli drugih sredstev v ta namen iz občinskega proračuna: • prireditev mora biti javna, kar prijavitelj dokazuje s podpisano in ožigosano izjavo; • prireditev mora imeti vključene občane občine Makole; • prireditev mora imeti jasno in kvalitetno idejno zasnovo projekta; • prijavitelj mora imeti izpolnjene vse pogodbene ali druge obveznosti do občine Makole, kar dokazuje s podpisano in ožigosano izjavo. 5. člen Promocijske prireditve se sofinancirajo v okviru proračunskih postavk 01.1.32 Materialni stroški župana, 04.3.21 Proslave in prireditve in 14.3.11 Promocija občine. Župan po sprejemu proračuna vsako leto odloči kakšen obseg sredstev bo razpisan. 6. člen (1) Za pregled in vrednotenje prijavljenih prireditev imenuje župan tričlansko komisijo. (2) Sofinanciranje ne sme presegati 100 % neto stroškov izvedbe prireditve. (3) Občinska uprava na predlog komisije izda predlagateljem programov odločbo o sofinanciranju prireditve. (4) Na sklep o sofinanciranju je v roku 15 dni od prejema odločbe možna pritožba. Za odločitev o pritožbi je pristojen župan. Sklep, ki ga na podlagi pritožbe izda župan, je dokončen. 7. člen Za sofinanciranje programov se z izbranimi izvajalci sklene pogodba, ki jo v imenu Občine Makole podpiše župan. 8. člen Plačilo sofinanciranja se praviloma izvede po izvedbi prireditve. 9. člen Nadzor nad izvajanjem namenske porabe sredstev za Občino Makole izvaja Občinska uprava in Nadzorni odbor občine. V primeru ugotovitve nepravilnosti Občinska uprava izda ustrezno odločbo. Zoper odločbo se lahko izvajalec programa pritoži županu. 10. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-3/2015-23 Datum: 11.6.2015 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA MIRNA 504. Odlok o spremembah Odloka o koncesiji za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz kotlovnice na lesno biomaso - DOLB v Občini Mirna Na podlagi določb 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011; ZGJS), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; ZJZS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 3. izredni seji, dne 15.06.2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KONCESIJI ZA IZVAJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S TOPLOTNO ENERGIJO IZ KOTLOVNICE NA LESNO BIOMASO - DOLB V OBČINI MIRNA 1.člen Ime odloka se spremeni tako, da se po novem glasi: "Odlok o koncesiji za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz kotlovnice na lesno biomaso - DOLB v Občini Mirna in izgradnji javnega kopališča" 2.člen V 1. členu se dodajo nov drugi, četrti in šesti odstavek, tako da se besedilo člena glasi: "S tem odlokom se uredi organizacija in način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz kotlovnice na lesno biomaso v Občini Mirna (DOLB Mirna). S tem odlokom se sprejme odločitev, da obstaja javni interes, da se v okviru podeljene koncesije izvede tudi izgradnja ogrevanega javnega plavalnega bazena s pripadajočimi objekti in opremo. Javni interes za izgraditev javnega kopališča izhaja iz določil Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP in 15/03 -ZOPA), ki določa, da javni interes v športu obsega naloge lokalnega pomena v vseh segmentih športa in programih športa lokalnih skupnosti, zlasti na področju športne vzgoje, športne rekreacije in športa invalidov. Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu tako, da spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti, načrtuje, gradi in vzdržuj i in najgospodarnejši načn za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Ta odlok določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije. Ta odlok določa obveznosti koncesionarja v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javnega kopališča. Ta odlok v delu, ki se nanaša na predmet in pogoje za opravljanje gospodarske javne službe, predstavlja tudi koncesijski akt, ki je podlaga za podelitev koncesije. Ta odlok v delu, ki se nanaša na izgradnjo javnega kopališča predstavlja akt o javno-zasebnem partnerstvu." 3.člen V 2. členu se spremeni besedilo četrtega odstavka in doda nov peti odstavek, tako da se besedilo člena glasi: "V Občini Mirna se izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi zasebnega prava, kolikor Občina Mirna izvajanja posameznih dejavnosti gospodarske javne službe ne zadrži zase. Gospodarska javna služba se izvaja skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi in na krajevno običajen način. Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe se organizira v okviru ene službe in predstavlja eno koncesijsko razmerje. Koncesijo podeli občina z upravno odločbo. Predmet javno-zasebnega partnerstva je tudi obveznost koncesionarja, da izgradi, vzdržuje in upravlja ogrevan javni plavalni bazen dimenzij najmanj 12,5 X 25 m, s pripadajočimi objekti in opremo, ki so potrebni za njegovo funkcioniranje (kot npr. bazenska tehnika, pomožni objekti, WC-ji, slačilnice, tuši, površine okoli bazena, skladiščni prostori). Bazen mora biti odprto-zaprtega tipa, tako da ga je mogoče v celoti pokriti v obdobju hladnega oziroma slabega vremena. V času trajanja koncesije je koncesionar dolžan zagotoviti redno in investicijsko vzdrževanje ter upravljanje bazena in pripadajočih objektov in naprav pri čemer vsi prihodki od prodaje vstopnic in trženja plavalnega bazena in ostalih pripadajočih objektov za čas trajanja koncesije pripadajo koncesionarju. Koncedent mora zagotoviti delovanje bazena skozi celo leto, zato mora biti bazen tudi v zimskem času (oziroma v obdobju hladnejšega vremena) ustrezno ogrevan in pokrit." 4.člen V 3. členu se spremeni besedilo prve in pete alineje, doda se nova sedma alineja, tako da se besedilo člena glasi: "Poleg pomenov, ki jih določajo veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji, odloki Občine Mirna ter drugi predpisi, imajo izrazi vtem odloku naslednji pomen: • Gospodarska javna služba je izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo v Občini Mirna, pod izvajanje gospodarske javne službe se za potrebe definiranja pravic in obveznosti koncesionarja smiselno šteje tudi dejavnost upravljanja in vzdrževanja bazenskega kompleksa; • Koncedent je Občina Mirna, ki podeljuje koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe; • Koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki jo bo koncedent izbral za izvajanje gospodarske javne službe v transparentnem postopku izbire, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah; • Koncesija je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka; • Uporabnik je vsak odjemalec toplotne energije na območju, za katerega je podeljena koncesija in ki s koncesionarjem sklene ustrezno pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje in o oskrbi s toplotno energijo, za uporabnike se smiselno in v delu kjer je to primerno, štejejo tudi vsi uporabniki bazenskega kompleksa; • DOLB je daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso. V sistem ogrevanja se po tem odloku štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni proizvodnji in distribuciji toplotne energije, zlasti pa kotlovnica in toplovodno omrežje, do uporabnika; • Kopališče oz. Bazenski kompleks je skupek vseh objektov in naprav potrebnih za izvajanje dejavnosti kopališča, ki vključuje predvsem objekt bazena, pripadajoče in pomožne objekte (premična streha, okoliška ureditev za kopalce, tuši, WC-ji, slačilnice, prostori za shranjevanje opreme, prostori za rekreacijo, savne, ipd.) ter opremo in naprave za izvajanje dejavnosti ogrevanega kopališča." 5.člen V 4. členu se spremenita besedili prvega in tretjega odstavka, doda se nov četrti odstavek, tako da se besedilo člena glasi: "Objekti in naprave za daljinsko ogrevanje in bazenski kompleks so v obdobju trajanja koncesije objekti v lasti koncesionarja, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno. Na strani odjema ima koncesionar v lasti omrežje do merilnika porabljene toplotne energije uporabnika (toplotne postaje), razen če sta se koncesionar in uporabnik dogovorila drugače. Po prenehanju koncesijskega razmerja celoten sistem DOLB zgrajen na območju, za katerega je bila podeljena koncesija, in bazenski kompleks z vsemi pripadajočimi objekti in opremo preide v last koncedenta, brez da bi imel koncedent do koncesionarja iz tega naslova dodatne obveznosti, poleg tistih določenih s pogodbo. V kolikor je v obdobju koncesijskega razmerja prišlo do širitve toplovodnega omrežja izven predvidenega območja, se v skladu s pogodbo lahko koncesijsko razmerje podaljša oziroma se po prenehanju koncesijskega razmerja in prenosu lastništva poplača koncesionarju neamortizirani del sredstev. Koncedent podeli koncesionarju stavbno pravico na parceli oziroma parcelah v njegovi lasti za namen izgradnje objektov (ne pa npr. omrežja, kjer na lastnih parcelah podeli sližnostno pravico) in naprav navedenih v 3. členu tega odloka. Stavbna pravica se podeli za čas trajanja koncesije in se lahko odvzame, če se obdobje trajanja koncesije skrajša. Stavbna pravica se podeli v obsegu, ki je potreben za izgradnjo objektov in naprav, skladno z idejno zasnovo in projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obseg stavbne pravice se podrobneje določi v koncesijski pogodbi." 6.člen V 5. členu se spremeni besedilo prve alineje prvega odstavka, doda se nov drugi odstavek, v dosedanjem drugem odstavku se doda na koncu nov stavek, tako da se besedilo člena glasi: "Gospodarska javna služba obsega zlasti: • izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso s skladiščnim prostorom za energente; • izgradnjo toplovodnega omrežja za daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso do uporabnikov toplotne energije; • redno pregledovanje delovanja objektov in naprav; • vsa potrebna vzdrževalna dela oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja; • intervencije na objektih in napravah DOLB; • vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte ter naprave; • vodenje katastra in kontrolne knjige; • priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju; • vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih. Izgradnja in upravljanje kopališča obsega zlasti: • izgradnjo bazenskega kompleksa, t.j. ogrevanega javnega plavalnega bazena s pripadajočimi objekti in opremo; • upravljanje in vzdrževanja bazena in pripadajoče opreme ter objektov. Občina Mirna obseg gospodarske javne službe, ki se bo opravljal s koncesijo, določi z razpisom za podelitev koncesije. Za izgradnjo in upravljanje kopališča se smiselno uporabljajo določila tega odloka, ki se nanašajo na izvajanje gospodarske javne službe. Vsebina gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti, predvsem zakonodaja, ki ureja področje energetike. Vzdrževanje po tem odloku pomeni redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem koledarskem letu določi z letnim programom izvajanja gospodarske javne službe." 7.člen V 7. členu se v petem odstavku na koncu doda nov stavek, doda se nov šesti odstavek, tako da se besedilo člena glasi: "Uporaba storitev gospodarske javne službe je obvezna za vse objekte na območju izvajanja koncesije, ki so v lasti oseb javnega prava lokalne skupnosti in za vse objekte, za katere bo koncedent vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta in ne velja za izvedbo del, s katerimi se objekt dozida ali nadzida ter ne velja za rekonstrukcijo objekta (po zakonu, ki ureja gradnjo objektov) po datumu začetka veljavnosti koncesijske pogodbe. V vsakem primeru je uporaba storitev gospodarske javne službe obvezna zgolj za objekte, ki ležijo na območju, kjer se koncesija dejansko izvaja (kjer je sklenitev pogodbe o priključitvi na toplovodno omrežje in oskrba s toplotno energijo dejansko omogočena). Uporaba dobrin, ki jih zagotavlja gospodarska javna služba iz tega odloka, mora biti zagotovljena vsem uporabnikom pod enakimi pogoji. Koncesionar je dolžan zagotoviti dobavo toplote vsem večstanovanjskim stavbam (blokom) na območju izvajanja koncesije, če se stanovalci dogovorijo za prehod na DOLB. Koncesionar je dolžan zagotoviti dobavo toplote tudi vsem objektom na območju izvajanja koncesije, ki jih uporablja lokalna skupnost za izvajanje svojih dejavnosti, ne glede na lastništvo objekta (npr. knjižnica, kulturni dom, pošta - delno lastništvo zaradi garaže in slačilnic). Koncedent v javnem razpisu določi dinamiko vzpostavitve sistema DOLB za priključitev posameznih objektov, kjer je koncesionar dolžan zagotoviti priklop na sistem (faznost izgradnje sistema). Dopušča se tudi dobava toplotne energije obstoječim gospodarskim subjektom in posameznim gospodinjstvom v kraju Mirna na območju izvajanja koncesije, vendar cene za te uporabnike niso podvržene določbam tega odloka, temveč pogajanjem med koncesionarjem in uporabnikom. Za objekte ob trasi glavnih vodov (objekti, ki niso več kot 50 m oddaljeni od glavnega voda), cena ne sme presegati cen določenih s koncesijsko pogodbo na podlagi tega odloka. Cene morajo biti določene skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo. Vsem uporabnikom bazena se omogoči koriščenje pod enakimi pogoji za vse, pri čemer se lahko na osnovne cene za uporabo bazena za določene skupine uporabnikov omogoči bolj ugodne pogoje (npr. otroci, šolske skupine, študenti, upokojenci, ipd.). " 8.člen V 9. členu se doda nov tretji odstavek, tako da se besedilo člena glasi: "Dolžnosti koncesionarja, za opravljanje katerih ima tudi javno pooblastilo Občine Mirna, so predvsem: • izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo, zagotavljati uporabnikom enakopravno, kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljati gospodarsko javno službo v skladu s predpisi ter v javnem interesu; upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za racionalno rabo energije; kot dober gospodar vzdrževati in upravljati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; podajati strokovna mnenja v zvezi s predmetom gospodarske javne službe; sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo; skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih in okoliščinah v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe; oblikovati predloge cen oziroma sprememb cen storitev; obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom; voditi evidenco in kataster v zvezi z gospodarsko javno službo v skladu z določbami 5. poglavja tega odloka; ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane in letna poročila gospodarske javne službe, kakor tudi druge kalkulacije stroškov ter prihodkov iz dejavnosti; pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov; poročati koncedentu o izvajanju koncesije gospodarske javne službe; omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe; obveščati koncedenta in druge pristojne inšpekcijske in druge organe o kršitvah tega odloka; po poteku koncesijske dobe prenesti v last koncedenta vso infrastrukturo, ki jo zgradi; pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati določbe področne zakonodaje, predvsem zakona, ki ureja področje energetike in uredbe, ki določa oblikovanje cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce in vseh sprememb teh predpisov, • dežurna služba. Posamezne storitve je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom ter drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost. Navedene dolžnosti se smiselno uporabljajo tudi za izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje bazenskega kompleksa." 10.člen V 11. členu se doda nov peti odstavek, tako da se besedilo člena glasi: "Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni izvajalci koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno v javnem razpisu -zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo s kršitvijo svojih obveznosti sam, preko zaposlenih oseb, ali podizvajalcev povzroči koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora biti vinkulirana v korist koncedenta. V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti. Navedene odgovornosti smiselno veljajo tudi za izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje bazenskega kompleksa." 11.člen V 18. členu se spremeni besedilo četrtega odstavka, tako da se besedilo člena glasi: "Koncesionar je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet gospodarske javne službe. Na javni razpis se lahko prijavi tudi več oseb skupaj tako, da oddajo skupno ponudbo. V tem primeru morajo ponudniki ponudbi priložiti pravni akt, iz katerega je razvidno njihovo medsebojno razmerje. Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncedenta. Koncesionar mora izvajanje dejavnosti opravljati sam (oziroma s partnerji, če je šlo za skupno ponudbo) pri čemer lahko v izvedbo vključuje tudi podizvajalce, vendar na njih ne sme prenesti bistvenega dela izvajanja dejavnosti (npr. podizvajalci lahko dobavljajo energente, vzdržujejo naprave ipd.). Koncesionar lahko podizvajalcem prepusti deloma ali v celoti izvajanje gradbeno-obrtniških del v zvezi z izgradnjo in vzdrževanjem kotlovnice in celotnega sistema ogrevanja ter izgradnjo bazena in pripadajočih objektov ter naprav. Za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje s koncesionarjem izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V primeru, da del dejavnosti izvaja povezana družba, se šteje, kot da koncesionar dejavnost opravlja sam." 12.člen V 20. členu se spremeni besedilo prvega in tretjega odstavka, tako da se besedilo člena glasi: "Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe na območju iz tega odloka se izbere z javnim razpisom. Postopek podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje: • predmet koncesije, • območje podelitve l