PPUiuRSKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 76 (10.596) TRST, sreda, 2. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STOPNJUJE^ SE PROTITERORISTIČNA AKCIJA KARABINJERJEV PONOVEN UDAREC NA PREVRATNIŠKO DEJAVNOST: V MARKAH ARETIRALI 5 DOMNEVNIH BRIGADISTOV Italijanski interpol zahteval izročitev štirih teroristov, ki so jih aretirali v Toulonu in Parizu - Se vedno neznano ime četrtega terorista iz Genom — Včeraj zjutraj so ka-aoinjerjj zadali ponoven udarec ecun brigadam. Tokrat je bil nji-ova tarča «odbor rdečih brigad», 1 Je deloval v deželi Marche. V nconi, Falconari in Chiaravalleju 0 na domovih aretirali pet do- nevnih pripadnikov tega voda, ki wa. ga dve seriji aretacij (lani po-“ m jeseni) že močno ohromili. ^tirali so dva profesorja in tri univerzitetne študente, in 'sicer Ma-u-n° Muzzi, ki ima 31 let in je popevala zemljepis na nekem trgov- skem Sgall, zavodu, 32 letnega Alberta o, poučeval je pravo potem ko ie diplomiral iz ekonomskih ved. študentje pa so: 23-letni Loris Cal-, J18.’ 23-letni Marco Bonacini in 28-... AR Shain Naief, ki je jordan-.1 državljan in vpisan na medijski fakulteti pr, univerzi v Anconi. Kljub skrajni molčečnosti prei-v>0valcey se da sklepati, da so cerajšnje aretacije povezane s P eiskavo o delovanju tega voda rdečih brigad in z že omenjenima «blitzema», ki so ju karabinjerji izvedli v San Benedettu del Tron-to (tam se je rodil Patrizio Peci, ki so ga pred kratkim aretirali, bil je domnevni voditelj rdečih brigad v Markah) in v Falconari Marit-timi. Z zadnjimi aretacijami se je število vseh osumljenih brigadistov, ki so v zaporu v Markah, dvignilo na 18. Marina Muzzi je med drugim živela z Ginom Liverani-jem, ki je vodil neki motel v Falconari in so ga aretirali lanske jeseni med drugim «blitzem». Takrat so ga skupaj z Lucio Reggia-ni obtožili umora rimskega sodnika Tartaglioneja. Poleg njega so aretirali tudi vratarja motela Gina Pollonija. še drug vratar (ega sumljivega hotela je včeraj prekoračil prag zapora: to je Loris Cal-cina, ki si je s tem delom plačeval študij na univerzi — tako vsaj zveni uradna verzija. Preiskovalci domnevajo, da so aretirane osebe sodelovale pri u- PRED SESTAVO VLADE KD-PSI-PRI Pertini opozarja Cossigo na skrbno izbiro ministrov Včeraj so se uradne delegacije pogajale o gospodarskem delu programa . Rim — Dokaj mirno vzdušje, ki vi Cj6va pogajanja za sestavo nove Fu ,med uradnimi delegacijami vi-ci ^ *n PRI. je včeraj malce o- scdrv’ VeskA.BiS1»u- ki ga ie Pred' urn.t republike Pertini naslovil andatarju Ccssigi. V njem ga spola T1 *°krat pismeno, na opozorili ** mu jih je že izrazil ustno, - mu je poveril nalcgo, da skuša fei r *t^ vlado. Pertini ponavlja toke ,°ss>gi svarilo, naj skrbno iz-h 'mena ministrov, ki mu jih bo, heri^l’ Slede na njihovo osebno in ^cčnost, strokovno sposobnost n-^^enost. Pri tem je jasna skrb viaaSedn‘ka republike, da ne bo st„5a, sestavljena zgolj po logiki ankarskih ali strujarskih računic. u redsednik Pertini se zato v svo-Pismu izrecno sklicuje na člen ■republiške ustave, ki daje nje-sed ■fr‘sto.inost. da imenuje pred-kff *aa vlade in na njegov «pred-tudi ministre. Pertini se to-g J ne misli zadovoljiti zgolj z vlo- Vj ^atarja, ampak si pridržuje pra-dtinist/3 ° Pred!aganem seznamu Po "rov izreče svoje mnenje in ga ro ^°*rebi morebiti celo popravi. br.f!ga je Pertinijevo pismo prebil. na pogajanjih med delegaci-ta[ai,..v splošnem pa so bili komen-.'orji v italijanskih političnih kro-pozitivni. Cj; c®ra :šnji dan so uradne delegata treh strank posvetile, ob sode-dr* * u .strokovnjakov (za KD An-Ci a«a in Ferrari Aggradija, za PSI Ma)fItto 'n Reviglio- za PRI La prJa ln Trezza). pogajanjem o Sora mskem delu, ki zadeva go-zaD| rska vprašanja. Kot kaže, je mat u n°st in mnogostranost pretočen 1 (‘j terjala velik napor pogajal-Čet): 0e!ogacije so se še pred za-na; 01y. jutranjih pogajanj sestale PoftjJ posebej, prav tako po o-pa oanski prekinitvi, na koncu so se Sjno?vcdenci umaknili in so se pred gajale Enioi Jlm zaključkom zasedanja po-rain|e delegacije zgolj na politični Vij- Ponočnega sedeža pogajanj hnk Nadama seveda ne prihaji n°bene v prihajajo uradne vesti o poteku, ozi- Zdravstveno stanje predsednika Tita ^spremenjeno jKJUBUANA, BEOGRAD — 3t/av,mški konzilij je včeraj 1 ročil, da je zdravstveno sta-0? Predsednika SFRJ Josipa „ °za-Tita brez bistvenih spre-d'nb glede na ponedeljek. Na-njl,Jajcjo intenzivno zdravlje- Medtem se nadaljuje pot šta-sin mladosti, ki jo na vseh po-D„ pričakujejo množice prebivalstva in mladine, ki iz-ha ik na priložnostnih shodih svi- lJše za okrevanje z.1»Jaga Predsednika. Včeraj je timSn • 322 km dolgo P01 P° . nčki pokrajini, na kateri se , srečala z rudarji Majdanpe-delavci hidroelektrarne NpJer,. P*. nato pa z meščani Sotina in glavnega mesta z.jajme Zaječara. Zvečer so vin« ^ pričakali rudarji in ko-cent 1 ,v ®°ru, jugoslovanskem ta ■ bakra- Danes bo štafe-Dr„,'R adosti nadaljevala pot SL, .. zagubice, Svilajnca in uPn.ie do Svetozareva. (dd Iv) roma uspehu pogajanj, razen na splošno optimističnih izjav in napovedi posameznih udeležencev. Zdi se pa vsekakor, da so se predvčerajšnjim dogovorili o notranjepolitičnem delu programa, ki naj bi temeljil na gibčnejšem ustroju vlade, na finančni pozornosti političnega življenja (nadzorstvo nad frnansi-ranjem strank in struj), boljši ureditvi sodstva, poenotenju služb za boj proti tprorižmu ter reformi konkordata 'z Vatikanom. Glede včerajšnjih tem je Craxi dejal časnikarjem, da so proučili predvsem ukrepe za boj proti inflaciji, za pospešene investicije na Jugu in vprašanje energetske politike. Razpravljali so tudi o vprašanjih draginjske doklade in pokojnin. Na vprašanje časnikarjev je, upoštevajoč Pertinijevo opozorilo, poudaril, da socialisti ne bodo predložili togega imenika predlaganih min strov, ampak lc odprt seznam, po katerem bo pripadla izbira poverjenemu predsedniku Cossigi in samemu predsedniku republike. (Iv) grabitvah, ropih, požigih, tatvinah in da so imele v posesti ter uporabljale vojno orožje. Formalna obtožba pa pravi, da so člani oborožene tolpe, imenovane «rdeče brigade*. V zvezi z aretacijami petih ali šestih italijanskih teroristov v Toulonu in Parizu, ki je bil eden najboljših udarcev rdečim brigadam, še posebno na ravni njihovih mednarodnih povezav, pa se je izvedelo, da je italijanski interpol že predstavil francoskemu sodstvu zahtevo po izročitvi Franca Pinne, Enri-ca Bianca. Orianc Marchionni in Olge Girctto. Za preostala dva (Sergeja Fassija in Luigija Amadorija) pa interpol preverja njihov sodni položaj in kot kaže bodo zelo verjetno kmalu zahtevali izročitev še za Amadorija, ki je imel nekoč sodne zapetijaje zaradi uživanja mamil. Vsekakor bo postopek za izročitev zelo dplg in zapleten. Najprej bodo teroristom sodili v Franciji, kier so obtoženi ropa v francoski pokojninski ustanovi, kjer so odnesli 3 milijarde lir. S tem denarjem so si med drugim kupili tudi trinajstme-trsko jahto, ki je bila popolnoma opremljena za plovbo in kakršnemkoli vremenu. Kaj so nameravali pravzaprav z jahto, pa ni še znano. Včeraj so Pinno, Bianca in Mar-chionnijevo, ki so v Italiji obtoženi za pjkol v Ulici Fani in sodelovanja pri ugrabitvi in umoru Alda Mora, ter Amadorija v spremstvu številne straže prepeljali v Pariz, kjer jih bo zaslišal sodnik posebnega sodišča za državno varnost Legrand. Slednji je že zaslišal 19 oseb, ki so bile med pariškim «blit-zem» aretirane v petek in soboto. Med njimi je kot znano tudi Olga Girotto, verjetno pripadnica prevratniške skupine «prima linea*. Na njenem stanovanju v Parizu so a-genti zaplenili 600 kg razstreliva, kar je pritegnilo posebno pozornost •preiskovalcem. Za Girottovo bo rhor-da postopek za izročitev lažji, ker je včeraj sodišče iz Bologne izdalo zanjo zaporni nalog iz nepolitič-mtf- vzrokov. Kot znano je izročitev za navadne kriminalne zločine mnogo lažja kot za politične. Še vedno pa se ne ve, kaj je resničnega v zvezi z domnevno a-retacijo najvidnejšega predstavnika rdečih brigad Maria Morettija. Njegovo ime je zavito v mrežo protislovij, ki onemogočajo vsakršno jasno ugotovitev. Kot zadnje vsekakor v nekaterih krogih domnevajo, da sploh ni bil nikoli v Franciji. Po petih dneh pa se v Genovi še sedaj ne ve, kdo je četrti terorist, ki so ga Karabinjerji ubili v Ulici Fracchia. Medtem ko se za preostale tri (Ludmannovo, Betassa in Pan-ciarellija) pozna istovetnost, je za četrtega znano le to, da je bilo njegovo ilegalno ime Roberto in da lUiiiiiiiiriiiiiimiiiiiiiiiimMiiiitiiiiitiiiitifiiiiiHiiMiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitimmfiiiiimiiiii PO PONOVNI ZAHTEVI 0 ODVZEMU POTNIH LISTOV Osumljencem škandala SIR pretijo italijanski zapori Sodnik Alibrandi izpustil na začasno svobodo enajst obtožencev škandala Itakasss RIM — Novi črni oblaki se zbirajo nad italijanskim finančnim svetom. Bodo po obtožencih «belih fondov* Italcasse okusili italijanske zapore tudi finančniki in bančniki, ki so vpleteni v še ne povsem razjasnjeno ozadje afere SIR? To je vprašanje ki si ga postavljajo iz-vendenci v finančnih krogih potem, ko je rimski namestnik državnega tožilca dr. Infelisi predložil preiskovalnemu sodniku Alibrandiju (istemu, ki je spravil v zapor osumljence škandala Italcasse) zahtevo po ponovnem odvzemu potnih listov več kot 100 obtožencem v aferi SIR. Med temi stotimi so prav tako zveneča imena italijanske finance: bivši predsednik državne banke Paolo, Baffi, bivši minister Rinaldo Os-sola, predsednik Isveimer Ferdinan-do Ventriglia, predsednik bančnega zavoda S. Spirito Vincenzo Firmi, predsednik Banca nazionale del La-voro Nerio Nesi, šef kabineta pri zakladnem ministrstvu Giuseppe Fal-cone in drugi. Vsi so osumljeni zlorabi jen ja javne funkcije v osebno korist, ker naj bi dodelili nekdanjemu predsedniku SIR (Societa i-taliana resine) 3.000 milijard lir Po zahtevi dr. Infelisi ja o ponovnem odvzemu potnih listov (namestnik državnega tožilca je že tretjič zahteval ta ukrep) se vsiljuje primerjava med preiskavo o aferi I-talcassc; in o aferi SIR. Po mnenju nekaterih rimskih opazovalcev naj bi bil odvzem potnih listov uvod v širšo akcijo, ki naj bi se končala z aretacijami (kot 'v 'prifneru I-talcasše) osumljenih bančnikov in finančnikov. Prekrški, ki so jih za- krivili eni in drugi, so si podobni; podobna bi morala biti zato tudi obtožba, ki naj bi privedla teh nadaljnjih ICO «imenitnih* oseb v zapor. Obtožili naj bi jih zlorabljanja javne funkcije v osebno korist v obtežilnih okoliščinah (ker je zagrešila prekršek skupina več kot petih oseb), za kar predvideva italijanski kazenski zakonik izdanje zapornega naloga zoper obtožence. Medtem pa je preiskovalni sednik Alibrandi dovolil izpustitev na začasno svobodo nadaljnjih 11 obtožencev škandala Italcasse. Od skupnih 40 oseb, ki so jih aretirali pred mesecem dni, sta tako ostala v zaporu le še dva. je bil član vodstva rdečih brigad. Dejstvo, da je bil Betassa voditelj rdečih brigad in istočasno delegat FIOM - CISL ter da so v teh dneh v Piemontu aretirali še nekaj drugih bivših delavcev tovarn Fiat in Lancia, ki so bili tako kot on sindikalni predstavniki, je sprožilo veliko začudenje delavcev in predstavnikov sindikalne zveze kovinarjev. Slednja je v svojem komunikeju poudarila, da gre za vrinjevanje teroristov v najbolj množična tkiva družbenega telesa, kot se dogaja tudi v šolah in državnih ustanovah, ki so demokratične. Po daljši obravnavi tega pojava sindikalni organ poudarja napor vseh delavcev za izoliranje terorizma na vseh ravneh. (nf) 00 BEOGRAJSKE DEKLARACIJE II LITA 1976 00 PODPISA SPORAZUMA E6S-JUG0SLA VUA RIM — Italijanski zunanji minister Attilio Ruffini bo odpotoval danes na enodnevni obisk v Beograd, kjer bo kot predsedujoči Evropske gospodarske skupnosti podpisal nedavno sklenjeni sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Slovesnosti bo prisostvoval podpredsednik izvršne komisije EGS \Vilhelm Hafcr-k:nip, ki je vodil pogajanja za sklenitev sporazuma: skupno z Ruf-finijem bodo sporazum podpisali veleposlaniki vseh držav »deveterice* v Beogradu, za Jugoslavijo pa predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Vendar pa se Ruffinijev obisk ne bo omejil zgolj na slovesnost podpisa sporazuma. V popoldanskih urah se bo namreč italijanski zunanji minister sestal z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem; v kratkem poročilu tiskovne agencije Italia je rečeno, da bosta ministra razpravljala o »mednarodnih in medsebojnih vprašanjih*. Iz tega izhaja, da bo prišlo do izmenjave mnenj o najbolj pekočih vprašanjih in o žariščih napetosti v svetu, poleg tega pa tudi do razprave o krepitvi italijansko - jugoslovanskih odnosov. Glede na dejstvo, da sporazum med EGS in Jugoslavijo izrecno govori o izvajanju tistega dela osimskega sporazuma, ki predvideva gradnjo industrijske proste cone na Krasu in da je pred kratkim posvetil podtajnik v zunanjem ministrstvu! Zamberletti izredno pozornost, ko je v Bruslju poročal predstavnikom evropskega parlamenta o sodelovanju z Jugoslavijo, je treba pričakovati, da bodo na beograjskem srečanju načeli tudi to vprašanje. BONN — Nemški zunanji minister Genscher se je včeraj sestal z a-meriškim veleposlanikom v ZRN, s katerim je razpravljal o perečih mednarodnih problemih predvsem o iranski in afganistanski krizi. Sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki' ga bodo podpisali danes v Beogradu, so po več kot dveh letih pogajanj sklenili 25. februarja letos v Bruslju. Njegova določila trgovinskega značaja bodo začela veljati s 1. julijem letos, celoten sporazum pa bo začel veljati nekaj mesecev kasneje, potem ko ga bodo ratificirali parlamenti držav deve- terice in zvezna skupščina SFRJ. S sklenitvijo tega sporazuma so postavljene nove osnove za razširjeno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in državami Zahodne Evrope. Predvsem se je to sodelovanje odvijalo na osnovi trgovinskega sporazuma, ki so ga sklenili leta 1973 — z veljavnostjo petih let — vendar sedaj ta sporazum ni ustrezal več ne eni ne drugi OB OBLETNICI PROGLASITVE ISLAMSKE REPUBLIKE GOVORA HOMEINIJA IN BANISADRA PONOVNO ZAPLETLA IRANSKO KRIZO Oba napovedujeta, da bodo ameriške talce osvobodili šele, ko bo šah ponovno v Iranu - V Washingtonu pa še vedno upajo, da dialoga niso pretrgali TEHERAN — Iranski verski voditelj ajatolah Homeini in predsednik republike Banisadr sta včeraj pred ogromno množico na Trgu .-ivo-bode v Teheranu zrušila nade v skorajšnjo rešitev ameriško - iranske krize. Oba sta v svojih govorih ob včerajšnji obletnici proglasitve republike napovedala tudi stroge notranje ukrepe predvsem proti kurdski demokratski stranki. Homeini je v govoru, ki ga je prebral sin Ahmad, obsodil ZDA, ker so omogočile šahov beg v Egipt in s tem še «zabstrile krizo*. Ponovno je podprl islamske študente, ki imajo v svojih rokah že 150 dni talce v ameriškem veleposlaništvu in izjavil, da bo o njihovi usodi o-dločal šele bot;oči iranski parlament. Kurde Tia. je verski voditelj pozval, naj podprejo iransko vojsko in varnostne sile in naj ne poslušajo tistih, ki v imenu Kurdov sejejo razdor. »Bratje, je dejal Homeini, če bo islamsko gibanje poraženo, ne bo več Kurdistana, ne Kuzistana in niti drugih pokrajin.* Predsednik Banisadr pa se je v svojem govoru dotaknil skoraj vseh ključnih problemov iranske notranje in zunanje politike. Glede talcev je prvič izjavil, da jih ne bodo osvobodili, dokler ne bodo izročili šaha iranskemu ljudstvu. Nepričakovani razplet, Banisadr je do sedaj ločeval problem talcev in šahovo izročitev, je rezultat predsinočnjega sestanka s Homeinijem in predstavlja hud udarec ameriški politiki čakanja. V Washingtonu pa še vedno upa jo, da lx> revolucionarni svet prevzel v svoje roke talce, kar bi bil za Carterjevo administracijo precejšen uspeh. Predsednik Carter pa ni po predvčerajšnjih izjavah, da je položaj težak, a ne brezupen, še prevzel nobenih ukrepov, a jih bo, kot je napovedal, sprejel že v prihodnjih urah. Vsekakor politični opazovalci napovedujejo zaostritev gospodarskih sankcij proti Iranu, če bi se dialog pretrgal. Osvoboditev talcev so v svojih zadnjih poslanicah zahtevale tudi vlade EGS in Japonske, ki so tudi omenile možnost, da bi pretrgale diplomatske odnose z Iranom, če ta ne bo osvobodil talcev. Ob vsem tem zapletu pa v Združenih narodih še vedno upajo, da bo prevladala razsodnost, da so včerajšnje izjave Homeinija in Ba- nisadra ter zadržanje Carterjeve administracije le odsev notranjepolitičnih problemov. Oba včerajšnja govora iranskih voditeljev nista namreč omenila možnosti, da bi talce prevzel revolucionarni svet, če bi se to zgodilo, menijo v Stekleni palači, bi Cgrtep lahko še nekoliko pfočaksl. yšj, p» zavračajo gospodarske sankcije'proti Iranu, ki bi je poslabšale položaj, zapleta pa ne bi rešile. Prihodnje ure bodo torej odločujoče. Iran je ponovno v ospredju svetovnega dogajanja. Kot vedno pa -je položaj skrajno nejasen, saj nista obe sprti strani dokončno zaloputnili vrat pogovorov. Nekateri \vashingtonski krogi celo trdijo, da je sedanja faza zaostrovanja le u-vod' v končni razplet; Banigadrov govor pa so po njihovem narekovale izključno notranje potrebe. Iranski predsednik se je moral osloniti na ajatulaha Homeinija, saj je postal tarča islamskih integralistov, njegovi nasprotniki so v prvem krogu parlamentarnih volitev napredo- vali, njegov včerajšnji govor bi bil torej po takih ocenah le taktična poteza. Vsfekdkorje položaj v Zalivu, skrajno napet. Do sedaj je tako v Teheranu kot v VVashingtonu prevladovala do neke mere zdrava pamet, če pa bo kdo od obeh skušal s silo oprati storjeno krivico, bodo posledice izredno nevarne. Stavka v bolnišnicah RIJVI — Danes bo stavka bolniškega osebja in zdravnikov skoraj v celoti ohromila italijanske bolnišnice. Predvidevajo, da se bo 24-urne vsedržavne stavke udeležilo 500 tisoč bolničarjev in drugih delavčev zdravstvene stroke ter 80 tisoč zdravnikov. Stavkajoči zahtevajo pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Sindikalne organizacije so poskrbele, da bodo jamčili prvo pomoč in omogočili dejavnost na oddelkih za intenzivno terapijo. strani, ker je bil zasnovan in sklenjen v povsem drugačni gospodarski stvarnosti. Leta 1977 je sicer Jugoslavija sklenila z EGS sporazum o trgovini s tekstilnimi proizvodi, ki pa je glede na sedanji dogovor le marginalnega značaja. Odnosi Evropske gospodarske skupnosti do Jugoslavije so bili torej podobni odnosom skupnosti do ostalih držav v razvoju; šlo pa je le za dogovore trgovinskega značaja, medtem ko se je finančno, industrijsko in drugo sodelovanje Jugoslavije odvijalo na ravni odnosov s posameznimi državami in ne s Skupnostjo kot celoto. Energetska kriza, spremembe v mednarodnih gospodarskih tokovih in odnosih ter notranji ekonomski problemi zahodnoevropskih držav so privedli do uvajanja protekcionistične politike znotraj držav EGS. Ta politika je v veliki meri oškodovala jugoslovanski izvoz v zahodnoevropske države in je v veliki meri oškodovala jugoslovanske izvoznike. Poleg tega pa je zaradi manjšanja izvoza iz Jugoslavije in naraščanja uvoza jugoslovanska plačilna bilanca z državami EGS beležila iz leta v leto bolj negativne številke. Leta 1973 je predstavljalo tržišče EGS 35,8 odst. jugoslovanskega izvoza, pet let kasneje pa le 22,9 odst.; uvoz se je tudi skrčil, vendar bistveno manj: od 42,3 odst. na 38,4 odst. Deficit jugoslovanske plačilne bilance z državami EGS je tako stalno naraščal in je v zadnjih treh letih dosegel 8 milijard dolarjev, v samem letu 1979 pa je znašal 3.137 milijonov dolarjev. Obe strani sta ugotovili, da je za to nesorazmerje v veliki meri kriva energetska kriza in sta so-j glašali v ugotovitvi, da tega stanja na osnovi obstoječih dogovorov ne bo mogoče premostiti. Prišlo je tako do vrste razgovorov, med katerimi so bili nekateri tudi na najvišji politični ravni. Ti razgovori so privedli 2. decembra 1976 do sklenitve beograjske deklaracije, s katero EGS in Jugoslavija postavljata temelj za novi sporazum, pri čemer države EGS priznavajo Jugoslaviji posebno vlogo »neuvrščene, evropske in sredozemske države, članice skupine 77 držav v razvoju*. V beograjska deklaraciji je tudi jasno rečeno, da se bosta oba partnerja — EGS in Jugoslavija — izhajajoč iz teh načel prizadevala za ohranitev in posodobljenje medsebojnih odnosov na vseh sektorjih skupnega interesa. To pa pomeni, da novi sporazum ne more upoštevati samo trgovinske izmenjave, ampak da mora to izmenjavo uokviriti v širšo družbeno stvarnost, ob upoštevanju industrijskega razvoja, stopnje tehnologije, kmetijstva, prevozov, telekomunikacij, turizma itd. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili, da začnejo s pripravami za sklep novega sporazuma; prvi sporazum iz leta ’973 je bil še v veljavi in obe strani sta smatrali za potrebno, da se z novim sporazumom ne zavlačuje preko roka zapadlosti prvega sporazuma, to je preko 30. septembra 1978. Vendar pa ni šlo vse gladko; fe- Iranska kriza je skoraj vedno prisotna na vseh Carterjevih predvolilnih tiskovnih konferencah (AP) iMiiiiiiiiiuiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiHiiHimiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNfiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMin OSUMLJENI NOGOMETAŠI ŠE V RIMSKIH ZAPORIH RIM — Rimski preiskovalni sodnik dr. Emesto Cudillo včeraj še ni obravnaval prošenj enajstih nogometašev in predsednika Milana Colom-ba, ki so zaprti v rimskih zaporih zaradi nezakonitih nogometnih stav in podkupovanja, o njihovi izpustitvi na začasno svobodo. Obtoženci bodo morali tako še nekaj dni presedeti v zaporu, pa čeprav sta državna tožilca Monsurro in Roselli, ki sta vodila preiskavo, že pred dnevi predložila preiskovalnemu uradu vso dokumentacijo. Dr. Cudillo ;e včeraj izjavil, da bo poveril preiskavo enemu od svojih sodnikov, ki bo moral odločati o morebitni izpustitvi obtožencev na svobodo in o kavciji, ki jo bodo morali plačati preden bodo spet zadihali sveži zrak. Medtem je preiskovalni urad italijanske nogometne zveze FIGC nadaljeval s svojo »športno* preiskavo, kot ji mnogi pravijo, ki jo je prekinil na željo rimskega sodstva 6. marca. Načelnik preiskovalnega urada dr. De Biase je že v ponedeljek sklical vse svoje pomočnike ter jim osvetlil položaj in naloge, ki jih bodo morali izvesti predvidoma že do konca tega tedna. Po posvetu so se zvezni preiskovalci razkropili po vsej Italiji, v mesta, kjer imajo svoj sedež društva, ki so osumljena, da so (ona ali njihovi nogometaši) prodala tekme igralcem na nezakonite stave. Včeraj so začeli preiskovalci z zaslišanji nogometašev šestih klubov (Milana, Lazia, Avellina, Perugie, Bologne in Juventusa). Ta zaslišanja so bila povsem drugačna od zaslišanj rimskih sodnikov. Medtem ko se o prejšnjih zasliševanjih (potekala so v zaporu Regina Coeli ali v vojašnici finančnih stražnikov v Rimu) ni izvedelo skoraj ničesar, Pa so potekali včerajšnji «pogovori* med sodelavci dr. De Biaseja in o-sumljenimi nogometaši kar v javnosti — na sedežih društev aji v hotelih, kjer so nekatera društva (A-yellino) nastanjena v pričakovanju na nedeljske tekme. Večjih novosti s teh srečanj ni prišlo. Mogoče se bo kaj več izvedelo v petek ali soboto, ko bodo športni preiskovalci poročali De Biaseju Kronika nogometnega škandala beleži še oster odgovor nekdanje prve piščalke italijanskega nogometa Con-cetta Lo Bella (sedaj je poslanec KD •' rimskem parlamentu) na predlog odgovornega za šport pri KPI Igna-zia Pirastuja. Slednji je v »Paese sera* zapisal, da bi bilo najbolje, če bi za letos ukinili izpade iz A lige v nižjo ligo. Lo Bello se z njim ne strinja, ker bi s takim ukrepom italijanski nogomet izgubil ugled pri navijačih in drugod Napad rdečih brigad na sedež KD v Milanu MILAN — štirje teroristi, trije moški in ženska so sinoči ob 22.15 vdrli v sedež krščanske demokracije »Perazzoli* v Milanu in s streli iz pištol ranili v noge štiri predstavnike KD, ki so bili v sedežu. Med njimi je tudi član vsedržavnega vodstva stranke posl. Nadir Tedeschi. Ob vdoru v sedež KD naj bi teroristi izjavili, da so pristaši rdečih brigad in da so prišli maščevat štiri rdeče brigadiste, ki so jih ubili karabinjerji v petek v Genovi. Malo pred polnočjo si je očetovstvo nad atentatom na sedež KD prilastil vod rdečih brigad VValter Alasia s telefonskim sporočilom milanskemu Corriere della sera. bruarja 1978 so se res začela pogajanja za novi sporazum EGS -Jugoslavija, vendar so se pogajanja odvijala z daljšimi zastoji, ki so bili potrebni, da je ena ali druga stran preučila predloge partnerja. Jugoslavija sama je predložila dva predloga sporazuma, maja 1978 in julija 1979, medtem ko je delegacija EGS pripravila tri predloge, februarja 1978, februarja 1979 in januarja 1980. Prav ta zadnji predlog je bil osnutek končnega sporazuma, v katerega so vnesli le še nekaj popravkov. Pri vseh teh pogajanjih pa .je treba poudariti dejstvo, da je EGS že od začetka priznavria ta sporazum kot sporazum «sui generis*. torej svojevrsten kot so tudi svojevrstni odnosi, ki jih je želela imeti Zahodna Evropa z Jugoslavijo. Skratka, sporazum se je bistveno razlikoval od ostalih sporazumov, ki jih sklepa EGS z državami tretjega sveta, z di-žavami Zahodne Evrope, ki niso njene članice in tudi z gospodarsko skupnostjo vzhodnega bloka SEV. Namen tega sporazuma je bil že od začetka pogajanj, da upoštevajoč mednarodni položaj Jugoslavije o-mogoči hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov v medsebojnih gospodarskih odnosih. Sporazumi, ki jih je sklepala EGS z državami tretjega sveta, niso mogli biti o-snova za ta sporazum; treba je bilo poiskati novo formulo in odtod pridevek «sui generis*, ki velja za sporazum EGS - Jugoslavija. Jasno je, da je tekla beseda predvsem o obliki in vsebini te nove rešitve. To ni bilo lahko, kajti še zlasti med državami članicami EGS je prišla do izraza težnja, da se v tem primeru poslužijo že uporabljenih shem, ko je šlo za določanje trgovinskih postavk v sporazumu. Prišlo je torej do velikih razlik med politično voljo, potrjeno v beograjski deklaraciji, in med konkretnimi predlogi s strani EGS. Jugoslovanska delegacija je po poldrugem leto neuspešnih pogovorov, 2. julija 1979 predložila svoje 'Teze za osnutek sporazuma*. Odtlej se je vsa razprava dotikala skoraj izključno teh tez, ki so iz-.h$jale iz nakazovanja takih rešitev, ki bi omogočil dolgoročne medsebojno sodelovanje na enakopravni ravni, v skladu z mednarodnim položajem Jugoslavije kot neuvrščene, sredozemske in evropske države v razvoju. Te teze so torej vsebovale olajšave za dostop jugoslovanskega blaga na tržišče EGS, za poživitev industrijskega in finančnega sodelovanja in so priznavale jugoslovanski delovni sili, zaposleni v državah EGS, enakopravnost. Istočasno so teze vsebovale predlog za doprinos EGS k razvoju Jugoslavije. Razgovori o teh tezah so potekali v juliju, v oktobru in v decembru 1979. Prav decembra sta se član izvršnega sveta SFRJ Stojan Andov in podpredsednik komisije EGS Wilhelm Haferkamp dogovorila, da bedo pospešili pogajanja, ki naj bi se, v mejah možnosti, končala v začetku leta 1980. Na sestanku EGS 15. januarja letos so praktično že sprejeli postavke dokončnega bessdila, ki so ga poslali v pretres v Beograd. To besedilo je bilo nato še nekoliko izpopolnjeno in 25. februarja, po štirih dneh pogovorov, sta Andov in Haferkamp v Bruslju parafirala sporazum. O vsebini tega sporazuma je treba najprej povedati, da niso določili roka veljavnosti. Rečeno je le, da bodo trgovinski in finančni del sporazuma preverili vsakih pet let. V preambuli sporazuma so postavljena načela sodelovanja med EGS in Jugoslavijo, partnerjev »različne stopnje razvoja* ter je poudarjeno, da sodi to sodelovanje v o-kvir naporov za vzpostavitev pravičnejšega gospodarskega reda v svetu. Postavljeni so pogoji za trdnejšo osnovno sodelovanja med Jugoslavijo in Skupnostjo, končno po je tudi poudarjena potreba po novem medsebojnem dogovoru, ki bo potreben po razširitvi EGS z vstopom treh novih članic, Grčije, Španije in Portugalske. Sporazum predvideva sodelovanje med Jugoslavijo in EGS v vrsti dejavnosti. industriji, tehnološkem razvoju, kmetijstvu, energiji, turizmu, varstvu okolja, prometu itd. Posebna pozornost je namenjena osimskemu sporazumu, oziroma okrepitvi sodelovanja, ki jo predstavlja prosta industrijska cona na meji med Italijo in Jugoslavijo, kot jo predvideva gospodarski protokoi osimskega sporazuma. Finančni del sporazuma predvideva kredit Evropske investicijske banke Jugoslaviji v višini 20 milijonov obračunskih enot (vrednost OE je sedaj nekoliko višja od 1000 lir) za dobo pet let za finansiranje infrastruktur. Govorili so še zlasti o avtocesti Bratstva in enotnosti, tudi kot o tisti prometni žili, ki bo služila prometnim zvezam med Grčijo in ostalimi članicami EGS. Socialni del sporazuma obravnava stanje jugoslovanskih državljanov, ki so začasno zaposleni v državah EGS in predvideva odpravo vsake diskriminacije do jugoslovanskih delavcev ter medsebojno posvetovanje, da se otrokom jugoslovanskih državljanov omogoči šolanje v materinem jeziku, prav tako pa, da se stalno vzdržujejo in krepijo (Nadaljevanje na zadnji strani) S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA IZVRŠNI SVET EZIT ODOBRIL OBRAČUN ZA LETO 1979 CEZ TEDEN DNI ZAČETEK RAZPRAVE Usla.nova za 0 SINOČI PREDLOŽENEM PRORAČUNU ““p v Zupan Manlio Cecovini v glavnem orisal le opravljeno delo, o bodočnosti je le malo govoril ■ Pri branju poročila naletel na dve namerni pozabljivosti V zelo verjetnem primeru, da bi tržaški občinski svet zavrnil proračunski dokument odbora Liste za Trst, bodo sedanji mestni upravitelji odstopili le v primeru, da bi se že pred tem izoblikovala nova alternativna večina; v ostalih primerih pa bodo ostali na svojem mestu. Tako je izzvenel zaključek posega župana Cecovinija, ki je na sinočnji seji orisal najvažnejši poli-tičnoprogramski dokument - proračun za finančno leto 1980. Sicer pa je bilo njegovo dolgo poročilo — 36 tipkanih strani — v glavnem posvečeno obračunu enoletnega u-pravljanja Liste za Trst. Velik del svojega posega je posvetil prav tistim vprašanjem, s katerimi se je dnevno soočala občinska uprava. Slišali smo že skora' suhoparno naštevanje do najmanjših podrobnosti vsega, kar je storila občinska uprava v zadnjem letu. Ni treba posebej poudarjati ,da se je župan Cecovini zelo pozitivno izrazil o vsem opravljenem delu in tudi pristavil, da ne more nihče trditi, da bi odbor, ki bi ga sestavljale druge politične sile, v enakih pogojih lahko bolje opravil svojo nalogo. Sicer pa je bilo županovo poročilo polno pohvalnih besed za odbornike, ki so «za mesto naredili vse, kar je bilo objektivno mogoče narediti*. Povsem pa nam je nemogoče, da bi se podrobno zaustavili o vseh vprašanjih, ki jih je župan obravnaval v svojem posegu. K njim se bomo povrnili že čez teder dni, ko se bo o tem dokumentu v občinskem svetu začela razprava, ki se bo nato nadaljevala 11., 18. in 22. aprila. V torek, 29. aprila, bodo po vsej verjetnosti na dnevnem redu repliki župana in odbornika za proračun ter glasovalne izjave in zaključno glasovanje Še pred koncem meseca bomo torej spoznali, kako so demokratične sile ocenile delovanje občinskega odbora, potem ko so negativno ocenile že sam obstoj Liste za Trst. Kot smo že omenili, je nemogoče, da bi se dotaknili vseh točk, ki jih je obravnaval župan Cecovini. Zato bi se zaustavili le ob dveh namernih «zapletljajih», v katera je naletel župan Cecovini pri branju svojega poročila. Povedati je treba, da je županovo poročilo snemala zasebna televizijska oddaia. kar je bilo po vsej verjetnosti glavni vzrok, da je namenoma izpustil dva kratka citata, ki sta sicer natisnjena v poročilu. Ko je zavračal očitke ostalih političnih sil imobilizmu in o dvoumnosti LpT do italijansko - jugoslovanskih odnosov, ni zavrnil očitkov o dvoumnosti Liste za Trst do vprašanja zaščite slovenske manjšine, kar je bilo sicer v poročilu zapisano. Mar se je zbal, da bi razočaral kakega zvestega televizijskega poslušalca, ko bi le omenil zaščito slovenske manjšine? Na to vprašanje nam bo odgovoril — tako je po prebranem poročilu zagotovil svetovalcem, ki so zahtevali pojasnila — pred začetkom razprave, to je na torkovi seji. Na drugo namerno pozabljivost pa je župan Cecovini naletel, ko je še enkrat ponavljal že znane programske točke Liste za Trst; slednja se bo se napre’ zavzemala za integralno prosto cono, brezkompromisno bo nasprotovala industrijski prosti coni na Krasu in se borila za avtonomije julijskega komprenzorija. Kakšen naj bi bil ta komprenzorij in kje naj bi potekale njegove meje ni povedal, ker tega ni bilo v poročilu. Pač pa je namerno zamolčal, da se bo LpT zavzemala za avtonomijo komprenzorija, katerega glavno mesto naj bi bila Gorica, kakor je bilo sicer z jasnimi črkami zapisano v poročilu. Zakaj je to zamolčal? Tudi temu vprašanju bo odgovoril na začetku splošne razprave. Ker je že zavrnil očitke ostalih političnih sil o dvoumnosti v italijansko - jugoslovanskih odnosih, bi o-menili še eno značilnost iz njegovega poročila: ko je govoril o gospodarskem položaju Trsta in o stvareh, ki jih je treba narediti, da bi preživel sedanjo krizo, je omenil, da je treba ponovno vzpostaviti velike prometne povezave z Avstrijo in z Bavarsko. V tem okviru ni bližnje Slovenije sploh omenil, (as) • Danes ob 18.30 se sestane tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu seje bodo pretežno tekoče u-pravne zadeve. cono Predsednik Antonini označil lansko dejavnost kot pozitivno kljub finančnim težavam - Zaposlenost nespremenjena Izvršni svet ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) je te dni odobril obračun poslovnega leta 1979. Pred tem je predsednik ustanove Antonini podal izčrpno poročilo o njeni lanski dejavnosti, kot tudi o rezultatih njenega delovanja skozi triletno mandatno obdobje. ki je zapadlo, kot znano, že pred dobrimi šestimi meseci. Med najpomembnejšimi uresničitvami je Antonini omenil središče za socialne storitve pri Domju ter urbanizacijo nad 10 hektarov zemljišč v Dolini Oreha. Zaposlenostna raven v industrijski coni se kljub zaskrbljujoči problematiki proizvodne preusmeritve v bivši steklarni Vetrobel po načrtu SIRT ter v nekdanji pivovarni Dreher ni zmanjšala, saj se je število zaposlenih obdržalo pri 10.466 proti 10.197 predlanskim, je dejal predsednik EZIT in zatem bridko ugo-tivil, da je pomanjkanje finančnih sredstev onemogočilo učinkovitejše in sodobnejše prijeme v prizadeva- NA DANAŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Z izvolitvijo nove tribarvne vlade se bo končala dolga deželna kriza KD, PSI in PRI so se v glavnem že sporazumele o glavnih točkah pro-grama • Predsednik odbora bo ostal odv. Comelli, o porazdelitvi posa. meznih odborništev pa so se pogajanja nadaljevala do zadnjega trenutka Danes dopoldne, ob 10. uri se bo sestal deželni svet. Dnevni red predvideva izvolitev predsednika deželnega odbora in enajstih odbornikov, ki naj bi zamenjali enobarvno demo-kristjansko vlado, ki je odstopila 8. januarja. Po treh neuspešnih sejah (1. februarja, 4. in 19. marca), ki so se zaključile z odložitvijo volitev nove deželne vlade, se je politični položaj na deželni ravni v precejšnji meri razjasnil. Predlog socialistov o sestavi tribarvnega odbora med KD, PRI in samimi socialisti je naletel na ugoden odmev pri večinski stranki, tako da so se kmalu zatem že začela pogajanja o konkretnih programskih vprašanjih ter o porazdelitvi posameznih odborništev, Zaradi tajnosti, v katerih se od vijajo pogovori, je vsako ugibanje o imenih svetovalcev, ki bodo vstopili v novi odbor, zelo tvegano. Vsekakor pa kaže, da bo KD imela •UKiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiimiMiiiiiitiiMiiiiiniMtiiMitiiiMtiiiiiiMiliiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiuiiiitiN UMRL JE SLIKAR AVRELIJ LUKEŽIČ Medtem je priredil več razstav po Italiji in sicer v Rimu, Turinu, Veroni in Benetkah, šele nato se je ponovno predstavil tržaškemu občinstvu z razstavami v tržaški občinski galeriji, v galeriji Kraške hiše v Repnu, na Opčinah in drugod. Ves čas pa je ustvarjal, razmeroma veliko delal, seveda kolikor mu je dopuščal čas, pozneje pa kolikor mu je dopuščalo zdravje. Avrelij Lukežič si namreč ni služil kruha z umetnostjo. Kmalu po vojni se je zaposlil pri znanem tržaškem velikem mizarskem podjetju kot disajner, delal je pri o-premljanju domov, delal pa je tudi za ladjedelnico. Med tem pa je veliko potoval, saj je prekrožil vso severno Evropo, vključujoč Sovjetsko zvezo, bil je v Grčiji in na Madžarskem, da ne govorimo o Jugoslaviji. odpravil se je tudi v Afriko in se pripravljal na pot na Kitajsko, pa ga je prvi znak poznejše hujše bolezni opozoril, da mora svoje napore omejiti. Kljub temu je Lukežič še vedno slikal, toda če smo se mogli nekoč pogosto srečati z njim. ko je s stojalom na hrbtu odhajal s kolesom v tržaško okolico «za motivi*, smo se zadnje čase z njim srečali vedno bolj redko kje na Krasu, ki mu je bil še najbolj pri srcu. Pred nekaj meseci je še razmeroma dobro prestal infarkt, tokrat pa njegovo utrujeno srce ni več vzdržalo. čeprav je bilo znano, da mu zdravje že dolgo nagaja, je včeraj nepričakovano in bolestno odjeknila med nas vest, da je v tržaški bolnišnici umrl znani tržaški slovenski slikar Avrelij Lukežič, eden iz tiste peščice tržaških in sploh primorskih slovenskih umetnikov, ki so zdržali tudi najhujšo fašistično dobo in na katerih dela se bo opirala naša tržaška likovna in ne le likovna zgodovina. Avrelij Lukežič se je rodil leta 1912 v Skednju. Brž po končani osnovni šoli je šel v uk in postal mizar. Imel je srečo, da je našel delo pri razumevajočem sloven skem obrtniku, ki mu je omogočal likovno usposabljanje ali vsaj izražanje. In prav tu ga je odkril drugi tržaški slovenski slikar, Jože Cesar. To srečanje je bilo za Lu-kežiča usodno, kajti s Cesarjem sta postala prijatelja in sta družno gojila skupne težnje Likovno sta se izpopolnjevala in dopolnjevala, tako da je mogel Avrelij Lu kežič že tedaj stopiti v javnost. Prvič samo za svoje prijatelje in znance na ilegalni razstavi v Ulici sv. Frančiška, drugič pa na jav ni razstavi v galeriji na Korzu. Brž ko smo po zmagi nad naci-fašizmom svobodno zadihali, se je skupno z drugimi tržaškimi slovenskimi umetniki pognal na delo. da bi dokazal, da nas fašizem ni povsem zadušil in da smo tu, v Trstu še doma. In Lukežičeve samostojne razstave in njegova sodelo vanja na raznih skupinskih likovnih prireditvah so se vrstila dolgo let. Najprej je priredil samostojno razstavo v galeriji Scorpione, z o-stalimi tržaškimi slikarji pa je razstavljal na velikih razstavah v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Celovcu. V onih burnih letih po osvoboditvi se je vključil v veliko obetavni Atrklub, v katerega se je združila večina slovenskih zamejskih umetnikov, kateremu pa je bilo usojeno le kratko življenje. Lukežič se je po uspeli skupinski razstavi članov kluba v tedanjem Jakopičevem paviljonu v Ljubljani umaknil nekoliko vase in dolgo ni razstavljal doma, v Trstu. 7 odbornikov, socialisti 3, republikanci pa enega: medtem ko ni nobenega dvoma o imenu republikanskega odbornika — PRI ima namreč v deželnem svetu le enega svetovalca in sicer deželnega tajnika Barnabo — so predvidevanja o porazdelitvi ostalih mest nekoliko bolj težavna. Vse kaže, da bodo iz sedanjega odbora izpadli odborniki Carpenedo, Tome, Cocianni in Tržačan Rinaldi; novi odborniki iz socialističnih vrst pa naj bi bili De Carli — verjetno bo postal podpredsednik odbora — Zanfagnini ter Renzulli, ali pa bivši predsednik deželnega sveta Pittoni. Prav izbira med Renzullijem in Pittonijem je osrednje vprašanje, s katerim se v socialističnih vrstah soočajo na zbdnjih pogovorih pred današnjimi volitvami. Vprašanje je še posebno važno za mesto Trst, ki bi, v kolikor bi-*e--PSI-©predelil za Ren-zullijevo kandidaturo, izgubilo eno od dveh odborniških mest, ki jih je imelo v demokristjanskem odboru. Še dan pred izvolitvijo nove vlade je bila gotova edinole kandidatura predsednika odbora odv. Antonia Comellija, ki mn je KD ponovno poverila najprestižnejše in najodgovornejše mesto v novi deželni vladi. Sicer pa so se KD, PSI in PRI že sporazumele o večini velikih problemov, s katerimi se bo morala spoprijeti nova vlada. Sporazumeli so se tudi o ustanovitvi nekaterih novih organizmov, kakor so urad za načrtovanje, odbor za koordinacijo kreditov, agencija za mobilnost dela. V primerjavi s preteklostjo bodo nekatera odborništva imela tudi drugačne pristojnosti: odborni-štvo za trgovino bo pristojno tudi za vprašanja turizma, industrijska in obrtniška vprašanja bodo poverjena istemu odborniku, ravno tako Jutri na šolah začetek velikonočnih počitnic Jutri, 3. aprila, se začnejo na vseh šolah velikonočne počitnice, ki bodo trajale do vključno 8. aprila. V primeri s prejšnjimi leti bodo za en dan daljše. Na zavodih, kjer je šolsko leto še razdeljeno na trimesečja, bo konec drugega trimesečja sovpadel z začetkom velikonočnih počitnic. Do konca tekočega šolskega leta manjkata še slaba dva meseca, v resnici pa se bo ta čas za vseh 11 milijonov učečih se moči skrajšal najmanj za teden dni; toliko dni pouka naj bi namreč žrtvovali upravnim volitvam. se bo isti odbornik ukvarjal s problemi prevozov, pristaniških dejavnosti in cestnih povezav, vprašanja emigranstva pa bodo v novi vladi poverjena odborniku, ki bo reševal vprašanja podpomištva. Težko je tudi napovedati, katera odborništva bodo upravljale posamezne stranke. Po neuradnih vesteh naj bi odborništvi za kmetijstvo in za obnovo Furlanije pripadli KD, socialisti pa naj bi prevzeli industrijo, obrtništvo in finance. Republikanski odbornik pa bo po vsej verjetnosti odgovoren za vprašanja izobraževanja, kulturnih dobrin in športa. Program bo nova vlada predstavila prihodnji teden; sledila bo razprava, ki se bo končala z glasovanjem o zaupnici.,,. _ .. . Šentjakobski rajonski svet se sestane jutri, 3. aprila,'ob 20? Hrt'v-sejni dvorani občinske izpostave v Caprinovi ulici 18/1. njih za ponoven zagon industrijskih dejavnosti s posebnim ozirom na delo v manjših podjetjih. Ustanova EZIT je večkrat zaprosila za izdatnejše dotacije, vendar so njene prošnje naletele na pristojnih mestih na gluha ušesa. Deloma je neugodnih finančnih razmer kriva sicer tudi okoliščina, da je bila odložena opredelitev deželnega razvojnega načrta 1979-1982, a ravno v sklopu tega programskega in finančnega instrumenta naj bi po Antoninijevi sodbi uresničili vse potrebne infrastrukture, s katerimi bi nato omogočili postopno izvajanje podrobnega načrta za razmah industrije na področjih Oreha in Ospa. Predsednik je nato navedel pobude ustanove na področju javnih del: v lanskem letu je bilo izgotovljenih za nad 3 milijarde lir del, v teku so dela v skupni vrednosti 2 milijard lir, v kratkem bodo oddana dela za nadaljnjih 8 milijard lir in slednjič so v načrtu še dodatna javna dela za dobrih 20 milijard Ur, ki pa še niso bila financirana. Izvršni svet je nazadnje obravnaval še razvoj geotehniških študij v zvezi s predvideno prosto industrijsko cono na Krasu. Študije se bodo, kot znano, precej zavlekle zaradi nedavne vandalske odstranitve 5.000 količev, potrebnih za geoelektrične meritve, (dg) DRUGI DAN SEMINARJA MLADINSKIH KOMISIJ FUENS V središču pozornosti vprašanja slovenske narodnostne skupnosti Pobuda za čiščenje Borovca pri Bazovici Na pobudo deželne uprave je včeraj stekla kampanja za čisto okolje. Namen te pobude je vzgojiti državljane na večje spoštovanje narave oziroma okolja, v katerem živimo in zaradi tega bo v tem tednu po vseh časopisih več člankov, ki opozarjajo na važnost čistega okolja, pa tudi v šolah bodo posvetili veliko ur temu vprašanju. Konkretna akcija pa bo stekla na velikonočni ponedeljek, ki je že po tradiciji tisti dan, ko se začenjajo spomladanski sprehodi v naravo. In prav na ta dan mora priti do izraza dobra volja nas vseh, da ohranimo naravo neomadeževano. Svojo dobro voljo pa bomo dokazali s tem, da bomo v ponedeljek, 7. t.m., sodelovali pri čiščenju Borovca pri Bazovici. Kot sporočajo razne organizacije, bo zbirališče ob 9. uri, nakar bo stekla akcija, ki bo obenem tudi priložnost, da se naužijemo svežega zraka. S predavanja prof. Susiča na seminarju FUENS v Dragi Odnosi med večino in manjšino in vloga sredstev množičnega obveščanja pri tej problematiki ter položaj Slovencev v Italiji so bile osrednje teme drugega dne seminarja mladinskih komisij Federalistične unije evropskih narodnostnih manjšin (FUENS), ki poteka v teh dneh v počitniškem domu v Dragi na pobudo mladinske komisije Slovenske skupnosti iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Zasedanja, ki je bilo lani v Bretaniji, se udeležujejo mladi zastopniki raznih manjšin iz nekaterih evropskih držav in sicer Nemcev iz Danske, Frizijcev iz Nizozemske in ZRN, Dancev iz ZRN, Nemcev iz NiiifimiiiiiiiiMiiiiitiitiiuiiiiiHiniiiimiiiitimiMitiiimiitiiiHHiiitiiHiimmiiiiiiiiiitiiiiiHtiitiiiiiiiiiiiiiini l VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE USPEŠNO POSLOVANJE TRŽAŠKE HRANILNICE Predsednik odv. Terpin orisal obračun prejšnjega leta, ki se je končalo s 1.592 milijoni čistega dobička Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Tržaške hraniini-le odv. Aldo Terpin orisal poslovanje te bančne ustanove v preteklem letu, ki se je končalo s tisoč 592 milijoni čistega dobička. Te številke kažejo, da je bilo delovanje Tržaške hranilnice izredno uspešno, dohodki so se zvišali za 21,4 od Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi glavni ravnatelj Tržaške hranilnice dr. Giordano Deli-se, ki se je zaustavil ob današnjem stanju tržaškega gospodarstva. Ob tem je ugotovil, da pomanjakanje ustrezne delovne sile močno omejuje krajevno gospodarstvo, ki se cepi v terciarne dejavnosti. Dr. De stotka, večino svojega poslovanja j lise se je zaustavil še ob krizi la-pa je hranilnica usmerila v zaseb- ] djedelništva in kovinarskega sek ni sektor, kateremu je namenila 40 odstotkov svojih sredstev. Odv. Terpin je poudaril, da je Tržaška hranilnica posvetila veliko pozornost tudi družinam, in sicer s posojili na podlagi posameznih plač ter s hipotekarnimi posojili. Velik je bil doprinos hranilnice v korist krajevnega gospodarstva, v številkah bi to pomenilo injekcijo 484 milijard. Predsednik Tržaške hranilnice je ob koncu svojega poročila še naglasil, da so polovico čistega dobička namenili dobrodelnim namenom in dejavnostim javne koristi, polovico tega dobička pa bančnemu fondu, ki znaša danes kar 55.795 milijonov lir. iiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiifiMiiHiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiu ŽIVAHNA NOC ZA TRŽAŠKE GASILCE Neznani zažigalec podtaknil sedem požarov Od polnoči do dveh je zgorelo šest avtomobilov in telefonska govorilnica ■ Storilec (ali storilci) še neznan Preteklo noč so v mestu goreli | stavna vozila, last znanih tržaških avtomobili. Gasilci so morali kar podjetij, ter mali kamion fiat 615. sedemkrat poseči, da so pogasili Vendar se zažigalec ni oziral na prav toliko požarov. Neznanec jih je kmalu po polnoči klical v Ul. Pindemonte, kjer je gorel opel ka-dett, zadnji poseg pa so opravili okrog druge ure po polnoči v Ul. Crispi, kjer so plameni požirali ford fiesto. Med tem čašo: i pa so morali poseči še v Ul. Margherita, v Drevoredu Sanzio, v Ul. Fonderia, v Ul. delle Zudecche in v Drevoredu XX. septembra, kjer pa ni šlo za avtomobil, temveč za telefonsko govorilnico. Avtomobili so bili deloma ali popolnoma uničeni. Policijske in karabinjerske izvidnice so v srcu noči prečesale mesto, a za storilcem (ali storilci) niso odkrili nikakega sledu. Vodja karabinjerske postaje v Ul. delTIstria kap. Battista, nam je povedal, da gre izključiti politični izvor dejanja. Gre za neuravnovešen-ca, ki si teši veselje z uničevalskim zažiganjem tuje lastnine Preiskava je seveda v teku, vendar je delo preiskovalcev oteženo z dejstvom, da je morebitne sledo- .- za požigalcem uničil ogenj sam. Med zažganimi vozili so tri do- njihovo pripadnost, temveč je podtaknil ogenj, kakor mu je naneslo. Tržaški pretor zahteval dovoljenje za začetek sodnega postopka proti Gruber Bcncovi Tržaški pretor dr. Rainotti je predsedstvu poslanske zbornice vložil zahtevo, da bi izdalo dovoljenje za začetek sodnega postopka proti tržaški poslank5 Liste za Trst Gruber Bencovi. Meseca februarja se je namreč sama prijavila sodstvu, ker je sprožila javno nabirko v korist Liste za Trst, potem ko je parlament zavrnil zahtevo po povračilu stroškov, ki jih je Lista imela v volilni kampanji. Svojo zahtevo po dovoljenju o začetku postopka je tržaški pretor utemeljil z nekaterimi členi zakonov o javnem redu, ki naj bi jih poslanka prekršila s prijavo sodnim oblastem. GREMO GLEDAT SLO VENSKI FILM Letošnji prikaz šestih slovenskih filmov v Kulturnem domu in v klubu La Cappella Vndergrouna bo nudil priložnost, ki bo, upajmo, v Trstu (in sploh deželi) zadnjikrat nekaj *izrednega»: se pravi možnost, da se odločimo za gledanje slovenskega filma v filmski dvora ni, na velikem ekranu. Če izvzamemo izredna predavanja in cikluse, smo imeli namreč doslej le možnost, da te filme vidimo na ljubljanski ali koprski televiziji, če jih seveda nismo gledali v slaven-sKih kinodvoranah ali pa na festi valu t’ Pulju, kjer prikazujejo vsa ko leto celotno Jugoslovanko, in torej tudi slovensko filmsko proizvodnjo. Mislim, da ni odveč poudariti vse to, kljub temu, da je skoraj t)>ctn znano. Tako lahko ugotovimo tudi marsikaj o vlogi slovenskega filma v Sloveniji sami: efilmt namreč ni le zaključen proizvod, ki nas oča ra (ali pa ne) v temi filmske dvo rane, upoštevati je treba celotno proizvodno pot, od programskega načrta filmskega podjetja do pro- diranja na filmski trg. In zelo verjetno pogoji, v katerih sedaj v zamejstvu sprejemamo te slovenske filme, so nekakšna ekstremna oblika njihovega pojmovanja kulturnih dobrin, ki se jim mora gledalec približati na drugačen način, kot »normalnim», ameriškim ali francoskim ali italijanskim ali sedaj tudi nemškim filmom. Rad bi izrazil nekaj dvomov v zvezi s tem. Seveda je slovenska filmska proizvodnja po količini nujno omejena in jo je zaradi tega treba *podpirati» s proizvodnimi načrti, ki sprejemajo tudi kulturne instance in ne operirajo, kot da bi moral vsak slovenski film izvoje vati svoj prostor na filmskem trgu. Ko pa gre za pristop gledalca in za kritično merilo, se mi zdi potrebno odpovedati se vsaki obliki diferencirane pozornosti. Slovenski filmi so prej del mednarodne filmske proizvodnje kot pa narodne kulture. Treba bo priti do tega, da bomo šli gledat slovenski film, potem ko smo ga izbrali med vsem tistim, kar nudijo kinodvorane. Začnimo torej s tem ciklusom, za katerega upam, da bo v svoji omejenosti precej živ prikaz smernic slovenskega filma. Nudi nam retrospektivo delo v treh epizodah, celotno lansko proizvodnjo treh filomv, ki so jih predstavili j Pulju, ter pomika v proizvodnjo prejšnjih dveh let, za obogatitev informacije o dveh nomembnejših režiserjih, Klopčiču in Štiglicu. TRI ZGODBE so pomembna etapa (iz 1955 leta) slovenskega «dnema de papa*: trije «tradicionalni» režiserji kot Jane Kavčič, Igor Pretnar in France Kosmač se srečajo v delu, ki obnavlja pogosto poseganje slovenskega filma po pripovednih virih v žanru «omnibus» filma, v katerem se ovrednoti in razmnožuje pripovednost sama. Lanska proizvodnja nam nudi, poleg *filma mladega avtorja» (Šprajcev KRČ) in ponovnega «avtorskega poskusa» srednjeletnega Duletiča DRAGA MOJA /ZA, najnovejši Klopčičev film ISKANJA, ki predstavlja v samem proizvodnem načrtu pomemben poskus evropeizacije slovenskega filma: zanimivo bo primerjati njegov italijanski tdecor» in njegovo uporabo glasbe z drugimi novejšimi filmi. Zanimivo bo tudi primerjati ga s prejšnjimi, izrazito slovenskim režiserjevim filmom VDOVSTVO KAROLINE ŽAšLER ter z delom režiserja, ki predstavlja protislovensko kontinuiteto slovenske filmske zgodovine, s Štiglicevim PRAZNOVANJEM POMLADI. Imeli bomo tako tudi nekakšen prerez v razvoju proizvodnih načrtov slovenske kinematografije od Triglav - filma do Viba - filma. SERGIJ GRMEK Ciklus šestih slovenskih filmov ki ga prirejajo krožek La Cappella Underground, Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture in Slovenska prosvetna zveza bo od 3. aprila do 15. maja izmenično v Kulturnem domu in v dvo-■ anl Cappelle Underground. Ciklus bodo predstavili na tiskovni konferenci, ki bo jutri ob 11.30 v novinarskem krožku ob navzočnosti režiserjev Franceta Štiglica in Matjaža Klopčiča, torja ter postavil v ospredje vlogo tržaškega pristanišča, ki lahko e-dino reši težko gospodarsko stanje. Ob koncu je glavni ravnatelj hranilnice ugotovil, da vse bančne ustanove, ki so še pred časom cvetele v Trstu, postoprma propadajo, tako da edino Tržaška hranilnica še ščiti krajevne interese. Na ulicah Voita, Galvani, Torricelli, Galilei, Ricci in Kandler ter na Trgu Leonardo da Vinci bodo namestili nove drogove za javno razsvetljavo. Žaram tega bo na teh ulicah od 7.30 do 17.30 prepovedano parkiranje avtomobilov in drugih motornih vozil, vendar le na največ stometrskih odsekih in samo za toliko časa kolikor ga bodo zahtevala dela. Tržaški partizanski pevski zbor Teka globoko sožalje tovarišema Zmagu in Bertu Mihaliču ob smrti drage sestre Adele. Kmečka zveza izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Jožetu Ra-detiču ob izgubi drage mame. Belgije, gradiščanskih Hrvatov ter koroških Slovencev iz Avstrije, danes pa pričakujejo prihod tudi predstavnikov mladinskih gibanj nemške narodnostne skupnosti v Italiji ter Francozov iz doline Aoste. V jutranjih urah je Emidij Su-sič s tržaške univerze in raziskovalec Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici predaval o odnosih med večino in manjšino ter o obveščanju večine o problemih manjšine in znanstveno obravnaval problematiko, ki je kljub aktualnosti zelo malo poznana in raziskana med Slovenci v Italiji. Svoja izvajanja je predavatelj okrepil z vrsto teoretskih razlag, ki niso zaobjela samo specifiko obravnavane tematike, ampak tudi splošna vprašanja družbeno-političnega razvoja narodnostnih skupnosti. Zatem je deželni svetovalec ter deželni tajnik SSk Drago Štoka obširno govoril o sedanjem položaju Slovencev v Italiji ter se zaustavil predvsem pri vprašanju globalne zakonske zaščite naše manjšine- S® pred tem pa je podal zgodovinski prerez raznih ustavnih in zakonskih določil, ki govorijo o manjšinski zaščiti in to vse od povojnih let pa do podpisa osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki izrecno predvideva norme za zakonsko zaščito Slovencev v Italiji-Štoka je nato obravnaval vlogo, ki bi jo morala igrati dežela pri reševanju te problematike ter začrtal politično usmeritev in cilje, za katere se bori stranka Slovenske skupnosti. V popoldanskih urah je bila na programu seja glavnega odbora mladinske komisije FUENS, nato pa so zastopniki prisotnih narodnostnih manjšin poročali o odnosih med večino in manjšino ter o informiranju večine o problemih manjšine v stvarnosti, v kateri živijo. V '-večernih urah pa je bil kulturni spored z nastopom Mladinskega pevskega zbora, Tria Mavrice in Kvinteta Klasiki. Danes si bodo udeleženci mladinskega seminarja ogledali Rižarno, Kulturni dom ter prostore Na" rodne in študijske knjižnice, v jutranjih urah pa bodo tudi gostje Primorskega dnevnika ter deželnega sveta F-JK. Po kosilu v ReP" nu, ki ga bo priredila pokrajinska uprava, si bodo mladinci in mladinke ogledali Kraško hišo, v popoldanskih urah pa bodo odšli na Goriško in sicer v Števerjan, kjer bo nato družabno srečanje ob zvokih ansambla Lojzeta Hledeta. (st/ Nova cena bencinskih kuponov v Jugoslaviji Jugoslovanski Avtomotoklub je javil sorodnemu italijanskemu klubu ACI, da stane od včerajšnjega dne, 1. aprila, bencinski kupon od 100 Ndin 3.361 lir, kar ustreza 33.61 lire za dinar. Ker znaša cena jugoslovanskega bencina super (98-oktanskega) 16.50 Ndin, bo italijanski državljan plačal za liter tega bencina 554.57 lire. S kuponom od 100 Ndin je mogoče naba- j viti 6.06 litra bencina. Kuponi so na prodaj na sedežu ACI, Ul. Cu-mano 2, ter na podružnicah v Ža-veljski ulici (Via Flavia), na Trgu I Duca degli Abruzzi in v Ul. Mar- ' sovega polja (Čampo Marzio), kjer je filiala FIAT. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Zenska skupina «Stu ledi» in pomen ljudske pesmi Najbolj razširjen način izražanja ljudske tradicije je prav pesem, ki nosi v sebi korenine naše kulture. In da te skrite lastnosti pridejo na dan je treba nujno ljudsko pesem ovrednotiti, ter ji nuditi pravilen prostor v naši stvarnosti. Prav to je bil cilj sinočnjega srečanja v Gregorčičevi dvorani, kjer je na povabilo Slovenskega kluba našlo- j pil ženski pevski oktet, ki deluje' v okviru folklorne skupine *Stu le- ' di». Skupina je zapela 14 ljudskih pesmi od rezijanskih, beneških in1 belokranjskih pa do tržaških moti vov. Pevski večer je dopolnila razstava spodnjih hlač naših non, ki so prav tako dokaz ljudske kulture. Sporočamo žalostno vest, da nas je 31. marca zapustila naša draga mama ADELA MIHALIČ vd. BAK Pogreb bo danes, 2. aprila, ob 15. uri iz hiše žalosti. Pesek št, 2. Žalujoči: sinova Danilo in Adriano, snahi Laura in Borica, vnuka Emanuele in Omar, brata, sestri in drugo sorodstvo. Pesek, 2. aprila 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi AVRELIJ LUKEŽIČ Na prehodu za pešce povozila priletno gospo 36-letna Edda Maggio iz Ul. Laz-zaretto Vecchio 22 je v Ul. Čampi Elisi povozila 61-letno Zoro Zadel por. Felini, ki stanuje v isti ulici in je bila namenjena po nakupih. Zadel je prišla pod kolesa Eddinega reenaulta 4 v trenutku, ko je prečkala cesto. Nesrečnico je avto vlekel za sabo petnajst metrov preden se je ustavil. V nesreči je Za-delova zadobila številne udarce in odrgnine po vsem telesu, tako da so jo, sprejeli na oddelek za oživ ljanje, vendar je izven življenjske nevarnosti Zdravniki pa so ji pred pisali kakšnih 40 dni zdravljenja. Pogreb bo v petek, 4. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Žalujoči: žena Bruna, sin Livij z ženo Lauro, hči Neva z možem Giannijem ter vnuki Franco, Eriča in Diego. Trst, 2. aprila 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zapustil nas je naš dragi MARIO C0LSANI Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 13. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Borštu. Žalostno vest sporočajo: žena Dinora, sin Marco, mama, sestra in drugi sorodniki Trst, 2. aprila 1980 Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3 Gledališča S S G Slovensko stalno gledališče v Tr- »tu gostuje danes, 2., jutri, 3., v petek, 4., in soboto, 5. aprila 1980, ob 19.30 — E. Albee: «Kdo se boji Virginije Woolf» — v Kranju. VERDI Danes ob 20. uri bo tretja uprizo-f*tev opere «OteIlo» z istimi pevci in mterpretatorji, ki so sodelovali na Premieri. Predstava je za red B v parterju in balkonih ter za red E na galerijah. ROSSETTI Danes ob 18. uri (konec ob 21. bri) bo Gledališče iz Rima predsta-p ... Goldonijevo delo «Pahljača». Kezija Luigi Squarzina. V abonmaju °drezek št. 9 (Red «sreda»). Kino Cappella Underground 18.00-20.00- 22.00 «L'amicizia». F. Giraldi. *ij' Grando, F. Morlin. Aldebaran Zaprto. Jutri: 17.0d-22.00 »Bambule*. Režija Marco Modu-gno. Prepovedan mladini pod 14 letom. Nazionale '5.3" «Porno nude look*. Barvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Ariston 17.00—22.00 «L-uomo venuto aall’impossibile». Malcom MacDo-wel, David Warner. Fden 16 00 «11 cavaliere elettrico*. Bedford, G. Fonda. Barvni tilm za vsakogar. Lxce!sior 16 30 »Kramer contro Kramer*.. D Hoffman. M. Streep '»rattacielo 16.30 «Porco mondo por-*}?»; Alida Valli. Prepovedan mladini pod 18. letom. *'enice 17.00 «Qualcuno volo sul nido oel cuculo*. J Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. M'gnon 16.00—22.00 «11 maestro*. Bruce Lee Barvni film. fdodrammaticn 15.30-22.00 «Pano-rama blu*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. ^čistallo 17.00 Variete s skupino Vite De Roli: «Oscar festival strip». »Salvo d’acquisto» Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15 00 «1 guerrieri della notte». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurorn 16.30 «Sexomania». Barvni plm. Prepovedan mladini pod 14. letom. *-®Pitol 16.15 «Amore al primo mor-so». Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «TI mio nome e nessuno*. T Hib. H Fonda Voha (Milje) 16 00 »Silvest.ro e Gon-zoles, matti e mattatori». Barvni *>lm za vse. Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi k predavanju iz ciklusa na temo POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA 5. predavanje: Marčna revolucija 1848 in razvoj slovenskega političnega programa Predavanje bo danes, 2. aprila 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Predaval bo prof. dr. JOŽE PIRJEVEC «1 GLASBENA MATICA TRST Danes, 2. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma D U O ŽARKO HRVATIČ - violina ALEKSANDER ROJC - klavir Spored: Tartini, J. S. Bach, Kogoj, Debussy in Bartok. Vabljeni! Razstave Koordinacijski odbor prosvet-n'h društev iz dolinske občine priredi jutri, 3. aprila, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu KONCERT VIOLINISTA ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA in SLOVENSKEGA TRIA Razna obvestila Danes, 2. aprila, bo v Prosvetnem na Opčinah ob 20.30 drugi edni občni zbor Slovenske gobarske fužine s sledečim dnevnim redom: fanje zapisnikov, predsedniško po-™?uo, blagajniško poročilo, disku-’ja, razrešnica, vol P ve ter razno. abim0 člane in simpatizerje, da e občnega zbora polnoštevilno u-del«žijo. Odbor. Državna poklicna šola za indu-r,Jo in obrt sporoča, da bo da-??• 2 aprila, ob 18. uri roditelj-Kl sestanek na sedežu šole. Danes, 2. aprila, ob 20.30 bo a sedežu KPI Opčine aktiv komu-mstov vzhodnega Krasa. Govoril .kvariš Stojan Spetič. Vsi to-»ariši vljudno vabljeni! Sindikat slovenske šole, tajništvo Dst, obvešča člane, da bo zaradi alikonočnih praznikov sedež SSŠ , Pft v petek, 4. aprila in v torek, * aprila. Prosveta SPD Tabor Opčine, Odsek za zgodovino NŠK. V Prosvetnem domu na Opčinah je odprta razstava 71 talcev, ki so prve zažgali v krematoriju v Rižarni. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19. ure in v nedeljo, 6. aprila, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 6. aprila. V prostorih Slovenskega kluba, Ul. sv. Frančiška 20/11, razstavlja TOMAŽ KRŽIŠNIK zbirko sitotiskov na temo Prešernovih Sonetov nesreče. Razstava bo odprta do 14. a-prila, vsak dan v uradnih urah. V centru Barbacan je odprta razstava jugoslovanskega umetnika I-gorja Krmpotiča «Dragoceni keramični izdelki*. V Mali galeriji v Sežani razstavlja akad. kipar Erik Lovka iz Postojne. Razstava bo odprta do 4. aprila vsak dan od 10. do 12. ure in nd 15. do 18. ure. V prodajni galeriji kraške umetne obrti Bor v Nabrežini je odprta razstava barvnih fotografij Janka Furlana. V Torbandeni razstavlja svoje skulpture in umetniški nakit Stella Magni Castellaneta. V galeriji II Tribbio na Piazza Vecchia 6, je odprl razstavo svojih del furlanski slikar Fred Pittino. Izleti SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 7. aprila avtobusni izlet v Beneško Slovenijo v Čanebolo z vzponom na Ivanac in po vertikali SPDT do Podbonesca. Izlet je primeren 'ža vse. Vpisovanje na ZS ŠDI, Ul. šv. Frančiška 20/n, do vključno jutri, 3. aprila. Zveza partizanov - Opčine organizira 25., 26. in 27. aprila 1980 izlet v Jesenovac in na Kozaro. Vpisovanje do vključno 8. aprila vsak dan od 17. do 19. ure v trgovini pohištva RENAR - Proseška ul. - tel. 21-22 55. Ski Union priredi smučarski izlet (tudi za nesmučarje) z avtobusom 7. aprila v Moso n San Can-dido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdi-rivo 30, tel. 64-459. Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs ih taborišč Buchenwald, Dachau in Mauthausen. Odhod bi 8. in povratek 14. aprila Izlet zaobjame tudi obisk Miinchna, Weimarja, Dresdna. Prage in Čeških Budojevic £_ Čestitke Danes praznuje svoj rojstni dan naša mama in nona ANA SLUGA. Vse najboljše ji voščita sinova Mario in Rodolfo z družinama. Jutri praznujeta rojstni dan LIDIJA in ANGEL KRALJ. Vse najboljše jima želijo sin Marko, hči Irena ter mama oziroma tašča Marija. cž&tfo Ul&Jj Ravnateljstvo srednje šole Simon tegorčič v Dolini vabi starše in ^atelje svojih učencev na kon-gojencev Glasbene matice, ki r? v občinskem gledališču F. Pre-obT? V ®°^uncu danes, 2. aprila, 12. uri. Nastop gojencev Glasbene atice spada v redno sodelovanje Janove s srednjo šolo v dobski občini. .................. Včeraj-danes Danes, SREDA. 2. aprila 0 FRANC vz'de ob 5.43 in zatone ob .34. — Dolžina dneva 12.51. — Lu-a vzide ob 20.24 in zatone ob 6.50. Jutri, ČETRTEK, 3. aprila IZIDOR y_retec včeraj: na j višja temperatu-a 15,8 stopinje, najnižja 9,7 stopici YZra<~n’ *-lak 1013,5 mb rahlo pa-jte .brezvetrje, vlaga 74-odstotna, ne-~° skoraj povsem jasno, morje mir-°. temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Emanuela Tava-h Nicoletta Stagni, Elena Delbello, čistina Mattiassich, Alessio Pincin, b al?rizio Buono UMRLI SO: 67 letna Stanislava 1 , ln> 69 letna Sigfrida Psenner, 94 etna Antonia Pauletich vd Curci, . etni Mario Marani, 68 letna Mate Civiliani por Germani, 84 letna arme'a Umari 91 -letni Antonio “teddalosso, 46 letni Giancarlo Po-p *?• ro letna Lujgja Trnvan vd. ailiani, 81-letni Mario Dodini, 79-so. Nicoletta Tamburin vd Sillo, >70,? Dora Molini vd. Crismani, "'letni Menotti Pontani, 92-letna Ma-«a Mayer vd. Ravasini ,66-letna Santa Žaro por. Visintini, 67-letni Alessandro Saule, 84 letna Colomba Rigonat vd. Rusin, 61 -letni Mario Clai, 78-letna Bianca Sticotti vd. Ba-silisco, 86-letni Pasquale Buonanno, 74-letna Iolanda Damiani vd. Sca-ramella. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. tre tel 68441. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel 200-121; Se$|jan: tel. 209-197; Zavije: tel 213-137; Milje: teL 271-121. Prispevki za boj proti rakastim obolenjem Italijansko raziskovalno združenje za boj proti rakastim o-bolenjem sporoča, da je bilo zbiranje prispevkov v letu 1979, po zaslugi svojih članov, posebno uspešno. Državnemu inštitutu za boj proti rakastim obolenjem v Milanu in drugim zaslužnim italijanskim inštitutom in laboratorijem smo za raziskovanje na tem področju oddelili eno milijardo 569.000.000 lir. 69 milijonov lir smo namenili raznim mednarodnim raziskovalnim organizacijam, pri katerih ima Italija pomembno vlogo. Združenje se iskreno zahvaljuje svojim članom, ki mu že več let stojijo neutrudno ob strani in mu omogočajo, da lahko zagotovi stalna finančna sredstva za dosledno raziskovanje, ki je njegov glavni cilj. Združenje se zahvaljuje tudi tisku in drugim informacijskim strukturam, ki so pri tem tako odločilno vplivale na javnost. Zaključek pripravljalnega tečaja za vrtnarice Včeraj 1. aprila se je zaklučil pripravljeni tečaj za vrtnarice, ki ga je organiziral Sindikat slovenske šole. Tečaj se je začel 9. januarja in je bil razdeljen na dva dela: prvi niz predavanj je bil od začetka pa do 1. februarja, ko so se vrtnarice pripravljale za pismeno nalogo državnega natečaja, ki je bila 7. 2. 80. Po desetdnevnem odmoru se je začel 2. niz predavanj, ki se zaključi danes 1. aprila. Vseh predavanj je bilo 24 in so obsegala poglavja iz otroške psihologije, pedagogike, metodike in šolske zakonodaje s posebnim poudarkom na ustroj državnega otroškega vrtca. Predavali so prof. Mira Cenčie iz Nove Gorice, ravnatelj učiteljišča prof. Košuta in upokojeni šolski nadzornik O. Bole. SSŠ se toplo zahvaljuje predavateljem in želi vsem vrtnaricam, ki se bodo udeležile ustnih izpitov državnega natečaja v dneh od 14. do 18. aprila, da bi vse izdelale z dobrimi ocenami in prepričani smo, da bodo vse, kar so slišale na predavanjih, znale praktično uporabljati v svojem vzgojnem delu. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjql v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Pepi Sancin-Šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil simca 1000 GL letnik 1972. Odlično ohranjen motor. Telefon 225-142. PRODAM motorni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125. PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832. PRODAM fiat 132 - 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326. KUPIM KNJIGO: J. h. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah. DRAGO VATOVEC iz Brezov!ce 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko. UGODNO prodam divan, dva na slanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390. BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE ■T R 2 A 5K A' K R E D IT N A B A Ntft A t, ' ' 8. P. A '■ : ■' SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 1. 4. 1980 Ameriški dolar 803,— Funt šterling 1940.- Irski funt šterling 1732.— švicarski frank 484,— Francoski frank 198,- Belgijski frank 28.- Nemška marka 458.— Avstrijski šiling 63,75 Kanadski dolar 742.— Holandski florint 420.— Danska krona 147.— Švedska kron 198.— Norveška krona 171,— Drahma 19,50 Mali dinar 36,50 Veliki dinar 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut SEJA IZVRŠNEGA ODBOftA SKGZ V GORICI Potreba po uveljavitvi slovenskih kandidatov na bližnjih volitvah Popuščanje v zahtevah po enakopravnosti slovenščine v javnosti pomeni kapitulacijo pred nacionalističnimi silami Na zadnji seji izvršnega odbora SKGZ v Gorici so razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki se nanašajo na uveljavljanje narodnostnih pravic Slovencev v Italiji. V kritični oceni popravljenega osnutka zakona KPI o globalni zakonski zaščiti Slovencev so ponovili svoj čas izrečene pripombe o neupravičenosti popuščanja pred nacionalistično gonjo v Trstu proti tako imenovanemu «bi-lingvizmu* in se izrekel za vstraja-nje na pravici do uveljavitve jezikovnih pravic Slovencev. Izvršni odbor ne more razumeti odstopanja od načelnih stališč samo zato, ker so . Slovencev stresli svojo nacionalistično ihto. Prav tako ne more sprejeti teze, da je KPI na volitvah v Trstu plačala visok davek spet samo zato, ker je zagovarjala pravice Slovencev. V zvezi s stanovanjsko izgradnjo na obdelovalnih površinah na Kolon-kovcu so člani izvršnega odbora ponovili svoje stališče proti razlastitvam te zemlje, ki je pretežno last Slovencev. Seznanili so se s potekom pogajanj za sestavo deželnega odbora ter podprli vstop slovenskega zastopnika v deželni odbor, če so le za to dane možnosti. Zavzeli so se nadalje za uveljavljanje dvojezičnosti v tržaški industrijski coni na Krasu. Beseda je nato tekla o pripravah na volitve na Goriškem in Videmskem. Na Goriškem bodo v dvajsetih od petindvajsetih občin, v slovenskih občinah Doberdob, Sovod-nje, Števerjan, ter v občinah j Gorica, Krmin, Gradišče in drugih, manjših občinah. Izvršni odbor se zavzema za čim večje število kandidatov slovenske narodnosti na listah vsedržavnih in deželnih strank in pričakuje takšen volilni rezultat, ki bo z narodnostnega vidika odražal našo številčno prisotnost. Zlasti velja to za občine z mešanim prebivalstvom, kot sta Gorica, kjer ima naša skupnost v občinskem svetu sedem svetovalcev, n • Krmin. V občini Gorica bodo prve volitve v rajonske skupščine, izvedene na osnovi neposredne in splošne volilne pravice, dale možnost za uveljavitev slovenskih kandidatov. Po obširni analizi sedanjega predvolilnega stanja v Beneški Sloveniji so izrazili pričakovanje, da se bodo na volitvah okrepile tiste sile, ki na podlagi delovanja dvajset in več društev ter številnih akcij, ki bodo priznale 'narodnostno identiteto prebivalstva Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline in so pripravljene ustVdbjafi1 pogoje za njegovo narodnostno rast. Izhajajoč iz pluralistične naravnosti našega življa na idemskem obstajajo možnosti za kandidiranje Slovencev na listah KPI, PSI in KD. Izvršni odbor je razpravljal o nekaterih pomembnih obletnicah v tem letu kot so: 60-letnica požiga Narodnega doma v Trstu, 50-letnica ustrelitve bazoviških junakov, 35-letnica osvoboditve ter 25-letnica u-stanovitve SKGZ na Goriškem. Sprejeli so tudi program dvostranskega srečanja med SKGZ in Italijansko unijo za Istro in Reko, ki bo 9. a-prila v Trstu. Iz delovanja deželne ustanove za razvoj kmetijstva Te dni se je na sedežu v Gorici sestal upravni odbor deželne ustanove za razvoj kmetijstva • (ERSA). Na seji so najprej razpravljali o statutu zadružne sirarne v Codroi-pu, ki so jo zgradili s prispevki države in ki je zdaj tik pred začetkom proizvodnje. Pravzaprav gre za nekakšno osrednjo sirarno in skladišče za zorenje sira vrste Mon-tasio, ki naj bi ga upravljali člani manjših zadružnih sirarn. To je tudi edini način, da se tej ustanovi zagotovi kar se da rentabilno po- slovanje. Statut zadruge v Codroipu so na zadnji seji tudi odobrili. V nadaljevanju pa je upravni svet razpravljal o določilih deželnega zakona št. 51/79 ter o kasnejših odlokih deželnega odbora glede izročitve v uporabo živinorejcem 250 hlevov, ki jih je ustanova zgradila v okviru načrta za odpravljanje posledic potresa. V tej zvezi je upravni svet imenoval posebno komisijo. Upravni svet ustanove ERSA je nadalje odobril sklep, da se poviša na tri milijarde lir sklad za jamstva nad posojili za nakup živine članov zadruge Friulcarne. Odobril je tudi nekaj manjših denarnih posegov. Mladinski seminar na Lokvah Ob koncu tedna je bil na Lokvah mladinski seminar za člane komisij in drugih organov pri Občinski konferenci ZSMS Tolmin. Udeležilo se ga je nad petdeset mladih s Tolminskega, ki so razpravljali o številnih vprašanjih mladinskega u-dejstvovanja v SR Sloveniji. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki mladinskega odbora SKGZ iz Gorice, ki so tudi sodelovali v razpravi. iHiiHiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB ZBIRANJU PODPISOV ZA REFERENDUM Lova ni mogoče enostavno prepovedati ali odpraviti Spremeniti pa se mora vloga lovca • Ne več plenilec, ampak predvsem gojitelj divjadi Prejšnji teden se je začelo zbiranje podpisov za referendum za odpravo lova, oziroma nekaterih členov okvirnega zakona o lovu. To je eden od desetih, oziroma enajstih predlogov referenduma, ki so jih predstavili radikalci. Kakor je znano, je treba za vsak predlog zbrati najmanj petdesettisoč podpisov. To menda ne bo težko. Podpiše namreč lahko vsakdo, ki je polnoleten in ki ima italijansko državljanstvo. Podpise bodo zbirali do konca junija in to na pristojnih županstvih, v večjih krajih pa tudi v sodnijskih uradih. Ne bi radi sprožili križarske vojne proti lovcem, saj lova ni mogoče dobesedno odpraviti. To bi pomenilo najbrž še večje zlo, oziroma večjo napako, kakor samo izvajanje lova. Strinjamo pa se s tem, da je nujno potrebno obstoječo, zapleteno in zmedeno zakonodajo (okvirni zakon je izdelala država, dopolnjujejo pa ga deželni zakoni) urediti drugače, poenostaviti, zboljšati in dopolniti. Spremeniti se mora predvsem vloga lova in lovca. Slednji ne sme ostati več samo plenitelj divjadi, ampak mora postati zavestni varuh in gojitelj živali in urejevalec (po potrebi) zapletenih razmerij, ki vladajo v živalskem svetu,, kjer- že,,.zdavnaj ni več naravnega ravnovesja. Obenem mora postati lovec tudi zavzet in predvsem zavesten varuh narave in naravnega okolja. V naši deželi je lov urejen drugače kakor v drugih krajih države, in tudi lovci in lovske organizacije se vse bolj zavedajo, da ni glavni in edini smoter lova odstrel divjadi, ampak skrb za njeno ohranjevanje. To so v zadnjem času že večkrat in zgovorno dokazali recimo s tem, da so se odrekli odstrelu ali zmanjšanemu odstrelu določenih vrst divjačine, posebno lovci na Goriškem pa si prizadevajo, da bi lovski koledar, posebej kar zadeva ptice selivke, zaključili že z 31 decembrom. Zadeva o odpravi ali o omejitvi lova torej ni enostavna, predvsem pa manjka ustrezna in popolna informacija. Upamo, da se bodo lovske organizacije, posebej pa Društvo slovenskih lovcev v Furlaniji Julijski krajini v prihodnjih tednih vključili v razpravo in pojasnili svoja stališča. V GORIC Od četrtka do ponedeljka mednarodni festival mladih esperantistov V Gorici bo od jutri do ponedeljka, 7. aprila, četrti mednarodni festival mladih esperantistov. Prireja NI PRVOAPRILSKA ŠALA - J E RES!!! PREVERITE NAŠE CENE! V najmanjši trgovini na svetu ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Forpnica, 28 boste brez dvoma našli to, kar iščete in kar se vam izplača NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V APRILU 1980 podložene jopice iz gabardina 5.900 lir ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 4.500 lir ženska krila iz gabardina 8.000 lir spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boucle 8.000 lir moške In ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške In ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 Ur mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 lir Dinar menjujemo po 40 Or. VSEM KUPCEM POKLANJAMO SPONKO ZA KLJUČE ga italijansko mladinsko esperant-sko združenje pod pokroviteljstvom občinske uprave. Napovedujejo, da se bodo mednarodne prireditve udeležile skupine iz Španije, Jugoslavije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije in Nizozemske, prišli pa bodo tudi posamezni udeleženci iz nekaterih izvenevropskih dežel. Mednarodno srečanje se bo uradno pričelo v petek, 4. aprila, s slovesnostjo v deželnem avditoriju, v soboto in nedeljo pa bodo na sporedu različne prireditve, od predvajanja filmov do folklore. Čeprav gre za nekakšno praznično srečanje. bodo mladi esperantisti nekaj časa namenili tudi resnemu delu. Razpravljali bodo namreč o številnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri širjenju in učenju tega u-metnega jezika. Delo bo, kakor javljajo organizatorji, potekalo po skupinah. NAŠI ZBORI NA PRIMORSKI POJE Ženski zbor Oton Župančič iz Štandreža Mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB V GORICI IN TRŽIČU Na obisku delegacija madžarskih gospodarstvenikov Ogledali so si gradbišče mednarodnega mejnega prehoda pri Vrtojbi ter se posebej zanimali za načrt izgradnje tovornega postajališča - Ogled infrastruktur tržiškega pristanišča Na Goriškem se je v ponedeljek in včeraj mudila na obisku delegacija predstavnikov madžarskih zunanjetrgovinskih podjetij, ki jo je spremljal Laszlo Nyiredy, trgovinski ataše pri madžarskem veleposlaništvu v Rimu. Po sprejemu na goriškem županstvu si je delegacija v spremstvu predsednika trgovinske zbornice Lupierija ter nekaterih članov upravnega odbora, ogledala gradbišče mednarodnega mejnega prehoda za tovorni promet pri Vrtojbi, lokacijo bodočega tovornega postajališča na Jeremitišču ter sistem cestih infrastruktur v gradnji. Znano je, da se Madžari še posebej zanimajo za tovorno postajališče, kjer naj bi uredili tudi nekakšno generalno delavnico za popravila in oskrbo madžarskih kamionov v Italiji. V popoldanskem času so si gostje iz Madžarske ogledali še razstavne prostore na Espomegu, kjer bodo ob koncu meseca, ob priložnosti 10. sejma ESPOMEGO, razstavljala tudi nekatera podjetja iz Madžarske. Včeraj so si gosti iz Madžarske, zmeraj v spremstvu predstavnikov goriške trgovinske zbornice, ogleda, li deželno letališče v Ronkah ter pristanišče Portorosega, kjer so jih podrobno seznanili z dejavnostjo in možnostmi, ki jih nudi ta severno-jadranska luka pri prevzemanju o-ziroma odpremi tovorov podonavskih dežel. Gostje so si nato ogledali pristaniške infrastrukture. Madžarsko delegacijo so poleg trgovinskega atašeja Nyieredya sestavljali še glavni ravnatelj podjetja Terimpex iz Budimpešte Imre Voros, s sodelovalcema Kallaiem in Strangom, ravnatelj podjetja Sore-sco iz Milana Imre Spanik, ravnatelj podjetja Intercooperation iz Budimpešte, Ivan Toldj Osz in njegov pomočnik Jovanovich. Huda prometna na državni cesti nesreča pri štivanu Včeraj zjutraj se je v bližini Štivana, na državni cesti štev. 55, pripetila huda prometna nesreča, pri kateri si je zlomil hrbtenico (poleg drugih telesnih poškodb) 22 letni Valter Bernardi iz Rima, ki služi vojaški rok v Gorici. Bernardi se je z avtom ford taunus z go riško registracijo peljal v smeri proti Trstu, ko mu je za volanom nenadoma postalo slabo. Zapeljal je kraj ceste, misleč da je tam dovolj prostora in da lahko ustavi avto. V omotičnosti pa ni opazil, da drči naravnost proti prepadu — in je zgrmel kakšnih 60 metrov v globino. Kljub udarcem po glavi in zlomljeni hrbtenici pa mu je uspelo izvleči se iz narobe obrnjenega vozila in priplezati spet na cesto, kjer ga je opazil mimovozeči kamionist in mu nudil prvo pomoč. Z avtom Rdečega križa so Bernardi ja od- peljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj dva meseca. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci in karabinjerji z nabrežinske postaje. Res ne gre verjeti vsakomur... Še se najdejo sleparji in seveda tudi taki, ki njihovim spletkam nasedejo. Zgodilo se je te dni v Tržiču, priletni upokojenki, ki stanuje v eni osrednjih ulic. Na vrata je potrkala mlajša, lepo opravljena ženska ter se predstavila za prijateljico nečakinje. Nečakinja, da je zakrivila nesrečo in je zdaj v težavah. Plačati mora kavcijo v znesku milijona lir. Štiristotisoč, da ji je že posodila ona. zdaj bi bilo treba primakniti še 600 tisoč. Vse je bilo tako preprosto, tako resnično. Kako bi teta ne priskočila na pomoč ljubljeni nečakinji! Ko se je zavedla, da bi utegnila biti vmes tudi prevara, je bilo že prepozno. Ženska, stara okrog trideset let, je izginila, z njo pa tudi denar. Z zadevo se ukvarja tržiški komisariat. Nakaznic ni bilo Navala na županstva v obmejnih krajih res ni bilo, marsikdo pa je v dvomu po telefonu vprašal, kako je s stolitrskim bonom za bencin, ki ga prejmejo lastniki malih avtomobilov. Bencin je danes draga stvar in kar prav pride, če ti vlada pokloni brezplačno sto litrov. Pa je šlo le za prvoaprilsko šalo, ki so ji nekateri naši bralci nasedli. Ali je šel kdo osebno na županstvo dvignit nakaznico, nam ni znano, na županstvu v Sovodnjah pa so nam povedali, da so nekateri po telefonu spraševali, kako je s to zadevo. Podobno je bilo najbrž tudi v drugih kraiih. . . Razna obvestila Drevi ob 21. uri bo na sedežu društva naturalistov «Elvise Comel* — Orzonijeva ulica 58, predavanje x diapozitivi o rastlinstvu v goriških Brdih. Predaval bo profesor Fer-ruccio Pascoli, kustos botanične sekcije prirodoslovnega muzeja v Gorici. Prosvetno društvo «Kras» Dol-Po-Ijane, priredi danes, 2. aprila, ob 20. uri v gostilni pri «Kekcu» v Dolu redni občni zbor. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne kolonije Savudrija (od 23. 7. do 6. 8,); Gorje (od 28, 7. do 11. 8.); Vransko (od 24. 7. do 7. 8.). Vpisovanje se zaključi 15. aprila. Vpisujejo v prostorih SKGZ, Ulica Malta 2, ob delavnikih med 9. in 12. uro. Smučarski odsek SPD Gorica priredi v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v domu Andreja Budala v štandre-žu družabni večer za člane ob nagrajevanju svojih tekmovalcev. Prijave sprejemajo na sedežu društva (prijav po telefonu ne sprejemamo), do sobote, 12. aprila. Predavanja Slovensko planinsko društvo vabi 17. aprila ob 20.30 na predavanje o lepotah zgornjega toka Soče. Predaval bo Željko Cimprič. Predavanje ima tudi glasbeno spremljavo. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za avtobusni družinski izlet na Repentabor, 20. aprila, ki bo združen s srečolovom in s skupno večerjo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 11. aprila. Kino Prireditve SKD «Hrast» iz Doberdoba priredi v ponedeljek, 7. aprila, tradicionalni praznik pomladi v Doberdobu. Nastopila 'x>sta zbora Marij Kogoj iz Trsta ter SAF iz Vidma. Sledil bo koncert ansambla Galebi in tria Mavrica z Opčin. Pričetek prireditve ob 16. uri. Mladinski odsek PD Jezero vabi drevi na predvajanje vvestem filma «Indians» v prostorih društva Jezero v Doberdobu. Prva predstava bo ob 18. uri, druga pa ob 20. uri. Gorica VERDI 17.30-22.00 «11 gioco degli avoltoi*. B. Harris in J. Collins. CORSO 17.00—22.00 «L'imbranato». P. Franco in L. Troscel. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Pomo libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSI()R 16.30-22.00 «Questa & PRINCIPE 17.30—22.00 «1 soldi degli altris. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Ljubezer.ska zgodba*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Skrivnost Procaenovih dokumentov*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel 72340, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzinl, Korzo Italija 89, tel. 24-43. EEmsmm Ob tretji obletnici smrti matere, daruje Ladka Devetak 5.000 lir za prosvetno društvo »Danica* z Vrha, VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Sunbeam 1,0 GLS: solidno in ceneno vozilo Avto se odlikuje po skromni porabi goriva in trpežnosti, je pa manj prostoren od ostalih vozil istega razreda - Cena 5.175.000 lir Pravilen zračni tlak podaljša življenje gume A vtomobilist mora poskrbeti tudi, da je vselej pravilno nastavljeno stekanje Daši je že nekaj let last evropskega koncema Peugeot, se Talbotu pozna, da je sodil v koncern ameriških avtomobilskih velikanov. O tem priča predvsem komercialna strategija, ki temelji na zelo razčlenjeni ponudbi: vsak model je na voljo kupcu v številnih različicah, ki se razlikujejo med seboj v stopnji opreme in v motorju. Te strategije se sedaj o-prijemajo tudi druge avtomobilske hiše (predvsem Fiat in Volksvva-gen), nedvomno pa je med evropskimi družbami Talbot tisti, ki jo najbolje tolmači. K temu gre dodati še običajno nizke cene in vselej solidno opremo (vsaj nadivez vsak talbot nudi nekaj več kot tekmec istega razreda), vozila pa so stilistično vzeto dokaj anonimna, tehnična zasnova ni nikoli revolucionarna in motorji sodijo po moči in poskočnosti vselej v poprečje ali celo nižje, so pa zato preizkušeni in trpežni. Kar smo povedali kot splošno oznako Talbotovih avtomobilov, velja še zlasti za model sunbeam. ki ga tovarna ponuja v sedmih različicah (od najcenejše z 928-ku-bičnim motorjem, ki premore 42 KM in hitrostjo 130 km na uro do športnega sunbeam - lotus, ki premore 150 KM in preseže 200 km na uro). Poskusili smo različico 1 0 GLS. ki sodi po motorju v nižji razred, po opremi Da nedvomno više in zato morda v največji meri ustreza poprečnemu i-talijanskemu avtomobilistu, ki o-bičajno izbere dobro opremljen avto z majhnim motorjem. Cena je zelo konkurenčna: 5.175.000 lir s prevozom in davkom IVA vred. Mali sunbeam se na prvi pogled ne ločuje od ostalih limuzin nižjega razreda, ki so v zadnjih letih osvojile evropsko tržišče: prisekan zadek mu daje značilno obliko polkombija. dolg je nekaj več kot 3,80 m, ima trojna vrata. Talbotovo tolmačenje te vrste vozila je morda med najmanj originalnimi, vozilo pa vsekakor vzbuja vtis solidnosti in trpežnosti. Značilni stilistični motivi so povsem zasteklena zadnja vrata, majhni in podolgovati žarometi in precej visok bok. Nos, kot pri vseh talbotih. štrli v naDrej, da bi izboljšali aerodinamiko pa so od spredaj dodali vozilu še majhen spoiler. Za razliko od ostalih hiš so se pri Talbotu pri načrtovanju opredelili za klasično zasnovo z motorjem spredaj in s pogonom na zadnjih kolesih. Prav zaradi te zasnove pa je sunbeam noter manj prostoren tudi od nekaterih manjših tekmecev, ker drog za prenos moči ter diferencial zadaj odjedata precej prostora. Še zlasti če sta prednja sedeža porinjena povsem nazaj, potniki na zadnjem sedežu nimajo prostora za noge. V tem primeru je tudi dostop do zadnjega sedeža precej težaven, ker so vrata nekoliko prekratka in nesrečnež se mora preleviti v človeško kačo. če hoče sesti. Drugače je s prednjima sedežema, ki sta res udobna: šofer in prednji potnik imata na razpolago dovolj prostora, tako da lahko udobno stegneta noge. avto pa je tudi dovolj širok, da nimata občutka utesnjenosti, pa naj bosta še tako nlečata. Če izvzamemo platišča iz lahke zlitine, se različica GLS po zunanjosti ne razlikuje od ostalih, notranja oprema pa je nedvomno nad poprečna. Sedeži so prevlečeni z žametom, na tleli je moquette, pločevina je vsa prekrita, na vratih so praktični žepi, naslonjač zadnjega sedeža je razdeljen na dvoje, tako da je v avtu precej prostora za tri potnike in prtljago. Na armaturni plošči so merilci hitrosti, obratov, pritiska olja, napetosti akumulatorja ter kopica lučk, ki opozarja na morebitne o-kvare. Med temi naj omenimo lučko, ki opozarja na ročno zavoro in tisto, ki opominja, da so vrata odprta. Brisalca imata dve hitrosti, bogato opremo pa dopolnjujeta ogrevana zadnja šipa in brisalec. Sunbeamu se pozna, da se je rodil na angleških tleh: za razliko od ostalih talbotov je vzmetenje precej trdo: na gladki cesti je avto udoben, na vsaki manjši vzpetini pa poskakuje in daje šoferju ter potnikom neprijeten občutek, da so v čolnu. Avto pa kljub vsemu varno zapelje v ovinek tako na suhem kot na mokrem cestišču in ni potrebno ne dodajanje ali odvzemanje volana, pa tudi za dodajanje ali odvzemanje plina ni preveč občutljiv. Mali, 928-kubični motor je odločno preskromen za vozilo, ki tehta prazno nekaj nad 8 stotov: pospeški ne navdušujejo in tudi največja hitrost, 130 km na uro, je ped poprečjem vozil istega razreda. V zameno pa je motor zelo skromen Tehnični podatki MOTOR: štirivaljni, štiritaktni, vrstni motor, 928 kub. cm, največja moč 42 KM pri 5.000 obratih, največji navor 7 kgm pri 2.600 obratih, kompresij-sko razmerje 9/1, vodno hlajenje. PRENOS MOČI: štiristopenjski sinhronizirani menjalnik. KOLESA: pasaste gume 145 SR 13, platišča iz lahke zlitine 5 l/2x J 13. VOZ IN OBESE: limuzina za pet oseb, troje vrat, samonosna karoserija, spredaj posamične McPhersonove obese, zadaj toga prema z vzdolžnimi vodili, blažilniki in vijačnimi vzmetmi. ZAVORE: dvokrožne, spredaj koluti, zadaj bobni, mehanska ročna zavora deluje na zadnji kolesi, VOLAN: zobata letev, rajdni krog 9,69 metra. MERE IN TEŽE: dolžina 3,830 m, širina 1,603 m, višina 1,395 m, medosna razdalja 2,413 m, teža (prazno vozilo) 815 kg, največja dovoljena teža 1220 kg, največja dovoljena teža prikolice z zavoro 600 kg. VZDRŽEVANJE: posoda za gorivo 41 I. ZMOGLJIVOST: maksimalna hitrost 130 km na uro, kilometer brez zaleta 42 sek, 0-100 km na uro 24,7 sek. in tudi pri najbolj «divji» vožnji avto ne spije več kot 9 litrov goriva na sto kilometrov. Poleg tega pa je motor tudi precej trpežen, saj je potovalna hitrost skoraj enaka največji. Sklopka, zavore in menjalnik sodijo v poprečje, le sinhronizacija menjalnika se nam ni zdela najboljša, saj pri pretikanju večkrat rado zaškrta. Mali sunbeam smo preizkusili na dolgi avtocestni vožnji: vozilo jamči precejšnje udobje, le hrup motorja nekoliko moti voznika in potnike. Naj ob tem povemo, da se nam tudi profil sedeža ni zdel najboljši, saj po dolgi vožni voznika in potnika nekoliko boli hrbet. Pomlad pomeni prvo treznejše razmišljanje kam in kako na letovanje. V zadostitev tega vprašanja je bil tudi letos od 22. do 30. marca na velesejemskem razstavišču že 4. sejem navtike in kamping opreme «Nauticamp 80». Če se omejimo izključno na navtiko, lahko trdimo, da je tržaški «Nauticamp» neobičajna prireditev, ki nima primerjave z drugimi navtičnimi saloni po Italiji. Skoraj nismo opazili novosti: trgovci so razstavljali predvsem že znane modele, take, ki jim ne manjka potencialnih kupcev. Plovila so spadala zato predvsem v srednji in nižji razred, kljub temu pa je bilo nekaj prestižnih jaht in visokomorskih gliserjev, ki so jih razstavljali bolj kot zanimivost, kot da bi upali v prodajo. Povprečen kupec je torej z lahkoto našel plovilo, primerno svojim finančnim zmogljivostim. že prva ugotovitev, najštevilnejši so bili gliserji in motorni čolni, nas je presenetila, saj smo mislili, da bosta energetska kriza in podražitev goriva vplivali na tovrstno ponudbo. Izbira je bila res popolna, od malega, 3 metre dolgega drsnega čolna «lord junior» (380 tisoč lir brez motorja) do družinskega kajutnega gliserja «590 C», ki stane kar 16 milijonov 300.000 lir, da ne omenimo večjih pošasti in vedno žejnih dirkalnih gliserjev. Na razstavišču pa smo kljub temu opazili novost, in sicer pre- Dovolj je, da pogledamo na pnevmatike vozil, ki so parkirana na ulici, da opazimo, da imajo le redka - in predvsem nova - enakomerno obrabljene gume. Vožnja z neenakomerno obrabljenimi gumami pa je lahko nevarna, zlasti ko so pogoji kritični (divjanje v ovinku, ostro zaviranje, mokro cestišče), predvsem pa avtomobilist po nepotrebnem troši nemajhen denar, saj bo moral zamenjati pnevmatiko pred časom. Vzrokov neenakomerne porabe gum je več, najpogostejša pa sta vsekakor nepravilno stekanje koles in nezadosten ali previsok zračni tlak. Tlak v gumah je treba večkrat preverjati (in to pri hladnih pnevmatikah), saj od pravilnosti tlaka ni odvisna samo obraba gume, pač pa tudi poraba goriva in pravilna lega na cesti. Skrbnemu vozniku zato ne bo žal zamuditi nekaj minut na servisu, da preveri pravilnost tlaka v pnevmatikah. Bolj zahtevno je preverjanje pravilnosti stekanja ali raztekanja koles. Stekanje pomeni, da prednji kolesi «škilita» nekoliko navznoter, (pri raztekanju «škilita» navzven). Pri napačni nastavitvi se gumi o-brabita na zunanjem ah na notranjem robu, pravilnost nastavitve pa lahko preveri le mehanik. Ko smo že pri obrabi gum naj povemo, da na to lahko vplivajo tudi napačen nagib, obrabljen kret-ni mehanizem, preostro zaviranje in tudi neuravnovešena platišča. Avtomobil cenejši kot avtobus Avtomobil je cenejši od avtobusa: tako vsaj meni skupina britanskih raziskovalcev londonskega laboratorija za prevoze, ki je več mesecev zbirala podatke o javnih prevozih in o osebnih prevoznih sredstvih. Pri izračunavanju pa izvedenci niso upoštevali samo go- vladovanje smotrnosti. Povečalo se je namreč število tako imenovanih «dnevnih gliserjev», ki. nimajo palube in je prostor izkoriščen predvsem za sončenje. Priobalno divjanje gre torej v zaton, plovilo mora nadomestiti prenatrpane plaže. Ob slabem vremenu pa se ne podamo na morje in je zato pokrit krov odveč. Glede konstrukcijskih materialov smo videli skoraj izključno ojačeno poliestrsko smolo, les je bil popolnoma odsoten, dve plovili iz aluminija pa sta samevali. Razstavljavci trdijo, da aluminij v Trstu in Italiji kljub prednostim (trdnost, teža. trajanje in odsotnost vzdrževanja) ne gre v promet, ker so za kupce plovila preveč proletarska in špartanska, z njimi pa se ne bomo postavili pred sosedom in ne vzbujali zavisti. Prav tako je malo kupcev za čolne na propulzijski pogon, razstavljali so samo enega, kljub temu da napovedujejo temu sistemu lepo bodočnost. Kot običajno so bili na tržaškem sejmu številno zastopani gumijasti čolni. Zanimanje Tržačanov do teh plovil se iz leta v leto veča iz enostavnega razloga, da v Tržaškem zalivu skoraj ni več privezov, tak čoln pa lahko spravimo na podstrešje ali v klet. Ta razlog navsezadnje v Trstu pogojuje skoraj vse nakupe, saj so pristanišča natrpana, kupci pa si priskrbijo plovilo šele, ko imajo zagotovljen privez: Zaradi tega lih stroškov, pač pa so po nekem ključu skušali monetizirati tudi čas prevoza, udobnost prevoza, razpoložljivost vozil, možnost sedenja itd. Pri takem izračunu potroši voznik 7 penijev na kilometer, medtem ko je treba odšteti za avtobus kar 22 penijev. Tudi ko bi bil avtobus zastonj, bi bil dražji od avtomobila (17,5 penija za kilometer). Ugotovitve britanskih raziskovalcev so vsekakor nenavadne in, dasi pieračunane na britansko stvarnost, postavljajo na glavo vse dosedanje trditve o javnih in zasebnih prevozih. Nov vodič italijanskih kampingov Italijanski «Turing club* in Vsedržavna zveza kampingov sta izdala v teh dneh nov vodič italijanskih kampingov. Organizaciji sta z združenimi močmi povsem prenovili vodič, ki je res zanimiva in popolna publikacija s podatki o 2.000 italijanskih kampingih. Tudi z grafičnega vidika je vodič pregleden in zasnovan tako, da je kar najbolj razumljiv. Podatke o kampingih dopolnjujejo tudi zemljevidi italijanskih dežel ter tlorisi glavnih italijanskih mest. Francoska hiša Renault je v teh dneh predstavila javnosti svoje nove tovornjake serije G, ki so bili zasnovani tako, da bi kar v največji meri zadostili vsem potrebam prevoza v razredu od 15 do 27 ton nosilnosti. Na voljo sta dva motorja in številne karoserije ter opreme. Februarja letos je japonska avtomobilska industrija izvozila skupno 486.000 vozil, kar je za 42 odstotkov več kot februarja lani. Na notranjem tržišču pa je prodaja narasla za 34 odstotkov. pa smo bili nemalo presenečeni, da so bile povsem odsotne jadrnice s premično drsno ploskvijo razen nekaj «orehovih lupin» kot mala. 3 metre dolga in 1,35 metra široka jadrnica «sailord 300», ki lahko služi le za nedeljsko rekreacijo in stane 585 tisoč lir. Jadrnice s premično drsno ploskvijo so namreč najprimernejše za krajša križarjenja, iz prikolic pa jih brez večjih težav spuščamo v morje, kar ni mogoče z balastnimi jadrnicami, ki jih med drugim zaradi teže ne prevažamo po cestah. Kljub temu pa je bila balastna jadrnica kraljica razstavišča. Največje zanimanje sta vzbujala predvsem 6-metrski «sloop 20» (9 milijonov lir) in 5,60 metra dolga jadrnica «bissotwo 560» (7 milijonov lir). Bržkone zaradi jugoslovanskih kupcev, ki so iznajdljivejši od italijanskih so razstavljavci ponujali jadrnice tudi v «montažni škatla. Kupiš golo lupino, vse o-stalo pa vgradiš sam, kar pomeni orecejšen prihranek. Ne bo odveč, če omenimo tudi jadralno desko (ivind surf), ki si postopoma utira pot tudi na severni Jadran. Cene te zadnje modne muhe, ki se ni izkazala kot e-nodnevnica, pa so v primerjavi z drugimi plovili pretirane. Najenostavnejša začetniška jadralna deska stane namreč 270 tisoč lir, zahtevnejša pa približno 600 tisoč lir. To pa so že cene. s katerimi si lahko kupimo manjšo jadrnici ali motorni čoln. TALBOT VAM PREDSTAVLJA MODELE ZA LETO 1980 Nov 1510 — Horizon — Sunbeam — Baghera — Ranch — 1100 — 2000 cc PRI NAS POSKUSITE IN IZBERITE VAM NAJUSTREZNEJŠI MODEL — TAKOJŠNJA DOBAVA ZASTOPNIK TALBOT DUPLICA GIOVANNI Viale Ippodromo 2/2 - TRST - Telefon 76-34-87 TALBOT ■ llllllll|ll■IIHII■■U■>l1MIHmlll■■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||«||||||||||t||l|||||||•|||Ul||||f|||||||||||l||l||l||||||,„„l|,,„„||||M,1||||||||| NA TRŽAŠKEM SEJMU NAVTIKE IN KAMPING OPREME Privezi pogojujejo prodaje Razstavljali so zato predvsem manjša in srednja vozila ■■■■ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Intervju z znanostjo Srečanje s Pietrom Metallijem 13.00 Biseri sedmega kontinenta 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: ruščina 17.00 3, 2, 1. . . stik! 17.30 Jetniki kamna, TV film 18.00 šolska vzgoja: Zgodovina italijanskega risanega filma 18.30 Vesolje 1999, Golos, TV film 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TV film 21.35 Znanstvena oddaja 22.15 Športna sreda ZDA: Boks Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti, oddaja za potrošnika 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Biologija in okolje Program za mladino 17.00 Čebelica Maja, risanka 17.30 Znanstveno tehnična oddaja 18.00 Šolska vzgoja: Ljudstva in dežele 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dixi in Bixi, risanka 19.00 Dober večer z. . . divjim Zahodom «Osvajanje divjega Zahoda* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Korenine — naslednje generacije, TV nadaljevanka v kateri nastopajo Henry Fon- da, Olivia de Havilland ir Irene Čara 21.35 Ženska 22.15 Bonanza Nasprotnik, TV film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Posebna oddaja o Toskani 20.00 Malo gledališče 20.05 Življenje v družini, film, ki ga je režiral Kenneth Loacb 21.55 DNEVNIK 3 22.25 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.25 Udarna brigada: Pobeg 17.40 1000 let bizantinskega cesarstva. serijska oddaja 18.10 Mladi godben.ri na tekmovanju Villa Lobos, 1. del 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.26 Zrno do zrna 20.00 Film tedna: Poslednji podvig diverzanta Oblaka 22.05 V znamenju Koper 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.50 Dekle z rdečimi škornji, film, v katerem nastopa Catherine Denevue 22.40 športni dogodek Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 Zgodovina pomorstva, dokumentarni film 20.00 Izbor v sredo 22.15 TV DNEVNIK ŠVICA 18.05 Oddaja za mladino 18.50 Poročila 19.05 Športni program 19.35 Srečanja 20.30 DNEVNIK 21.35 «Musicalmente» TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; vmes ob 10.45 oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: U-metnost dobre kuhinje; 12.00 «Pod Matajurjan», posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence: Danes bo ob 15.30 na sporedu neposreden prenos iz radijskega Avditorija A tretje javne oddaje «Med dvema ognjema*. Tokrat se bodo med seboj pomerili dijaki prvega razreda Državnega klasičnega liceja «Primož Trubar* iz Gorice in prvega razreda Znanstvenega liceja «France Prešeren* iz Trsta. V finalni del tekmovanja za lovoriko zmagovalca so se že uvrstili učiteljiščniki iz Gorice in dijaki Trgovskega tehničnega zavoda iz Trsta. Poseben gost današnje oddaje bo dekliški pevski zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine. «Odprimo knjigo pravljic*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Paleta orkestrov; 15.30 Med dvema ognjema - kviz oddaja ob sodelovanju slovenskih tržaških in gori-ških višjih srednjih šol in prisotnosti občinstva z neposrednim prenosom iz Avditorija «A»; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena oddaja; 9.00 štirje koraki; 9.15 Poje O. S. Smith; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11 32 Horoskop; 11 35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Posebna oddaja iz Rima; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Zbrali smo za vas; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.15 Glasbena oddaja: 15 45 Dalmacija in njene pesmi; 16.00 Filmske novosti: 16.32 Crash: 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Veliki izvajalci: pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak; 18 32 Včerajšnje popevke; 19.00 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14,30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon - naš mikrofon in narodnozabavna melodija po vaši želji; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6,00 - 7.30 Glasba :za dobro jutro; 7.45 Poštna kočija; ’100 Glasbeno govorni program; 11.00 Poje Ray Conniff; 11.15 Radijska priredba; 11.30 Glasbeni program; T2.03 Glasbeno govorni program; 13.15 - 14.03 Klasiki lahke glasbe: 14.30 Radijska priredba; 15.03 Rallv; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.00 Patchwork; 18.30 Radijska priredba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, .14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 - 11.35 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13 30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 1815 Naš gost; 18.30 Kaj radi poslušajo; 18.55 Minute za EP; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z. . .; 20 00 Koncert za besedo - Haiku: 20.25 Minute z violinistom Andreasom Reinerjem; 21.05 «200 let slovenske opere*: 22 20 Informativna oddaja za tujino; 22 30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23 05 Lirični u-trinki; 23.10 Jazz pred polnočjo -Alto - Summit. NIKONOV PADEC Bob Woodward Carl Bernstein | vi 4 $ 141. Prevedel Dušan Dolinar Kissingerja je odkril čez nekaj minut. Na svoj zabrisani način mu je Haig le z nekaj naglimi potezami opisal, kaj se je zgodilo v zadnjem času. Bilo je očitno, da ne zaupata drug drugemu. Haig je govoril s Kissingerjem skoraj enako nejasno kot s Scovvcroftom. Imamo kočljiv trak, je rekel, ni nujno, da bi bil usoden, toda nekateri pravniki mislijo, da je. Na hude reči smo naleteli že nekajkrat. je dejal, in pravniki včasih izgubljajo glavo. Toda »trak jasno priča, da je predsednik ob VVatergateu vpleten« v prikrivanje. Kissingerja to skorajda ni presenetilo, sklenil pa je, da se bo vpričo Haiga vedel previdno. Minister je moral varovati nekatere interese. VVatergate je že pretresal njegovo zunanjo politiko. Možnost, da pride do sodne obravnave v senatu, tudi če bi bila še tako kratka, je v njem zbujala mučne privide. Temu se je treba ogniti ma- lone za vsako ceno. Predsednik bo mesece in mesece o-hromljen. Kissinger vsega tega ni povedal Haigu. Ustvariti si je želel pozicijo na obeh straneh ograje — pokazati je hotel, da se zaveda, kako težavne so okoliščine, hkrati pa povedati, da ne sodi med tiste, ki zapuščajo predsednika. Haigu ni zaupal odkrite ocene položaja. Vse, kar reče, se utegne še toplo znajti pri predsedniku. Haig pač zmerom poskrbi najprej zase. Haig je tipal enako previdno. Oprezno je razvijal misel, češ ne sme priti do tega, da bi predsednika strmoglavili. Dolžnost vodje osebja v Beli hiši in Kissingerja je, da obdržita vlado in državno upravo v obratovanju, dokler ne pride do mirne rešitve. Kissinger je menil, da se bodo morali vsi skupaj izjemno brzdati; okoliščine so zelo vnetljive. On in Haig morda ne bosta nikoli mogla poravnati medsebojnih računov. Navzlic temu pa bosta nemara zmogla sodelovati. Timmons je zgodaj zjutraj klical Buchanana na dom. Haig je očitno držal besedo in staremu omenil' opcijo dve. »Ovalna pisarna je to sprejela v vednost brez posebnega odpora,« je Timmons rekol Buchananii. Buchanan je navzlic osebnemu nasprotovanju temu načrtu * rekel, da bo vest o zamisli raztrosil med novinarje. Kmalu bi se moral prikazati na »Sperlingovem zajtrku«, tedenskem žurnalističnem obredu, ki ga je pripravljal Godfrey Sperling od Christian Science Monitorja. Ti zajtrki, ob katerih se je govorilo za javnost, so politikom omogočali skupaj s kakimi desetimi do dvajsetimi poročevalci preizkušati politične vode. Buchanan je to jutro mimogrede omenil novinarjem, da Bela hiša tehta, kako bi bilo, če bi boj v predstavniškem domu opustili in pomaknili pravdo naravnost v senat. Tako je državna uprava prvič priznala, da bo predsednik v predstavniškem domu poražen. Buchananova «novica» je okrog desetih dopoldne že drvela po žicah. Na Capitol Hillu so jo sprejeli besno in nejeverno še posebej med predsednikovimi pristaši v pravosodnem odboru predstavniškega doma. VViggins se je kar penil. «Prav briga me, če me zdaj pokliče tudi sam Nixon in mi pove, da je takšna njegova želja. Mislim, da to ni prav.« V zgodnjih popoldanskih urah je imel Buchanan že polne roke dela s tem, da je prebadal svoj lastni poskusni balon. »Pristaši starega na Capitolu so vsi zaprepadeni,« je poročal Timmonsu. Ko se je reakcija še poslabšala, je predsednik naročil Deanu Bur-chu: «Poženite ta načrt k vragu.« Bela hiša je torej napak ocenila razpoloženje v predstavniškem domu, pa tudi tistemu ni sledila, kar se je dogajalo v senatu. Burch in Timmons sta računala, da se Nixon lahko tam zanaša na neomajen temelj, ki ga sestavlja od petintrideset do štirideset senatorjev. Senator VVilliam E. Brock III. iz Tennesseeja, ki ga je Bela hiša štela med trdne glasove za Nixona, pa je to dopoldne v svoji pisarni pred nekim reporterjem glasno ugibal, kako je mogoče, da se predsednik in njegovi ljudje izgubljajo v »sanjskem svetu.« Brock je menil, da lahko Richard Nixon zmaga v senatu samo na en način — in sicer tako, da pride na dan s kakim novim, "Odrešilnim dokaznim gradivom«. Petnajst mesecev opazuje, kako se predsednikova obramba seseda pod težo Nixonovih last- nih dejanj, zdaj pa ne more reči drugega kot tole: «Ni realistične poti, ki bi nam omogočila podpreti oprostitev — in tako sodi marsikateri republikanec, ki računa nanj. Na tej strani je vsaj že poi republikancev ubežalo. Trdno jedro Nixonove podpore v senatu šteje od dvajset do šestindvajset glasov.« Predsednik pa je potreboval štiriintrideset glasov in po kuloarjih in umivalnicah so se ljudje ta dan pogovarjali samo še z vdanostjo v usodo. Mnogo senatorjev, na katere je stavila Bela hiša, si je želelo samo še tega, da bi bilo vsega skupaj hitro konec. »Mislim, da se predsednik ne bo mogel izogniti premišljevanju o vsem tem, ko bo naposled zvedel, kako kažejo številke v senatu,« je dejal Brock. «Toda če bo rekel: .Hočem sodno obravnavo,' potem jo bo dobil, sveta nebesa, in obravnava bo poštena in nepristranska. Nihče se več ne obotavlja, nihče se ničesar več ne boji, za to je poskrbela pravosodna razprava v predstavniškem domu. Tu narašča občutek, da bi glasovanje za obsodbo deželi koristilo — in da bi bilo varnejše.« Je pa Brock dvomil, da bo s Capitol Hilla odkorakala v Belo hišo kaka delegacija in tam zahtevala odstop. »Predsednik tako ali tako ne bi ubogal Saj skoraj ni človeka, ki mu ne bi bil že kdaj skušal pomagati — moledovali so pri njem, prosjačili — pa ni nič zaleglo... Predsednik je že prevečkrat pustil na cedilu preveč ljudi . • Bela hiša je izčrpala vso zalogo verodostojnosti In dobre volje.« * Zamisel so imenovali tudi Freyev načrt po članu |>redstavniškega doma Louisu Freyu ml., republikancu s Floride, ki se je pet mesecev prej zaman zavzemal zanjo, ker je želel, da bi pospešili preiskavo za sojenje in odpoklic. V lahki težki kategoriji ■ Jr , , . ‘ " ParSov zgubil po točkah Premagal ga je Amerikanec Camel ■ Še vrsta drugih dvobojev za naslov svetovnega prvaka NEW YORK — Par lovu ni uspel veliki met: v «dolgi noči ameriškega boksa», v kateri je bilo kar Pet srečanj za naslov svetovnega boksarskega prvaka, je Parlova Premagal 28-letni ameriški Indijanec iz Montane Mar vin Camel, ki Je tako postal novi svetovni prvak v lahki težki kategoriji. V tej kategoriji doslej namreč ni bilo sve lovnega prvaka. Camel je, v nasprotju s prvim srečanjem v Splitu, ko so se sod-jnki odločili za neodločen izid, tokrat zmagal s soglasno odločitvijo sodnikov in si je tako priboril že svojo 36. zmago, v dosedanjih njegovih 39 nastopih. > dvoboj je bil prvih osem krogov dokaj izenačen, nato pa je Camel Prevzel pobudo in zmagal po toč-,kah. oba boksarja sta bila ob kon-eu precej zdelana, saj sta krvave-« iz več ran na obrazu. Poleg tega so bila sinoči še naslednja srečanja za naslov svetov-dega prvaka: Američan Weaver je postal svetovni prvak težke kategorije. Svojega rojaka Tateja, ki je bil svetovni prvak po verziji WBA, je Premagal s k.o. v 15. krogu. V verziji WBC pa je Američan Holmes naslov svetovnega prvaka težke kategorije ohranil z zmago bed svojim rojakom Jonesom s t.k.o. v 8. krogu. V srednjetežki kategoriji (WBA) je Američan Gregory postal : tovni prvak po zmagi nad dc sve-doseda- njim prvakom, Američanom Johnsonom. s t.k.o. v 11. krogu. Amerikanec Leonard pa je z lahkoto ubranil naslov svetovnega prvaka vvelter kategorije (WBC) V 4. krogu je premagal s k.o. Britanca Greena. NOGOMET Drevi v Trstu (20.45) Triesiina-Dulvvich V okviru «anglo-itaIijanskega» nogometnega turnirja bo drevi v Trstu, na stadionu «Pino Grezar* ob 20.45 srečanje med Triestino in angleškim moštvom Dulwich Hamlet. Za tržaške ljubitelje nogometa bo to prava poslastica, saj se bodo neposredno soočili s tradicionalno angleško šolo. Dulwich Hamlet nastopa v polprofesionalni angleški ligi. V predtekmi (ob 19. uri) se bosta v prijateljskem srečanju spoprijeli naraščajniški vrsti Triestine in Maribora. NADZORNI ODBOR ZSŠD1 sklicuje danes, 2. aprila, ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini skupščino športnih društev po zmagi KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM j ATLETIKA NA TEKMOVANJU NIŽJEŠOLCEV NA KOLONJI Tesen poraz Domo ve peterke Dobri rezultati tudi med najmlajšimi Z dvema točkama razlike izgubili proti moštvu tržiškega Pom Dom — Pom 91:93 (34:50) DOM: Košuta, Semolič 30, Ziani, Blažič 25, Dornik (k) 14, Čubej, Vi-sintin 3, Nanut, Prinčič 19, Kont. PON: Kont v 14. min d.p., Dornik v 18. min. d.p. Hvaličevi varovanci so v nedeljo v dramatičnem srečanju ponovno izgubili, in tokrat v gosteh v Tržiču proti Pomu. Srečanje ni bilo izredno atraktivno, igra je bila izredno živčna, tako da je več igralcev dobilo tehnične napake. Sodnika nista prav slabo sodila, pod vsako kritiko pa je bil zapisnikar, ki je v prvem polčasu pozabil napisati dve točki našim fantom, nekaj minut pozneje pa je prisodil koš našemu igralcu, ki bi moral nastopati s številko sedem, ki pa v resnici ga ni bilo. Vsekakor opaziti je bilo preveliko ležernost s strani federacije, ki pošilja na srečanja nesposobne zapisnikarje. Najboljši na igrišču je tokrat bil Blažič, ki se je odlikoval tako v napadu kot tudi v obrambi. Semolič je dobro zaigral v napadu. Vsekakor je bilo opaziti šibko točko Doma, ki je obramba. Ta je delovala izredno neuspešno, saj so bili nasprotniki znatno manjši od naših fantov, pa so kliub temu lovili večino odbitih žog. Prihodnje srečanje bo v nedeljo, 13. aprila, v telovadnici na Roj-cah s pričetkom ob 10.30, ko se bodo Hvaličevi varovanci spoprijeli z ekipo Časa del Carrozziere. M. Č. DEČKI Sokol — SABA (26:25) 53:49 SOKOL Della Schiava, D. Busan, P. Busan 6, N. Pertot, Nev. Per- ODBOJKA V MOŠKI C LIGI V okrnjeni postavi Kras ni mogel upati na zmago V 1. ŽD zaslužena zmaga Kontovelk proti Virtusu - Goriški Dom se je v 2. MD oddolžil Solarisu za poraz v prvem delu prvenstva j _ MOŠKA C LIGA ^pies Fiume Veneto — Kras 3:0 Kras se je v soboto podal na težko gostovanje v Fiume Veneto i ^ :?krnjeni postavi. Manjkala sta ! poreč Grilanc in Milič; Našim *antom ni; tako'preostalo čirugega, kca da se čim častne je ..predajo. Apies je imel skozi vso tekmo po-hudo v svojih rokah in vsa priza-hevanja gostov, da bi nekoliko o-teuili poraz, so bila zaman. Kras je sedaj na predzadnjem teestu lestvice skupaj z drugim trpkim tretjeligašem Volleyem. Brez hvoma bo drugo soboto odločilna tekma za zgoniško-repetabrske Predstavnike, saj jim prihaja v go-*te žadnjeuvrščena ekipa Valdo-*P°rt, ki je že matematično izpa- «a iz lige. M. I. 1. ŽENSKA DIVIZIJA *lrtus - Kontovel 0:3 (13:15, 13:16, 6:15) KONTOVEL: Čmjava, M. Daneu, D^Daneu, Prašelj, T. Cibic, V. Cibic, , Srečanje je bilo precej zanimivo j®.v trenutkih tudi izenačeno, še zla-*“ Prva dva seta. Svojevrsten je bil Predvsem prvi, saj so domačinke vo-že s 13:2, Kontovelke pa so v ^^njem trenutku zbrale vse svoje in ga zasluženo osvojile. Tudi v Qrugem je bilo ravnovesje sil pre-^j izrazito, o čemer govori tudi k<*ični obračun 16:14. V tretjem setu bili priča verjetno najboljši i-Kontovelke so končno pokazale pravo veljavo, sa ’ so z učinko-mirni akcijami popolnoma presene-domači Virtus. Kontovelke so tokrat na splošno *®dovoljile, med vsemi pa je iz-stoPala Denis Daneu. H. L. CUS - Sloga 3:0 (15:9, 15:4, 15:5) SLOGA: Čuk, M. in N. Grgič, J^č, Hrovatin, M. in T. Križman-Clp. Lazar, Milič, Ražem, Zok. CUS je izredno solidna ekipa, ki raseda mesto pod vrhom lestvice in ^ haše igralke v prvem delu pr-^hstva premagal s 3:2. Kljub te bi Sloga ne smela tako lahko Položiti orožja. V tekmi, ki je tra-“a‘a manj kot eno uro, ni šlo slo-* ffsicam i.ič od rok in pekoč poraz * bil neizbežen. Inka 2. MOŠKA DIVIZIJA *o||ey ts — Juventina 3:1 (15:5, 15:6, 7:15, 15:9) JUVENTINA: Nanut L., Golob E., f/ganel R., Corva A., Malič A., ®4učič D., Bressan M. _ Standreška šesterka se je v soboto ZjHjla praznih rok iz Trsta, četudi i.1. bila nasprotna ekipa nepremag-vJ1Va- K porazu je pripomogla pred-?®hi nervoza, med nekaterimi igral Pripomniti pa moramo, da so krat juventinci naleteli na dva «ne-.bretna* tržaška sodnika, ki preveč-*fat nista videla ali nista hotela ideti Volleyevih napak. Kljub te-,u so se «belo-rdeči» borili in se .Kosali upirati nervozi, tako da so osvojili tretji set. _ ^ Prihodnjem, 12. kolu, ki bo na “Poredu 12. aprila, se bodo Štandrež-! spoprijeli z ekipo Solaris iz Tr-Tekma bo v Trstu ob 16. uri. D. in M. D°"i (GO) - Solaris (TS) 3:1 (15:12, 8:15, 15:13, 15:5) "OM: Cotič, Jarc M., Juren, Pa- hor, Gomišček, Jarc D., Prinčič, Devetak in Komel. SOLARIS: Dodini, Rizzo, Aiello, Siriani, Rizzo, Del Piero, Lutman, Lugnani, Nardi in Cavazzoni. Domovci so se v soboto oddolžili tržaškemu Solarisu za poraz v pr-y'em deTiijbrVfenstva; ki kb ga doživeli 'v Trstu. Goričani 'so tokrat, če--pray z>,ti^,Pfeyeč..zadovoljivo igro, odpravili goste s 3:1. V prvih treh setih je bilo srečanje povsem izenačeno, čeprav ni manjkalo nervoze in nepovezanosti. Le v četrtem setu so se domovci zbrali in zaigrali zbrano in učinkovito. Pri domovcih je tokrat obramba opravila levji delež in pri tem zlasti mislimo na blok. To je razveseljivo dejstvo, saj je bila večkrat ravno obramba ena izmed vrzeli v Domovih vrstah. Dobro se je tokrat izkazal B, Cotič, poleg njega pa tudi mlajše sile (Pahor, Gomišček in D. Jarc). Zaradi velikonočnih praznikov bodo v prvenstvu 2. moške divizije počivali teden dni. Dvanajsto kolo bo torej na sporedu v soboto, 12. aprila. Pri Domu bo gostovala šesterka Vo!ley Grado, ki je na zadnjem me-'tu na skvoni lestvici. Naj pri tem dodamo, da bo ravno s tem srečn-njem Dom začel Igrati domače tekme v občinski telovadnici v Štan-drežu (ne več v Ločniku) s pričetkom vedno ob 18. uri. -ik- 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor - Volley Club 1:3 (17:15, 7:15, 9:15, 6:15) BOR: Birsa, Gerdol, Furlanič, Klemše, E. in L. Maver, Montanari, Viffini, Tomšič, Cergol. Po petih zaporednih zmagah so odbojkarice Bora nekoliko nepričakovano prepustile dve točki gostujoči - šesterici Volleya. «Plave» so tokrat zaigrale pod svojimi sposobnostmi in nikakor niso uspele urediti svoje igre, ki običajno sloni predvsem na napadu. Glavni vzrok za pomanjkanje prodornosti ob mreži lahko iščemo v odsotnosti Zupančičeve, ki je v tej ligi praktično neustavljiva za nasprotno obrambo. Ker, pa bo ta igralka zaradi poškodbe gležnja morate dalj časa počivati, je nujno, da ostale zaigrajo bolj borbeno in učinkovito, saj bo v nasprotnem primeru splavala po vodi odlična uvrstitev, ki so si jo borovke priborile v prvi polovici prvenstva. Mig. 3. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Ločnik 3:2 (7:15, 15:10, 13:15, 15:12, 15:11) OLYMPIA: Pola, Terpin, Sirk, Tommasi, Rustja, Devetak, Makuc. V prvi tekmi drugega kola je v nedeljo 01ympia v zelo borbenem srečanju zadala hud poraz ločniški ekipi. To je bila prva zmaga O-lympie in obenem prvi poraz Loč-nika. Tekma je bila zelo zanimiva, saj gostje niso pričakovali takšnega odpora. Ko so spoznali, da so se ušteli, so zelo popustili, naši fantje pa so se vse 1 ilj razigrali. Upajmo, da bodo po tej poti tudi nadaljevali. G. R. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Volley Club — Sloga 3:0 (5:15, 9:15, 7:15) SLOGA: Adam, Benčina, Berdon, Čufar, Debenjak Grgič, Kovač, Križmančič, Repinc, Sosič, S. in V. Vidah. Tudi v povratnem kolu so mlade slogašice brez težav premagale tržaške vrstnice. Sloga je zmagala 1:2 po pičlih štiridesetih minutah igre. Zmaga naše ekipe ni bila nikoli v dvomu, saj ji Volley Club ni bil dorasel nasprotnik. Z novima dvema točkama je Sloga še vedno na prvem mestu na lestvici in glavni kandidat za napredovanje. •• » * Inka %<«UNDER 15» Kontovel - DMA (21:19, 5:15, 4:15) KONTOVEL: Regent, Antoni, T. Pertot, Kemperle, L. Pertot, Ban, Starc, N. Daneu, Prašelj, Štoka, S. Daneu. V prvenstvu »Under 15» bi Konto-veike skoraj pripravile še eno veliko presenečenje. Igrale so namreč proti prvouvrščeni OM1 in so po ostrem boju zmagale v prvem setu z dokaj neobičajnim rezultatom 21:19. V tem delu so se domače i-gralke izkazale z zelo požrtvovalno igro in značajnostjo. Škoda, da so v nadaljevanju popustile, tako da so nasportnice z lahkoto slavile končno zmago. H. L. Vi, tot 2, Ušaj 37, Bandelli 8, Devetak, Kojanec, Grilanc. V prvem delu prvenstva so Na-brežinci slavili nad ekipo SABA visoko zmago, tokrat pa so se morali pošteno potruditi, preden so odnesli točki, kar jim zagotavlja šesto mesto na končni lestvici. V tem srečanju sta se odlikovala Ušaj in P. Busan. Prvi zaradi uspešnih metov iz daljine, drugi pa zaradi dobre igre. A. Pupis Alabarda — Polet 147:39 (63:16) POLET: E. Guštin, B. Guštin, Feri 21 (1:3), Košuta 5 (5:10), Gra-nier 7 (1:3), Komar 6, Hrovatin. PM: 7:16 V tej tekmi so imeli Openci kot edini cilj onemogočiti nasprotniku, da doseže rekordno število košev. Ne samo, da so v tem uspeli, ampak so tudi pokazali pametno in dopadljivo igro v napadu, če seveda upoštevamo ogromno tehnično in fizično razliko med obema ekipama. Trenutno bi morda le v obrambi lahko zahtevali kaj več od njih. Poletovci torej kažejo iz srečanja v srečanje določen napredek in upati je le, da zavoljo visokih porazov, ki so jih ut-peli v tem prvenstvu, ne bo usahnila volja do igranja. Med posamezniki sta bila tokrat najboljša Feri in Granier, prvi kot strelec, drugi pa kot organizator igre. Loris Tavčar 1. MOŠKA DIVIZIJA Kontovel — Polet 43:52 (27:26) KONTOVEL: Volpi, Daneu, Rau-ber 11, Piccini, Daneu, Kerpan 8, Ukmar 6, Štoka, Pupis 4, Terčon 14. POLET: Ferluga 8, Vremec 12, Carli, Guštin 4, Sedmak 4, Gantar 11, Calzi 6, Hrovatin 4, Daneu. V derbiju 1. moške divizije med Kontovelom in Poletom so po izenačeni borbi Openci premagali Konto-velce. Skozi vso tekmo sta se ekipi vrstili v vodstvu in bili smo priča lepi ter hitri igri. Kontovelci so stopili na igrišče brez centrov, kar se je precej poznalo na odstotku odbitih žog. V napadu pa niso imeli preveč čistih .pojmov in preveliko število akcij so zaključili z metom cd daleč, To so poletovci v zadnjih minutah tekme izkoristili in si priborih zadostno prednost. Koritovelcem ni preostalo drugega, kot da z vnetim presingom odnesejo nekaj žog' nasprotniku. Tedaj je prišla na dan izkušenost starejših Opencev, kot Fer-luge in Gantarja, ki -sta. z lahkoto Drugo polfinalno srečanje’ bo drevi v Zagrebu, ko bo domača Gibona igrala proti reškemu Kvar-neru. dve ttftf go-mesto prav s Kontovelom. '• . J' Igoti Liixa Bosna finalist SARAJEVO — V polfinalnem srečanju jugoslovanskega košarkarskega pokala je sinoči Bosna premagala čačanskega Borca s 103:89 (44:49). Sinudyne — Emerson BOLOGNA — Drevi bodo v Bologni odigrah tretje in odločilno srečanje za uvrstitev v finale za italijanski državni naslov med ' Si-nudynejem in Emersonom. V prvi tekmi v Bologni je zmagal Sinudy-ne, v nedeljo v Vareseju pa košarkarji Emersona. Potrebno je tako tretje srečanje. NOGOMET Izkazale so se zlasti Fornazaričeva, Umarijeva in Štrajnova Na prvenstvu nižješolcev v atletiki so dijaki in dijakinje skakale tudi v daljino in metali kroglo. Rezultati so dijaki in dijakinje skakah tudi v mnogi težave s točnostjo zaleta. Na prvih mestih imamo štiri zmagovalce, ki se že ukvarjajo z atletiko. «Najdaljša» sta bila Jana Veljak in Edi Škerlavaj. Pohvaliti pa gre zelo dobre dosežke tudi v dveh mlajših kategorijah (dosegle so jih Erika Fornazarič, Sara Umari in Lara Štrajn. DALJINA Deklice — 1968 EP «UNDER 21» Italija v Sovjetski zvezi JEREVAN — Italijanska reprezentanca bo danes igrala prvo četrtfinalno tekmo evropskega prvenstva «Under 21» v Jerevanu proti Sovjetski zvezi. Vicinijevi varovanci bi se zadovoljili tudi z neodločenim izidom. SOVJETSKA ZVEZA: Čanov, Kap-mun, Susloparov, Kačatrijan, Go-lovnija, Tumanskij, Daraselja, Po-nomarjev, Melitjan, Šengelja, Guri-novič. ITALIJA: Galh, Osti, Tassotti, Franco Baresi, Ferrario, Giuseppe Baresi, Bagni, Sacchetti, Fanna, Giovannelli, Ancelotti. SODNIK: Morstmann (ZRN) Tekma se bo pričela ob 16. uri po našem času 1. E. Fornazarič 2. V. Gerdol 3. S. Gregori ; 4.'E. Pischianz 5. A. Labiani 6. T. Guštin 7. K. Danieli 8. L. Umek 9. V. Počkaj : 10. L. Jogan 11. E. Calzi 12. C. Bandi 13. A. Sterni 14. M. Štoka 15. V. Cupin 16. N. Franca 17. S. Sedmak 19. B. Sturman 20. E. Zivic K. Superina S. Slobez T. Pirc M. Brischia A. Bajc C-M 378 cm CAN 359 cm 337 cm 337 cm 331 cm 322 cm 320 cm 320 cm KOS 320 cm CAN 317 cm KOS 310 cm GRE 295 cm 295 cm 291 cm 289, cm 285 cm 280 cm GRE 280 cm L-P 248 cm CAN CAN L-P L-P C-M KOS ERJ GRE KOS L-P L-P L-K L-P CAN ERJ L-K 2. L. Strajn GRE 392 cm 12. T.: Unušič KOS 20,20 3. H. Sedmak L-K 380 cm 13. S. Merlak GRE 19,80 4. M. Klemše C-M 350 cm 14. K. Marušič C-M 19,70 5. K. Turk CAN 335 cm 15. A. Zerial GRE 19,C0 6. T. Volk CAN 333 cm 16. V. Beorchia CAN 17,60 7. K. Marušič C-M 323 cm 17. T. Kocijančič GRE 16,80 8. M. Milič KOS 320 cm 18. T. Sossi KOS 16,40 9. T. Kocijančič GRE 313 cm Ž. Persi KOS 16,40 10. I. Pettirosso KOS 310 cm 20. D. Guglielmi KOS 16,00 11. J. Taučer CAN 310 cm 21. K. Hmeljak CAN 15,20 12. V.. Beorhia CAN 310. cm 22. R. Maver GRE 15,00 13. Ž. Persi KOS 295 cm 23. M. Sturman GRE 12,80 14. D. Guglielmi KOS 285 cm 24. N. Švara GRE 11,50 15. K. Berdon KOS 282 cm 25. T. Carli KOS 10,20 16. 'S. Filipovič KOS 280 cm 26. M. Granduč GRE 9,60 17. M. Fontanot 18. T. Unušič GRE KOS 272 cm 255 cm Deklice — 1965/66 19. M. Sturman GRE 250 cm 1. T. Carli KOS 34,10 20. D. Sosič KOS 233 cm 2. A. Sossi KOS 33,90 n.u. Deklice — 1967 S. Umari CAN 394 cm fliuiiimiivniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiii NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA 01 TURČIJA-JUGOSLAVIJA Z zmago bi se «plavi» uvrstili na olimpijski turnir v Moskvi ANTAYLA — Jugoslavija bo danes odigrala zadnje in odločilno srečanje kvalifikacijskega olimpij skega turnirja proti Turčiji. Srečanje v Antayli se bo pričelo ob 13; uri po našem času in ga neposredno ne bo prenašala jugoslovanska televizija. «Plavi» so v današnjem srečanju favoriti. Turke . so že zanesljivo premagali doma s 3:0 ih bi morah tudi danes zmagati. Toplakovi varovanci jurišajo danes na zmago (razlika v golih ni pomembna). ctZiiKu V gvnii ni jiuiuciuiu.ia/, <_>VJ{ajti»s»»o i dvema novima toč- kama se lahko uvrstijo na olimpijski tumir v Mnskvi, neodločen izid bi b$ hsimree preiMalo, sa.i bi se v tem primeru kvalificirala Italija, ki ima trenutno 6 točk (Jugoslavija pa Ima 1 točke). Jugoslavija bi morala danes igrati s skoraj enako postavo, ki je v sredo visoko premagala italijanske olimpijce s kar 5:2. Postava pa naj bi bila nasled- nja: Pantelič, Zoran Vujovič, Hr-stič, Krstičevič, Primorac, Rožič, Zlatko Vujovič, Miročevič, Slisko-vič, Klinčarski, Repčič. Slovensko planinsko društvo Gorica se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji smučarskega tekmovanja v veleslalomu »Kanin 80», posebno pa SK Devin in smučarski šoli iz Nevejskega sedla ter podjetjema Delicia in Rigonat. Posebna zahval;*,ty0i.,- P^jsfjm.jn ustanovam, ki so darovala pokale: SKGZ, Gomfetal Gorica, SDGZ, ZSŠDL -SPZ,. tvrdki Terpin, Kmečki banki, tvrdki Bau-con, tvrdki Šuligoj, podjetju A-gčomeo, tvrdki Vinograria, tvrdki Lesnina Pahor Tržič, tvrdki Teknomec, Smučarski šoli Nevejsko sedlo in družbi ISA Nevea Nevejsko sedlo.. iiiiiniiiuiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiHiitiiiutiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiipiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit V ZAOSTALI TEKMI 2. AL TURNIR V MONTE CARLU Panatta in Ocieppo izločena MONTE CARLO — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Monte Carlu sta izpadla tako Panatta kot Ocieppo. «Settimana Bergamasca« ČESANO MADERNO — V včerajšnjem prologu na kronometer je na tradicionalni etapni dirki »Set-timana Bergamasca» zmagala švedska reprezentanca pred moštvom Nuova Biaggio in Avstrijo. Jugoslavija se je uvrstila le na 18. mesto. OBVESTILO Začetniški kotalkarski tečaj Začetniški kotalkarski tečaj, ki ga prireja ŠD Polet, se bo začel jutri, 3. aprila. Udeležijo se ga lahko otroci obeh spolov od 5. leta dalje. Informacije In vpisovanja pri gospe Nivei Unussi, tel. 568721. DANES DERBI ZARJA PRIMORJE Srečanje je pomembno za obe enajsterici - V 3. AL zmaga doberdobske Mladosti - Uspešno gostovanje Gaje pri Sistiani Danes s pričetkom ob 15. uri bodo I standardni nogometaši Primorja u- licTroli rvoHh 'zorvcfalih htliOA nnčkfkHKp ICnt odigrali tri od petih zaostalih tekem nogometnega prvenstva 2. amaterske lige, ir. sicer Rcsandra - Costa-lunga, Čampi Elisi - Giarizzc-le ter derbi Zarja - Primorje, za katerega seveda vlada posebno med ljubitelji zamejskega nogometa veliko zanimanje. Zarja — Primorje Zarja je letos slabo začela prvenstvo, vendar po zamenjavi trenerja Pertiča s Križmančičem so Bazovci odločno reagirali in kazalo je, da bazoviška enajsterica ne bo imela več problemov. Vendar v zadnjih petih nastopih so zarjani odločno odpovedali. in jim sedaj preti nevarnost izpada. Primorje, čeprav v teku prvenstva ni povsem zadovoljilo, je vseeno nekoliko na boljšem. Matematično sicer hiti Primorje ni še na varnem. Priznati pa je treba, da so nekateri 22. redni občni zbor ŠZ Bor v Trstu V ponedeljek je bil na stadionu «1. maj* v Trstu 22. redni občni zbor ŠZ Bor, na katerem je to naše mestno športno društvo pred člani polagalo obračun dveletnega delovanja. Kot je izhajalo iz predsedniškega in blagajniškega poročila je bil ta obračun vsekakor pozitiven, o njem, in sploh bolj podrobno o občnem zboru, pa bomo poročali jutri. Na sliki: delovno predsedstvo in predsednik arh. Mitja Race med čitanjem poročila trpeli hujše poškodbe. Kot zadnji se je v tekmi z Giarizzolami resno poškodoval tudi Walter Husu, katerega so prav v petek operirali in sedaj ima nogo v mavcu. Predvidevanja za ta derbi so precej tvegana. Zarja zaradi kočljivega položaja na lestvici računa na celotni izkupiček. Primorje pa išče tisto točko, s katero bi si verjetno predčasno zagotovilo obstanek v ligi. Drugi dve zaostali tekmi Campa-nelle - Primorec in Zaule - Domio pa bodo odigrah v soboto, 5. t.m. B. R. Primorje — Baxter 1:1 (1:1) PRIMORJE: Štoka, Tomizza, G. Husu, Sugan, Angileri, Bezin, Pertot (Guštin), Germani, Albi, Vascot-to, Caharija. BAXTER: Volk, Morgera, Castel-larin, Polli, Suerzi, Camassa, Zigan-te, Rainis, Maiorano, Machnich, Al-legretti. STRELCA: Maiorano v 9. min in Vascotto (11-metrovka) v 31. min. SODNIK: Abetini iz Palmanove. Primorje se je nameravalo v nedeljo oddolžiti za nezaslužen poraz iz prvega dela prvenstva, a mu podvig ni uspel. Kljub temu, da so igrali Prosečani v prvem polčasu zelo napadalno, agresivno, držah večji del polčasa nasprotnika v šahu, so se morah zadovoljiti z enim samim zadetkom, ki ga je dosegel Vascotto iz enajstmetrovke. Najstrožjo kazen je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Caharijo v kazenskem prostoru. Gostje so še pred tem povedli z najboljšim strelcem Maiorano po hudi napaki celotne obrambe domačinov. O drugem polčasu ni kaj povedati. Kvaliteta igre je padla, obe ekipi nista pokazali nič posebnega, tako da je bil v tem delu najboljši mož na igrišču solidni sodnik Abetini. 3. AMATERSKA LIGA Sistiana — Gaja 0:3 (0:0) SISTIANA: Buttignon, Braico, Verzi, Villanovich, Casalanguida, Pertot, Segulin, Norbedo, Mascarel- 10, Giovannini, Chivella. GAJA: Kante, Križmančič, Olenik (Pavel Stranščak), Viviani, Gabriel- 11, Boris Rismondo, Branko Grgič, Marko Rismondo, Bolcich, Milkovič, Robert Stranščak. STRELCA: v 7. in 18. min. d.p. Branko Grgič in v 38. min. d.p. Milkovič. «Zeleno-rumeni» so stopili na igrišče s trdno željo po zmagi, kajti samo tako lahko še upajo na morebitno napredovanje, in to jim je tudi prepričljivo uspelo. Sistiana se je predstavila kot šibka ekipa. Skušala je sicer zaigrati napadalno, a brez uspeha, Gajevci pa so v prvem polčasu popolnoma razočarali, saj so zaigrali nepovezano in brez prave volje. Takoj po odmoru pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Gostje so učinkovito pritisnili na vrata Buttignona in prišli v vodstvo z Brankom Grgičem, ki je kmalu nato še podvojil, s čimer je balo tudi tekme konec, saj Sistiana ni sploh reagirala. Tretji gol pa je dosegel Milkovič. Naj še omenimo, da bo Gaja odigrala prvo zaostalo tekmo z ekipo Cave v ponedeljek, 7. aprila. d. gr. Mladost — Lib. (Koprivno) 4:0 (0:0) MLADOST: A. Gergolet, L. Ger-golet, D. Frandolič, Candusso, Uljan, Šuligoj, K. Ferfolja, E Gergolet (L. Frandolič), G. Ferfolja, Marizza, Pa hor, 12 S. Ferfolja, 14. Lavrenčič. STRELCI: v 13. in 31. min. Gabrijel Ferfolja, v 15. in 35. min. Karel Ferfolja. Proti ekipi iz Koprivnega si je Mladost zagotovila zmago šele v drugem delu srečanja, ko je jasno pokazala, da se ne zadovolji z de litvijo točk. Prvi polčas je pokazal enakovredno igro obeh ekip, čeprav so bili gostje bhžji golu. Gergolet je imel v tem delu srečanja precej dela, pri tem pa mu je pomagala tudi vratnica. Po odmoru pa so domačini odločno pritisnili. Najprej je Edvard Gergolet iz ugodnega položaja streljal v vratnico, nekaj minut kasneje pa je Gabrijel Ferfolja prvič premagal vratarja gostov. Mladost si je le dve minuti kasneje z golem Karla Ferfolje praktično že zagotovila zmago. Pri stanju 2:0 v korist domačinov so naši fantje poživili igro in zopet s Karlom in Gabrijelom Fer-foljo povečali rezultat na 4:0. D. Gergolet Deklice — 1965/66 1. J. Veljak 2. T. Natural 3. M. Malalan 4. V. Klemše 5. N. Pečenik 6. M. Zonta 7. A. Sossi 8. L. Počkaj 9. E. Ferfolja 10. A. Albertini 11. R. Abrami 12. T. Sedmak 13. K. Guštin 14. A. Gorkič 15. S. Bezin 16. K. Mauri 17. K. Frančeškin 18. M. Ukmar 19. S. Ban 20. E. Škabar 21. N. Smotlak 22. G. Prodan 23. L. Zobin 24. A. Tauzzi 25. B. Boneta 26. B. Milkovič 27. T. škerlavaj 28. V. Škrlj 29. B. Ban 30. L. Hervatič 31. O. Canziani • o • ERJ 425 cm KOS 410 cm KOS 383 cm C-M 380 cm GRE 360 cm GRE 357 cm KOS 356 cm ERJ 353 cm 352 cm 350 cm 348 cm 340 cm 338 cm 328 cm 325 cm 325 cm 325 cm 320 cm 316 cm 314 cm 311 cm 311 cm 307 cm 300 cm 300 cm KOS 298 cm KOS 297 cm L-P 285 cm KOS 281 cm GRE 270 cm KOS 254 cm ERJ GRE GRE L-K L-P KOS L-K GRE L-P C-M L-P KOS GRE GRE GRE KOS GRE Dečki - 1968 O. Bachi C-M 376 cm I. Vodopivec GRE 371 cm A. Oberdan CAN 369 cm B. Race CAN 367 cm A. Košuta L-K 358 cm D. Meton CAN 358 cm E. Bandi GRE 352 cm S. Micheli ERJ 347 cm I. Sancin GRE 344 cm D. Milkovič KOS 340 cm D. Sardo ERJ 339 cm M. Grilanc L-P 329 cm N. Sancin GRE 328 cm J. Kozlovič GRE 325 cm M. Kralj ERJ 322 cm S. Luksa L-P 317 cm D. Salvi GRE 293 cm S. Kralj L-P 286 cm D. Blažina CAN 285 cm A. Kompare ERJ 271 cm -B.-Stopar* —•* ---CAN 270 cm D. Stupar CAN n.u. Dečki - - 1967 W. Gregori KOS 414 cm R. Biagi GRE 404 cm B. Žerjal GRE 400 cm D, Košuta KOS 396 cm D. Cesar C-M 392 cm M. Viher C-M 390 cm M. žagar KOS 390 cm P. Pelizon ERJ 389 cm R. Cavarra GRE 387 cm M. Furlani CAN 380 cm R. Primosi C-M 371 cm A. Bavčar GRE 363 cm A. Zenič KOS 360 cm A. Okretič C-M 352 cm M. Jerman GRE 350 cm A. Košuta CAN 340 cm M. Sedevčič CAN 334 cm D. Cej C-M 325 cm W. Verduno C-M 324 cm S. Sedmak L-K 322 cm G. Pangoni C-M 315 cm A. Hrovatin KOS 315 cm D. Sedevčič CAN 314 cm B. Tavčar C-M 314 cm A. šturman GRE 309 cm E. Černuta KOS 288 cm L. Bogateč L-K 271 cm Dečki — 1965/66 E. Škerlavaj KOS 501 cm J. Struna ERJ 466 cm A. Furlan KOS 442 cm V. Pečar C-M 433 cm D. Gregori C-M 424 cm D. Inamo C-M 421