iMvvl ■ ii ■ i.i-'-;'V ■ r'.i.. LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRA ZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 25. SEPTEMBRA 1969 LETO XX ST. 15 Kaj je angažirana umetnost V dvorani Umetnostne gale-v Slovenjem Gradcu so pre-®sli teden slovesno odprli raz-tavo “-Angažirana umetnost Ju-»pslavije 1919—1969". Razstava, so jo z veliko skrbjo pripra-v počastitev 50-letnice revo-“Cionarnega delavskega gibanja ugoslavije, prikazuje blizu 400 — risb, akvarelov, olj in pafik sto štiridesetih avtorjev 2 Vse države. Namen razstave i? v tem, da bi prikazala anga-"Janost upodabljajoče umetno-j" v razdobju preteklih 50 let n Pa da bi spodbudila razprave tem, kaj je sploh to »angaži-ana umetnost«. (Razstava bo odprta do 19. ^tobra.) I^Voi. . ''O- bomo več kot za-'' Potrudili, se bomo, da blatom nst koiikor mogoče a*im željam in predlo- RAZSTAVA O PROGRAMIRANEM UČENJU IN POUKU V NOVI GORICI Očitno je, da uvajanje racionalnih učnih metod in postopkov, torej tudi programiranega pouka v slovenske šole, močno _ zaostaja Pripravljajo vzorce za spremembo ■n dopolnitev statutov ., Ra predsedstvu republiškega ^ “ora sindikata delavcev druž-®nih dejavnosti .Slovenije smo , sdeli, da bodo posebne stro-s°Vne skupine v sodelovanju šolami pripravile vzorce za vPr«membo in dopolnitev statuta °*o v zvezi s 15. amandmajem ,t^ne, 13. amandmajem repu-'ške ustave in v zvezi z novo ^konodajo na področju šolstva. , Vzorce bomo objavili v Profitnem delavcu najpozneje v t^četku novembra, tako da bodo lahko pravočasno (do 1. 1. sprejele novelirane statute. »Katalog nekaterih osnov In meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih« — še naprodaj j. Vodstva šol, osnovnih sin-'«alnih organizacij in samo-Oravnih organov obveščamo, a .ie v republiškem odboru 'ndikata delavcev družbenih ^'‘■iaviiosti Slovenije, Ljublja-a' Dalmatinova 4, še mogoče aročiti Katalog nekaterih os-rt°v in meril za vrednotenje re’a v družbenih dejavnostih. V'ena je 7 din. ker so v Katalogu obrav-vavana vprašanja družbenega tirednotenja šolskega dela in avedena nekatera razmerja in J^nosti za osnovne pedago-^ T Poklice, je Katalog dober .■'Pomoček za urejanje nro-(1 dohodka in osebnih °dkov. Pohitite, dokler za-"■•...?a še ni pošla! »p ^a^šen naj bo posvetni delavec«? j ci U?f°Vo ste, spoštovani bral-(Jaij 'eea lista, že kdaj razmiš-SUsji ^pPi. kakšno naj bi bilo '(pl^v slovenskih prosvetnih ■ •iin, (,rev- Povedati vam mora-zaa uredništvo ni ved-Vh J,'.'oljno s takim listom, »rihj. i vsakih štirinajst dni 8ov0 ,a nied vas: tako z nje-JOvo VSe6insko kot tudi obli-slran jo. Vsi bi radi bolj-f,estr. .Vsebinsko bogatejšega, , wsega--- Sv0je se-delavci, ki objavljajo t,eUvnPr*spevke v Prosvetnem ,stc Po večini vi sami. W' *p profesorji na slo-šolah, vzgojitelji in . Ig ,a. še. ^do. S1 s‘ želimo v listu več. . l}a v a- napišite nam, s£Sa X LrST SI ŽELITE, V\tp ^NJEM ZnAj poGRE- 8RQr>t-KA,T m NfORDA BREZ v 0"E. POGREŠILI. Skratka foei{pOS,IRo vas, da nam spo-^etoj’ *8kšen naj bi bil Pro-Ni. riJ , *avec Po vašem mne-hr>lj U P* vam lahko kar naj-žeii lstil; pini več mnenj. Če . knv , polovice naših naroč-!h H"' prejeli napisano mnenje Novogoriška delavska univerza je praznovala deseto obletnico svojega delovanja med drugim tudi z organizacijo razstave o programiranem učenju in pouku. Med 2. in 10. septembrom, ko je bila razstava odprta v razstavnem prostoru v stavbi novogoriške občinske skupščine, si jo je ogledalo okrog 980 ljudi, med katerimi je bilo največ prosvetnih delavcev in šolske mladine z Goriškega. Namen razstave je bil, da seznani javnost z učinkovitostjo programiranega pouka in učenja ter s potrebo po njunem po" stopnem uvajanju v izobraževanje mladine in odraslih. Čeprav pomanjkljiva in nevabljiva — bila je preveč oblikovno resna, manjkale so večje barvne ilustracije in učni stroji — je obiskovalcu dovolj jasno posredovala tako z vidika ožjega učno-vzgojnega procesa kot z vidika ekonomike izobraževanja, kaj so temeljne značilnosti programiranega pouka oziroma učenja. Med razstavljenim gradivom so posebno privlačevali obiskovalce primerek razvejanega programiranega učbenika oz. sekvence — teorem iz teorije števil, nemški programirani učbeniki matematike in učbeniki, ki jih je izdala Školska knjiga v Zagrebu. Dejstvo, da se v Zahodni Nemčiji naučijo srednješolsko algerbo v 16—20 urah (učbenik Helmuta Lindnerja »Mengenalgebra««) ter še drugi primeri učinkovitosti te metode, so pri mnogih obiskovalcih vzbudili začudenje, zakaj v Sloveniji nismo prekoračili stopnje informacije in začetniških poskusov ter prešli na organizirano uvajanje programiranega pouka. Eden izmed obiskovalcev je napisal, v,knjigo vtisov: »Nf samo nakazovati in razstavljati — storiti!« Sodimo, da. je treba tej misli pritrditi, toda s pridržkom, ker pač ne moremo mimo postopnosti, in sicer takšne, ki bo omogočila čim manj (odvečnih) stroškov. Živimo v času nenehnih tehnoloških sprememb, v času, ko se (tudi pri nas) gospodarstvo vse bolj povezuje s šolstvom in znanostjo, ko postaja ena izmed značilnosti proizvodnega procesa —- boj za čas — tudi značilnost izobraževalnega procesa. Sicer ta boj za čas v našem šolskem sistemu še ni dobil ustreznega mesta, še nima akcijskega zagona. Dokaz za to je prav dejstvo, da smo pri programiranem pouku kot eni izmed učinkovitejših »tehnologij« v učno-vzgoj-nem procesu na stopnji infor- rej pomeni vsebinsko ustrezno zasnovano uvajanje tega pouka ne le bitko za čas, za učinkovitost, marveč tudi boj za človeka, za oblikovanje samoupravljavca. Sodimo, da bi to bila zelo uspešna naložba, gledano s sociološkega in ekonomskega ter političnega vidika. Treba je le porušiti nekatere pregrade, ki smo si jih v preteklosti postavili na našo pot. Nujno je, da pro- svetni delavci izkoristimo naš geografski položaj in ob že dokaj razširjenem poznavanju tujih jezikov izžarimo konstruk-tivno-kritični odnos do novih dognanj pedagoške, psihološke in drugih znanosti in da hitreje! premostimo razkorak med osvojenimi spoznanji, idejami in njihovo materializacijo. Kar zadeva programirano učenje, bomo to storili le, če bo- mo organizirano usposabljali programatorje in pisce klasičnih učbenikov, seznanjali učitelje z načini uporabe programiranih učbenikov ter spodbujali skupinsko delo pri oblikovanju učbenikov, njihovem prevajanju ali prirejanju našim razmeram, kulturnim navadam in potrebam. Kakršen koli izgovor, da je premalo sredstev za tak »luk-sus«, pomeni pragmatizem in nepoznavanje ekonomskih izgub zaradi neučinkovitosti osnovnošolskega sistema. V Sloveniji je sedaj že nekaj ljudi in ustanov, ki se začetniško ukvarjajo s programiranim poukom. Njihovo število se širi iz leta v leto s tem, da se posamezniki na temelju lastnih spoznanj in ob lastni pobudi usposabljajo bodisi samostojno ali v organiziranih izobraževalnih oblikah (npr. seminarji pri Ljet-ni školi Saveza narodnih i rad-ničkih sveučilišta SR Hrvatske, seminar pri Dopisni delavski univerzi v Ljubljani, udeležba na mednarodnih kongresih, ki pa jih je odločno premalo). Ne najdemo pa institucije, ki bi jih povezala in organizirala. Čas je, da se resneje zazremo v prihodnost, da se znebimo lastnosti pasivnega .. opazovalca novosti izven naših meja in da strnemo sredstva in kadre v boju za učinkovitejši osnovnošolski sistem. Te misli nikakor niso izraz prenapetosti in trenutnega navdušenja, marveč spoznanja o potrebi, da se mora v našem izobraževalnem procesu marsikaj hitreje premikati, če bomo hoteli slediti razvoju tehnike in znanosti, postati dejavnik tega razvoja in s tem bogatiti naš ekonomski potencial in razvijati našo samoupravno demokratično družbo. Kar zadeva omenjeno razstavo. naj omenimo še, da jo delavska . univerza Nova Gorica namerava vsebinsko izpopolniti in razširiti ter jo opremiti z različnimi učnimi stroji. Tako izpopolnjena bi lahko obšla ob jJUjJUlI J. J tllH Ul IHIIKU UUMči UU PPllfff* '3? podpori ustreznih republiških ' . A.’* delavnikov vse večie kraie v Spet so prišli septembrski dnevi, ko se zbira mladi rod — tako kot lastovke jeseni... dejavnikov vse večje kraje v Sloveniji, zlasti pa tiste, v katerih se vzgajajo učiteljski kadri. Rajko Slokar Delo v vzgojnih zavodih — življenjski poklic Delo z vedenjsko in osebnostno moteno mladino v. vzgojnih zavodih je res težavno: Najpogosteje ga opravljajo vzgojitelji, ki so se za svoj poklic odločili iz posebnih interesov in praktične nuje mimo šol, ki jih do nedavna za to delo sploh nismo imeli. Gojenci in vzgojitelji živijo v nekoliko adaptiranih srednjeveških gradovih, uživajo večjo ali manjšo. podporo zakonov o financiranju posebnega šolstva in so deležni nezaupljivih pogledov okoliških prebivalcev. Zaradi neugodnih pogojev dela in raznih subjektivnih težav je fluktuacija delavcev v vzgojnih zavodih zelo velika, poprečna dolžina delovnega staža je doslej znašala 2—3 leta, čeprav se najde med vzgojitelji tudi nekaj entuziastov, ki vztrajajo pri svojem delu tudi 10—15 let. Vrsto let že kličejo na pomoč in terjajo boljše pogoje dela zase in s tem večje uspehe pri delu z duševno moteno mladino. Republiški zavod za šolstvo jim je poskušal priskočiti na pomoč. Po pregledu vseh zavodov je strokovna komisija sestavila informacijo za javnost in vanjo vnesla razne predloge. Med njimi je tudi predlog, po katerem naj bi vzgojno osebje v VZ spremenilo svoje delo in poklic po 10, ali 15 letih službovanja, ker se zaradi narave dela hitreje utrudi in iztroši. . Za zahtevna in posebno naporna delovna mesta poznamo pri nas in drugod po svetu beneficirani delovni staž in posebne nagrade za težavnost dela. Beneficirani staž so menda priznali zakonodajalci le vzgojiteljem v zavodih strogo zaprtega tipa, ostalim pa ne. Pa ga niti ne pričakujejo in ne terinio: žrliio le take nogoie dela. da se ne bi iztrošili že v 19 letih, ampak bi vztrajali v svojem živD-njsIkem poklicu do upokojitve. Če v višii starosti ne bi bili več dovoli gibčni, da bi skupno z aoienc.i tekali za žo- (Dalje na 3. strani) JUBILEJ DELAVSKIH UNIVERZ USPESNO PRVO DESETLETJE Proslavljanje njem programiranega pouka. To- O. vsem tem pa je bilo izreče- ... . .. -------desetletnice nih že precej ugotovitev še pred postaviti tudi odnose med obča- le 22,6 odstotka, iz sredstev, zbra- macije in daleč za prizadevanji Zveze delavskih univerz je za slavnostno sejo (ki je bila 16. nom in izobraževanjem,, med de- nih preko rednega prispevka za in prakso na Hrvatskem. Morda trenutek obrnilo kojo razvoja teh septembra v ljubljanskem klubu lovnimi organizacijami in izobra- izobraževanje, pa so dobile delav- dn bo komu zdela ta misel ču- ustanov za desetletje nazaj, poslancev) in na njej: da je kore- zevanjem, kakor tudi med druž- ske univerze le 0,4 odstotka), ona, toda očitno je, da je uva- Spomnilo je, da je Za delavskimi nito spremembo v konceptu izo- bo in izobraževanjem. Na široko Kakšne so možnosti njihove-janje racionalnih učnih metod unjverzami že precejšnja, s teža- braževanja odraslih pomenila ie treba odpreti vrata pobudam ga nadaljnjega razvoja in sploh SH—Sr ssnja.-«? k3sk**«.t5s du s prizadevanji gospodarsko- 7^’U idino ™ ? b° sPosoben odlocatl 0 vrste in stopnje, kakršne potre- lavskih univerz. Ne le kot jubi-druzbene reforme. Družbeno ne- J k " ’ ’ n spoznanje o hitrem raz- bujejo delovni ljudje in posamez- lejno leto.V tem letu naj bi de- prijeten in samoupravljavcev) povezovalke in strokovne sveto-. voju znanosti, ki zahteva tako ni družbeni organizmi. — Tako lavske univerze dobile dolgo pri- zavesti sovražen pojav, da le 60 va e e avs im univeizam na organizirano izobraževanje, ki bo je poudaril na proslavi Zveze de- čakovani status. Z zakonom o izo- TOtn otrok dokonča osnovno terenu, in desetletnica obstoja omogočilo nenehen dotok nove- lavskih univerz podpredsednik braževalnih centrih in izobraže- šolo v normalnem času, bi vse- večine tovrstnih ustanov, vredno ga, še. svežega znanja In novih slovenskega Izvršnega sveta dr. vanju odraslih bo dobilo tudi izo- kakor odpravljali tudi z uvaja- spomniti. zamisli. Jože Hočevar. braževanje odraslih mesto, ki mu — Na nove temelje je treba Ce merimo letos, v jubilejnem gre: postalo bo del enotnega izob- letu, delo ustanov za izobraževa- raževalnega sistema. Z novimi nje odraslih s številkami, dobi- posegi v sedanjo mrežo delavskih mo hkrati odgovor na vprašanje, univerz naj bi povečali kakovost- ali so delavske univerze v letih no raven njihovega dela, s pro- svojega obstoja izpolnile to, kar grami pa začrtali bolj dolgoroč- smo od njih pričakovali. Prebe- no in enotnejšo politiko izobra- rimo vsaj nekaj pričevanj o uspe- zevanja zaposlenih. Pri republiš- hih, kj jih je v svojem poročilu kem zavodu za šolstvo je začela naštela predsednica Zveze delav- delati skupina sodelavcev za skih univerz Tilka Blaha: vsak področje izobraževanja odraslih, drugi Slovenec je v teh desetih ki bo skupaj z Zvezo delavskih letih obiskoval pr; delavskih uni- univerz proučila, kakšne so mož- verzah seminar ali tečaj; vsak od nosti, da bi tudi naše pedagoške odraslih je bil vsaj dvakrat na ustanove začele usposabljati njihovih predavanjih, v oddelkih ustrezne kadre za izobraževanje za odrasle pri rednih osnovnih odraslih in pripravile programe šolah, se je izobraževalo več kot za dopolnilno andragoško izpo- 40 tisoč slušateljev,, več kot 20 ti- polnjevanje delavcev, zaposlenih soc kulturnih prireditev pa je pri delavskih univerzah, obiskalo nad 2 milijona ljudi. Odbor za proslavo Zveze de- Te številke povedo sicer veli- lavskih univerz Slovenije je poko, prizadevnost ljudi, zaposle- delil ob jubileju priznanja ža dol-nih v teh ustanovah, pa osvetli • goletno sodelovanje in uspešno resnica, da je to delo. opravilo delo 20 strokovnim sodelavcem, komaj nekaj več kot 100 poklic- ki delajo na delavskih univerzah nih strokovnjakov z zunanjimi sodelavci nekaj tisoč 10 let, 15 članom sveta ZDU in 13 delavskim univerzam. Neurad- Delavske univerze imenujemo no priznanje pa je dobila tudi danes hrbtenico v sisetmu zunajšolskega izobraževanja odraslih Zveza, ki je po mnenju udeležencev ena tistih institucij, ki je pri nas. Priznanje, ki jim ga da- znala najbolj prisluhniti andra- Na predavanjih, ki jih prirejajo delavske univerze, prevladujejo mladi poslušalci nes dajemo, je toliko večje, ker vemo, da so vse to ustvarile v kar najslabših in neurejenih materialnih pogojih (v letu 1968 je delež družbenih skladov v skupnem dohodku lelavskih univerz goško-pedagoškim delavcem na terenu. Prav z njeno pomočjo je uspelo tovrstnim ustanovam uspešno prebroditi prvo, morda najtežje desetletje. M. K. St. 15 SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Tudi v razvojnih planih — mesto družbenim dejavnostim, ki jim gre MEDREPUBLIŠKO POSVETOVANJE O PETDNEVNEM DELOVNEM TEDNU V SOLI Novi šolski koledar — poskus pravne rešitve uvajanja petdnevnega delovnega tedna V sredo (17. 9. 1969) se je sestalo predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti za Slovenijo. Sejo je vodil tajnik RO Slavko Grčar, ki nadomešča predsednika. Pogovorili so se o sklicu VII. plenarne seje republiškega Odbora (le-ta bo 1. oktobra letos), o novi akciji sindikata: »samoupravno dogovarjanje v delovnih razmerjih« ter o pripravah republiške zakonodaje glede zdravstvenega varstva in zavarovanja. Na prihodnji VII. plenarni seji RO bo glavna točka dnevnega reda »Poročilo o izvršitvi programa dela RO in njegovih organov« za leto nazaj in pa Program nalog RO za prihodnje leto. Kot posebno točko je nameravalo predsedstvo postaviti še rezultate raziskave, katere se je letos na pobudo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije lotil center za raziskavo javnega mr ■ n ja pri Republiškem svetu ZSS; v to raziskavo so zajete osnovne, srednje, višje in visoke šole, muzeji, gledališča, knjižnice, bolnišnice, sodišča itd. — v celoti 86 delovnih organizacij oziroma 1575 izbranih delavcev. Raziskava naj bi dala strokovne, moralne in politične vidike dela v družbenih dejavnostih oziroma pokazala na interes in dolžnosti delavcev na teh področjih. . Ker pa rezultati raziskave —. prve tovrstne v Jugoslaviji — še niso obdelani, bo republiški odbor o tem razpravljal predvidoma januarja meseca prihodnje leto. Poseben, signal smo na tej seji predsedstva RO slišali v zvezi s pripravami srednjeročnih planov razvoja naše republike od 1971—1975 ter dolgoročnega plana: pripravljanje teh planov je izrednega pomena, tudi. za .področje družbenih dejavnosti, saj gre pri tem za skladnost razvoja teh področij z družbenimi potrebami in torej za zavestne odločitve o njegovi dinamiki. Zal pa se že v pripravah na te plane znova postavlja vrednost družbenih služb kot dejavnost drugotnega pomena, v zapostavljen položaj. Zato je na mestu ugotovitev predsedstva (izražena bo posebej tudi. v Programu nalog RO za leto 1970), da se morajo organi vseh vodstev sindikata delavcev družbenih dejavnosti na vseh ravneh in pravočasno vključevati v priprave srednjeročnih in dolgoročnega plana ter k temu dati svoj prispevek. »SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE V DELOVNIH RAZMERJIH« — NAMESTO POPLAVE PRAVILNIKOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV Akcija večjega pomena, ki j'0 pripravlja sindikat delavcev družbenih dejavnosti za prihodnje leto, pa bo »samoupravno dogovarjanje v delovnih razmerjih«. V zakonu o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 20 — 69) je med drugim tudi določilo,; da »delovne organizacije«, v katerih se. zaradi majhnega števila članov delpvhe skupnosti ’ ne volijo organi upravljanja, in. delovne organizacije, v katerih zahteva narava združenega dela poseben način urejanja medsebojnih delovnih razmerij (šole, zdravstveni zavodi...) urejajo medsebojna . delovna razmerja s samoupravnim dogovarjanjem« (3. čl.). Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti -je mnenja, da je, uporaba citirane določbe lahko izrednega pomena za bolj racionalno in bolj kvalili-cirano urejanje delovnih razmerij in za omejitev v določeni mčri nepotrebne poplave pravilnikov in drugih splošnih aktov. Po tej določbi zveznega zakona — pripravlja se tudi republiški zakon, ki bo v skladu , s temi načeli določil način in postopek samoupravnega dogovarjanja — naj bi samoupravni dogovori v celoti nadomestili sedanje pravilnike in druge samoupravne akte v majhnih delovmh , organizacijah; (ki imajo do 30 zaposlenih), medtem ko bi večje delovne organizacije po poti samoupravnega dogovora urejale le posamična vprašanja skupnega interesa. Tak samoupravni dogovor, sklenjen med večjim številom sorodnih delovnih organizacij, bo vseboval vso materijo sedanjih pravilnikov in drugih splošnih aktov (razen statuta!) — od nastopa do prenehanja delovnega razmerja, nagrajevanja delavcev, zaščite pri delu, letnega odmora, odgovornosti pri delu itd. Seveda bo tak samoupravni dogovor 'sklepala vsaka delovna organizacija čisto prostovoljno. Kot kaže. bo s- tem prenehalo tisto odvečno ubadanje z urejanjem, notranjih aktov, ki je jemalo delavcem doslej toliko časa in naporov. dh TURISTIČNO TRANSPORTNI BIRO ZDRUŽENEGA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA LJUBLJANA LJUBLJANA, TITOVA 32, telefon 311-851 MARIBOR, PARTIZANSKA 50, telefon 21-217 CELJE, TITOV TRG 3, telefon 3448 organizira šolske izlete z vlaki NA VSEH PROGAH V SLOVENIJI IN ISTRI IMAJO ŠOLSKE SKUPINE NASLEDNJE POPUSTE: © skupine do 100 oseb: 30% © skupine nad 100 oseb: 40% ® skupine nad 500 oseb: 50 % ZA VEČJE SKUPINE ORGANIZIRAMO TUDI POSEBNE VLAKE PO ŽELJI NAROČNIKA. Od prvih mnenj o uvajanju prostih sobot v šole, zapisanih v časopisih in revijah — pa do letošnjega medrepubliškega po-■ svetovanja o petdnevnem delovnem tednu (bilo je pred počitnicami) — sta minili dve leti. V tem času so šole nekaterih območij (ljubljanskega, kranjskega, mariborskega idr.) preizkušale nov delovni čas. Tako je delalo v preteklem šolskem letu po novem šolskem koledarju 37 osnovnih in srednjih šol, letos pa je uvedlo nov delovni čas kar 81 šol, tj. H več kot lani. Razmišljanjem nekaterih posameznikov o pedagoškem smislu uvajanja prostih sobot so -se sedaj, po dveh letih pridružile tudi prve strokovne ugotovitve in na junijskem posvetovanju, ki ga je organiziral zavod za šolstvo SRS, tudi utemeljena mnenja sodelavcev pedagoškega inštituta, zavodov za prosvetno pedagoško službo in ravnateljev šol, ki so se udeležili omenjenega posvetovanja. O svojih izkušnjah so govorili tudi pedagogi iz Beograda, Novega Sada, Skopja in drugi. Sodelavec pedagoškega inštituta v Ljubljani Zdenko Medveš je pripravil za to posvetovanje daljše poročilo, ki je pravzaprav uvod v kompleksno analizo, kakršno bo dala raziskava pedagoškega inštituta najbrž že ob koncu letošnjega šolskega leta. Poročili za posyetovanja sta pripravila tudi psiholog Jože Terček — o uvedbi petdnevnega delovnega tedna v štirih kranjskih osnovnih šolah in pedagoški svetovalec pri ZPPS Maribor Alojz Novak, ki je navedel rezultate ankete ob koncu šolskega 1. 1967/63 o poskusni prosti soboti v osmih mariborskih šolah. Zamisel novega šolskega koledarja, tega »poskusa pravne rešitve uvajanja petdnevnega delovnega tedna v šolo« — kot ga imenuje Z. Medveš v svoji študiji — temelji predvsem na prav-no-organizacijskem izenačevanju na novo nastale situacije v šolskem delu s staro. Organizacija petdnevnega delovnega tedna v naših šolah ni izvirala neposredno iz spreminjanja šolskega dela v okviru enega tedna, temveč iz spreminjanja letnega časovnega okvira dela vzgojno izobraževalnih ustanov. Ta novost pa je na nek način porušila dosedanjo skladnost v celostnem delovanju šole. Pokazalo se je. da vprašanja proste sobote ni mogoče ustrezno rešiti zgolj s podaljševanjem šolskega leta in ohranjevanjem istega števila delovnih dni ali globalnega števila letnih ur za posamezne predmete, temveč zahteva to vprašanje rešitev problemov or-ganizacijsko-didaktične pa tudi pedagoške, psihološke in materi-alno-higienske narave. Sprememba je posegla tudi v pogoje načrtnega vzgojnoizobraževalnega dela tovrstnih zavodov in v razmerja med različnimi agensi vo- denja in oblikovanja otroka: domom, šolo in zunajšolskimi organizacijami. OSNOVNA NALOGA: OBLIKOVANJE OSEBNOSTI MLADEGA ČLOVEKA. Veliko zanimanje učiteljstva za rezultate in problematiko eksperimenta — tako poudarja Z. Medveš — dokazuje, da vzgojno-izobraževal-ne ustanove uvajanja novega delovnega časa nikakor ne bi smele pojmovati kot prenašanje intelektualnega oblikovanja otroka izven svojega okvira, temveč bodo morale še bolj intenzivno v lastno usmerjevalno delo vključiti celotno oblikovanje osebnosti mladega človeka. Ustvariti ustrezne pogoje za uresničitev te naloge pa je osnovni problem in hkrati osnovna naloga, ki jo je treba rešiti, da bi izpolnili sedanjo različico uvajanja novega šolskega koledarja do tiste mere, da bi novi delovni čas lahko uvajalo večje število šol. Ko je Z. Medveš govoril o organizaciji vzgojnoizobraževalnega dela v novem šolskem koledarju, je poudaril, da posega ta novost temeljita tudi v tradicijo in obstoječe navade šolske prakse. Zato ni mogoče pričakovati rešitve vseh problemov v enem samem šolskem letu, saj mora biti izvedena temeljita analiza vseh spre-piemb, ki se pojavljajo v novi organizaciji šolskega dela. Zanimivo je, da imajo šole, ki delajo že drugo leto po novem delovnem času, veliko manj pripomb na organizacijo dela. Potemtakem je potreben določen čas. da se ustali ritem dela in da postane nova organizacija dela tradicija. Zanimivo je tudi, kako ocenjujejo učitelji' novi šolski kole- dar. Medtem ko meni večina, d® je v novem šolskem koledarju te' densko delo šole veliko bolj in' tenzivno in da v njem ni občutiti tolikšnih razlik v kvaliteti del« kot v šestdnevnem delovnem tednu, menijo drugi, da sta slej ko prej ostala v tednu dva pedago* ško manj kvalitetna dneva, čeprav razlike v kvaliteti res niso tako velike kot v šestdnevnem delovnem tednu. Ce predpostavljamo, da sta v obeh primerih dva manj kvalitetna dneva, nam ta primerjava kaže, da je bilo v starem šolskem, koledarju 31,9 1,1 v novem pa 38,1 % pedagoško manj kvalitetnih dni. Zbrani P^' datkl tudi obetajo, da realizacija učnih načrtov ne bo povzročala večjih težav, novemu koledarJu pa bo treba prilagoditi stare učne programe. . V razpravi so govorili tudi 0 odnosu med prosto soboto, predmetnikom in učnim načrtom. 0 redukciji učnega načrta'in podaljšanem ’ bivanju, ki je pogoj -uvedbo petdnevnega delovnega tedna. Ugotovili so, da zahteva problem petdnevnega delovnega tedna sodelovanje zdravnikov, sociologov, psihologov, pedagog°v in družbeno političnih delavcev- Za uvedbo petdnevnega delovnega tedna ni dovolj samo navdušen, subjektiven pristop; prouči« je treba razmere in možnosti, če je v resnici mogoče uvesti P1’05,1® soboto. Pri vsem tem pa velja — bolj kot doslej — upošteva« mnenja strokovnjakov. Ob uvajanju petdnevnega delovnega tedna v šole nastajajo novi,, v pedagogiki še nerazrešeni problem’, med katerimi sta intenzifikaci.1a in racionalnost šolskega dela vtedna kar največje pozornosti. M. K. Tehniška založba Slovenije LJUBLJANA, LEPI POT 6 je izdala naslednje učbenike za učence osnovnih šol: — Tehnični pouk za 6. razred — Tehnični pouk za 7. razred — Tehnični pouk 8. razred 8.00 din 9.00 din 12,00 din Delovne zvezke za tehnično risanje za vsak razred posebej, in sicer: — Tehnično risanje za 4. razred 3,30 din — Tehnično risanje za 5. razred 3,30 din — Tehnično risanje za 6. razred 3,30 din — Tehnično risanje za 7. razred 3,30 din — Tehnično risanje za 8. razred 3,30 din Poleg delovnih zvezkov smo izdali še posebej: — Liste za tehnično risbo — Črtovje za tehnično pisavo (listi) NAVEDENE IZDAJE IMAJO V PRODAJI VSE KNJIGARNE! Sodobni govorni pouk v šolah Kaj je pokazal pregled učencev z govornimi napakami v osnovni šoli Železniki Kolektiv učiteljev osnovne šole Železniki pri Škofji Loki ima pri pouku precej težav z otroki, ki imajo govorne napake. Ker so te napake klicale po ureditvi predvsem zaradi tega, ker precej vplivajo na slabši učni uspeh prizadetih učencev, je ravnatelj te šole tov. Mison skušal rešiti ta problem. Ko se je v ta namen povezal z- ustreznim strokovnjakom-logo-pedom, sta oba skupno ugotovila, da je prva stopnja k rešitvi vseh teh težav splošen pregled učen-cev-logopatov te šole, čemur pi potem sledili nadaljnji koraki. Da bi potekel pregled v redu, s čimboljšim uspehom in čim manjšimi stroški, je vodstvo šole poskrbelo za razmnožitev anketnih listov za te preglede in jih dalo na razpolago razrednikom vseh razredov domače šole in tudi podružničnih šol na razpolago. Ta anketni list vsebuje poleg navedbe šole, razreda in turnusa še nekaj generalij, kakor npr. ime in priimek prizadetega učenca, datum in kraj njegovega rojstva ter vstopa v šolo. učni uspeh ter ime, priimek in stanovanje staršev. - Naslednji stolpci vsebujejo splošne podatke o njegovem šolanju, kakor npr.. v kateri razred hodi, katere razrede je ponavljal in kolikokrat in če je redno obiskoval pouk. Da bi bila celotna slika njegovih psihofizičnih sposobnosti bolj popolna, je dodan še stolpec o njegovi duševni razvitosti, kjer učitelj mora samo podčrtati besedo: povprečna, podpovprečna in nerazvita. Ker je za pridobitev in razvoj govora izredno važen otrokov sluh, smo pod ta stolpec vnesli besede kakor: normalen, slab, zelo slab, sploh nič ne sliši. Glavni Stolpec pa zajema podatke o govoru na splošno. Ker ne more zahtevati, da bi bili učitelji seznanjeni s strokovnimi lo-gopedskimi izrazi za vse govorne napake, smo v tem stolpcu navedli termine: razumljiv, slabo razumljiv, nerazumljiv, jecljav in hripav. Nadalje je še stolpec, v katerega je treba zapisati, katerih glasov otrok ne izgovarja, katere slabo izgovarja in katere zamenjuje. Ker spadajo tudi motnje branja in pisanja v logopedske disci- pline, smo vnesli še dva stolpca z vprašanji, če piše pravilno, nepravilno in katere črke pri tem zamenjuje in če bere pravilno, jecljajoče ter katere glasove pri tem zamenjuje. Torej lahko večino odgovorov učitelj samo podčrta, s čimer mu je zelo olajšano delo. Na podlagi vseh teh podatkov logoped lahko že vnaprej sklepa, kakšno govorno napako ima učenec in se potem posveti ugotavljanju te napake, ne da bi se zamujal z ugotovitvijo celotnega govornega statusa otroka. Končno zahteva anketni list od logopeda, da ugotovi, koliko je terapija govorna potrebna, za kar imamo naslednje oznake, od katerih mora eno podčrtati: manj nujna, nujna, zelo nujna in brezpogojno potrebna. Zaradi teh oznak je logoped prisiljen, da vsakega otroka dobro pregleda, seveda kolikor je to mogoče v teh okoliščinah, ker so sistematični pregledi v logopedskih ambulantah mnogo bolj izčrpni in so možni pregledi še drugih strokovnjakov. Toda vse te podatke lahko dobro dopolnijo razredniki, ki po- sebno v nižjih razredih zelo dobro poznajo svoje učence in so večino problematičnih otrok navadno že poslali na razne preglede k ustreznim strokovnjakom. Da bi tekli pregledi čimbolj nemoteno, je ravnatelj šole napravil načrt za preglede in raz- podružničnih šolah v Železnikih preqej višje. V celoti je ugotovljenih 20 napak v izreki, polovico od tega je jecavcev in 4 z motnjami branja in pisanja. Terapija je v 8 primerih manj nujna, v 19 primerih nujna, v 6 primerih zelo nujna in samo v i 24 : ?! Terapija je: Osnovna šola S Ž5 o £ g/S Napake v branju in pisanji o brezpogojno potrebna Število učence c- c C3 r -c OJ Ol £ 4) o c Žcc> 1 Ss- •5r-c Število jeclja\ manj nujna nuj na zelo nujna Skupaj Železniki 540 32 4 17 3 8 7 17 4 28 Dražgoše Martinj 19 2 2 2 2 vrh — Davča 42 3 3 1 1 i 3 Selca 100 1 1 1 1 Skupaj 701 38 4 20 4 10 8 19 6 i 34 5,18 4,85 poredil učence-logopate iz domače šole in iz podružničnih šol, kdaj pridejo na vrsto. Zanimanje učiteljev za te preglede je bilo zelo veliko in so se vsi po izvršenem pregledu pozanimali za uspeh pregleda, dostikrat so pa že poprej dali mnogo važnih podatkov o učencih. Ko je logoped končal z delom, je sestavil statistiko pregledov, ki je navedena zgoraj. Rezultati pregledov so zelo zanimivi, če jih primerjamo z enakimi v šolskem letu 1958/59, ko smo slovenski logopedi napravili take preglede na približno eni enajstini takratnih osnovnih šol v Sloveniji ter ugotovili, da je na njih 3,04 "/n logopatov; vidimo, da je njihovo število na osnovnih in enem primeru brezpogojno potrebna. In ravno ta primer je najbolj kočljiv, ker je to neka učenka stara 13 let iz podružnične šole Davče, od koder je dve uri do avtobusne postaje v Selški dolini, od njenega doma pa do šole pa še eno uro povrhu. Mislim, da je nujno, da najdemo rešitev tudi za take logopate. Popoldne je bil sestanek učiteljstva, na katerem je omenjeni strokovnjak-logoped podal splošen pregled govornih napak in napotke, kaj lahko učitelj sam stori za njihovo izboljšanje. Po referatu je bila živa diskusija tako glede splošnih logopedskih problemov kot tudi glede postopka z logopatom v razredu. Ugotovljena je bila potreba po nastavitvi vsaj enega logopeda za občino Škofja Loka, ker je riaJj manj toliko potreben kakor dru» specialisti na osnovnih šolah ' socialni delavec, psiholog itd. T logoped naj bi sicer imel stal« mesto v Škofji Loki, bi pa hod’ enkrat ali dvakrat tedensko « vse večje šole v občini in bi tajL zajel veliko večino logopatov. ? logopedskih normativih je za V0* pulacijo 2000 učencev potreb^ en logoped. V diskusiji se je postavilo vpra' sanje: kaj pa s tistimi logopa«1 ki so šolani v podružničnih šola/J ki so oddaljene tudi od matičn’ šol. Ugotovljeno je bilo, da sV( možni dve rešitvi, in sicer, da s. za njih odprejo logopedski tečaJ^ 'v počitnicah, ali pa da se jih J58 tegorizira, ker je potem obči« dolžna poskrbeti zanje. V t®!; primeru bi torej bilo najbolje, « bi se prej omenjena učenka Davče všolala v ustrezen razr«. v Škofji Loki, stanovala pa pri rejniku, seveda samo tol/1/ časa, kolikor bi trajala terap’1 njene govorne napake. Končno smo ugotovili da ^ bilo na ta način mnogo bolje P« skrbljeno tudi za tiste logoPat ' ki se že vozijo v Ljubljano na ' rapijo. Ti izgube vsekakor P° ec šolski dan, njihov spremljeval ^ pa en delovni dan: obenem ie socialno zavarovanje dolžno P*L čati prevoz za oba in za logope° ske storitve v Ljubljani. ,,, Če bi se našel nekdo na ob\. ni Škofja Loka, ki bi preraču«*. te izdatke, bi takoj uvidel, d« .ij za ta denar lahko imeli v SkoR Loki tri stalne logopede: stvarno ne obstaja vprašanje- % dobiti denar za logopeda. SP’1?, pa — zakaj poceni in laže. če 1«" ko to storimo dražje in težje?! Zdravko Omerz* Kaj je koristnega prinesla ZDRUŽITEV ŠOLAM? Starši premalo pedagoško izobraženi Očitno nerazumevanje za po- je, da kljub administrativni spre- K temu ni združitev in novo vod-šol probleme podružničnih membi statusa te šole ne bi bilo stvo prav nič prispevalo. Pri do- posebnih predavanj, seminarjev za mlade zakonce, včasih celo za 'spi; Ko se začenja novo šolsko leto, je vsa naša pozornost usmer- Prav bi bilo, da bi republiški jena k učencem, manj pa k nji- zelo mlade, kjer bi slišali — kako in zvezni predpisi dali jasnejše hovim staršem. Rad bi spregovo- vzgajati otroka. Morda ne bi bilo v zadnjem času me je sililo opravičila za nasilno prekinitev ločeni samostojnosti se je vseka- okvire za ustanavljanje, organi- ril o tem, kako bi dosegli večjo napak razmišljati tudi o tem. Ko- sanju tega članka. ne bilo treba posvečati kaj ^ Pozornosti kot doslej. kontinuitete vsega tega, kar je do kor morala celo boriti za boljšo zacijo, vodenje in upravljanje pedagoško izobraženost staršev, liko so starši pedagoško izobra- in enakopravno proračunsko par- podnižničnih šol, kajti stihijsko saj vemo, da vedo nekateri o ženi, vidijo učitelji iz vsakdanjih vendar stikov z njimi. In mislim, da poteka tako pedagoško izobraževanje tudi ob razgovorih učiteljev Na koncu se vprašajmo, ali je kakšne spremembe pravzaprav boljšim učnim in vzgojnim uspe- in staršev in se nadaljuje na šol- ___ a _ _________4._1___ ___ _______________3__X_J it_X , « . ' __Y-l_ _ 1 • t-___J_; L. __4--1 tio danes še malo napisanega Ce- Ostati je morala še naprej šo- ticipacijo in odpravo tistega, če- in samo z različnimi statutarnimi vzgajanju zelo malo. Prav jih je malo še ne pomeni da la s svoiim okolišem, z lastno mur pravijo latinci: Quod licet določili ne bomo dosegli potreb- lahko prav boljša pedagoška izbi se c -jh ne’ kQ0 -nogo- stavbo in učilnicami, z lastnim Jovi, non licet bovi. ne enotne rešitve vprašanja, za obrazenost staršev prispeva 1 Sfiati ih da bi tudi njim pose: nim igriščem. Šola ima še vedno bilo vse to res nepotrebno, kar gre, ko se te podružnične šole hom naših otrok, svoje lastne vsakdanje in splošno smo v svoji vnemi delali in sto- ustanavljajo. Obžalujemo, da tudi učno-vzgojne, zdravstvene in so- rili več, kot je tisto, za kar smo novi zakon o osnovni šoli le z eno Leta 1962 se je začel proces cialne probleme, ki jih mora že plačani sedaj ob najnovejšem od- besedo omenja podružnične ozi skih razrednih sestankih. Ob vsem ,, , . , , , . ... tem pa se porajajo nove oblike Sola je kot družbena mshtu- izobrKevan£ staršev na ju vzgoje: različni seminarji, te- cija tesno povezana s starši in rU2evanja manjših in nepopol- zaradi dislociranosti od matične vzemu dodatka za težja mesta ne- roma dislocirane oddelke osnov- ^K:rav! nosiIKa njmove o jse p - predavanja o zdravju otroka, razvitih šol s sosednjimi več- šole neposredno, ekspeditivno in katerim podružničnim šolam in mi popolnimi osemrazrednimi ekskluzivno reševati sama z vso redukciji že tako minimalne od-. kovnimi šolami. Mislim, da je odgovornostjo. Sola ima svoj last- mere funkcijske nagrade vodji T1 glavni motiv za tako spajanje ni šolski red in SMK, ki jo sami podružnične šole na 1090 din na ^JPrej poenostaviti in poceniti upravljamo. oddelek mesečno? p.rrževanje in upravljanje osnov- Učenci na tej šoli morajo še j,"1 šol, šele potem zadostiti na- naprej imeti svoje mladinske or- iskreni odnosi, malobrižnost za ■ lu enotnega osnovnošolskega ganizacije, svobodne dejavnosti življenje, delo, uspehe in težave. nih šol. delovni in pedagoški vzgoji, vzgol tisti, ki ji v obdobju pubertete itd. Šole j. , „ . . za starše sicer niso več redkost vz®op , arši dobili Pnmerno pedago- ~ ' larjev gojila' take oblike prosvet- ki se lahko pobaha z uspehi. Tudi uspelo odstraniti občutek negoto- ročju naredili veliko, pa vendar *ko literaturo, dežurni pedagog pa ^ takimi organizacijskimi spre- ne dejavnosti. Nič manj inten- nismo edina, ki čuti omalovaže- vosti, manjvrednosti in zapostav- je velik del staršev slabo peda- b*.v razgovoru s starši dajal raz-š embami so se marsikje pojavila zivnejši in uspešni niso naši pio- vanje svojih uspehov in potreb in Ijenosti, pa tudi anomalije, ki jih gosko izobražen. Medtem ko ima- l’čne nasvete. Naloga teh klubov - Vlb?a organizacijska, material- nirji pri vseh že znanih tekmo- se zaveda, da je socialistično na- doživljamo pri vsakdanjem delu mo tečaje za mlade starše in jih b* bda ^tld' organizirati raz- Ra . £,a.m j drvel, iiiaLd Idi- linji jun vscu a c zaidiiiu Ltmiiiu- »c /-d v trud, un je »ueicuiauieiiu nci- uuz,i vajctiiiu pij va< ^ > finančna, pedagoška, družbe- valnih in zbiralnih akcijah, pra- čelo delitve po delu tudi tukaj in življenju v šoli. Politična in druga vprašanja, znovanju otroških praznikov, tek- občutno kršeno. stili so se problemi, ki so jih movanju za Prežihovo bralno padati nekaj let reševali in jih značko ipd. kujejo, kakor vedo in znajo Z zbranimi sredstvi, ki jih »interno«. Začelo se je že pionirska organizacija vsako leto šapi SŽ“' - kakor tudi imenujemo ših, smo v nekaj letih obogatili učimo, kako naj negujejo dojenč- b^ne oblike izobraževanja. Seveda I. Hvalec ka, pa skoraj nikjer ne opazimo t° za sedaj predlog. Morda bi organizirali take klube ob sodelovanju. šole, staršev in društev prijateljev mladine. Razmislimo! 1 imenu, žigu, šolskem okolišu, zbere za novoletno jelko pri ma-rtlffetlo se je pri pravicah in loštevilnih krajevnih organizaci- šnostih ravnateljev in upravi- jah, krajevni skupnosti in star-lai DELO V VZGOJNIH ZAVODIH — ŽIVLJENJSKI POKLIC Sehv Podružničnih šol, pri med- šolo z avdiovizualnimi sredstvi, ,_oojnih odnosih med obema šo- kot so magnetofon, televizor in ;rila> pri pristojnosti izvajanja kinoprojektor, ki ga uspešno upo- go, v ali manj odgovornih učno- rahljamo pri pouku in s katerim izkušenj; Str kT’ organizacijskih, admini- predvajamo tudi zabavne filme za torji mlajšim in Vrvnih jn drugih nalog, pri ob- šolarje, za starejše pionirje in od- novih metod dela. canin materialni oskrbi in rasle. Nabavili smo številne dru- Tudi zdravnik, posebno psihia- Radijske in televizijske oddaje, različni časopisi in revije namenjene staršem, prav gotovo pomagajo pri izobraževanju. Radijske oddaje, med njimi posebno Danes za vas, sliši širok krog zdravnika z višjo medic, sestro, se vsem že ni izpolnila ta želja, poslušalcev, toda tisti, ki so zapo- pa z leti pridobili veliko Li skupaj s specialnimi pedago- smo vsaj izmenjali nekaj izku- sieni v dopoldanskem času, teh in nastopali kot men- g' obravnavajo otroke in zdravijo šenj in sklenili, da morajo biti v oddaj ne morejo poslušati, razen predlagatelji njihove osebnostne motnje po bodoče seminarji bolj skrbno pri- 0b sobotah (če imajo le-te proste) najnovejših metodah individualne pravljeni. Prve dileme in polemi- jn ob nedeljah. Morda ne bi bilo in grupne psihoterapije (poleg ke naj bi se izmenjale v aktivih napak, če bi priloga RTV obja- (Nadaljevanje s 1. strani) bi kov““ P°Pravilih. delitvi dohod- ge predmete in pripomočke ter ter ima opravka z duševno mo- rednega usposabljanja za samo- posameznih profilov delavcev, da vila tehtne sestavke iz te oddaje. H .u,člteliem’ ^ Poučujejo na plačali dokaj uslužnostnih stori- tenimi pacienti, pa zato nihče stojno življenje in delo v pokli- bi na seminarju lahko obdelali Medtem ko radio tudi v drugih ^ T^lah idr., nehalo pa se še ni tev za modernizacijo učno-vzgoj- še ni predlagal, naj v življenju cu)- Kako naj si strokovni sode- misli in pomisleke. oddajah posveča vzgoji veliko po- le + 7”---’ — ““ 5e nl predlagal, naj v življenju ‘'■ot kaže, se še ne bo. ne dejavnosti in za boljši izgled menja svoj poklic ko se utrudi lavci delo delijo in kako naj so- hL,vPrasanje taKo enostavno in __“eN"-------■ "TG ”, —7 varovancev kakih simptomov?). -: -—** ---- — ,.^dj kat€rjh se lahko strokovno «i« vc punusumu, lutno v«su ^hko rešljivo. Za mnoge proble- lzcrPMa- Šote se je tako skupaj Delovno mesto vzgojitelja v ki je, organizirana v grupah po zavodih razširi noelobi -n ima televizija na gledalce! ^°v splohJ ni bilo iih ni in ne s P10mrsk° organizacijo v kraju VZ res ni nobena izjema in tu- 15 ljudi, dala veliko pretehtanih v zavodih razširi, poglobi n v6ria Jirž .. in s starši organsko vključila v d,- oh tmrrctnih i^ht^ notrdil. nredlosov ugovorov in rodl več uspehov - ce jih bomo Naša osrednja revija o Kljub malim težavam ‘n di^Siie; katerih0sePriaChkokSovT no“če pomislimoTkako velik vpliv ». _ OJ^a.Ull lU k/l-LV/, J Ali 111 111 11C .Ujamejo, da so. Prepričani so, organsko vključila v d; prj tovrstnih delavcih lahko potrdil, predlogov ugovorov in i'la pomeni »združitev« popolno Proces iz§i'adnje^ materialne osno- človek postane »invalid«, s tem novih misli _ .... Tdacijo samostojnosti sedaj 2a naPredek ^ol8^3, saJ le raz- pa ni rečeno, da lahko sprejme- Vsi udeleženci smo si bili po- te, vzgoji, le zavzeto vnesli v razne statu- ki je namenjena staršem, Otrok Sključenih enot oziroma niiho- brer''lenieva'ia šo^sk' Proračun za mo že horizontalno priporočilo za dobni po želji, da bi radi spozna- ne odločitve, o i—--------------- - visoke zneske in za daljše raz- Vse. Posebna utrujenost čustvene b nekaj novega za svoje delo. Če ^»aneksijo« ter enostavno po- bo'b. šoli brez neprijetnih^opot- no k°ordinlra' Pri vzgojitelju z vzgojno*" moteno skih pojavov. razredno del°’ k1, se uspesno mladino kot pri učiteljih zdravih i. Edino tako naziranie bi lahko J33’ f 3 ' k • zg?vornc> otrok, vendar jo lahko zmanjša- “ilo ji , KO naziran']e 01 lahko pričajo, da mora imeti in da ima s realneišimi nnrma«iH Hola s6J k.aj klavrno opravičilo za do- tudi taka šola svoj homogen in DOda1išan m? Jhžicn •’ ik anJG pomanjkljivo materialno suveren učiteliski aktiv in svoie- P daljšaiVm . d°Pustk 0bčasmmi Mačehovsko moralno podporo ga vod”o z določat komplten- tetegTTkvfr^’ orimer^eišo TznT C Podružničnim šolam, cami in nemajhno odgovornostjo. Siio dela PT razp°- tudi za krivično in žaiiivn „„ ... reditvijo dela ipd. Tilka Kren zasičenosti res nastopa pogosteje ',redn P3 kr'v^no tn žaljivo Sicer so položaj, pristojnosti in tehp 0 .enje delovnega mesta uči- naloge vodje šole nakazane v itekaf ln v°dij ali upraviteljev dveh členih statuta šole: Katerih teh šol. Tako in drugače so menili vzgojitelji, socialni delavci in psihologi, ki so se letos zbrali na TLelTŽet Tomenjenega11 problema ‘goS us^hMnSn dušatel^v S U1 delovne dogovore in delov- in družina, prav gotovo opravlja zelo važno nalogo izobraževanja staršev. Mislim, da bi jo morala imeti vsaka družina. Pri tem bi morda lahko odigrali veliko vlogo prosvetni delavci. Se bolj bi morali seznaniti starše s to revijo in prepričan sem, da bi jo. naročili. Poleg sestavkov o vzgoji v časopisih in revijah je izredno pomembna Knjižica za starše, s katero so dobili starši in tudi prosvetni delavci resnično dragoce-Minulo šolsko leto so v EGSC področja elektrogospodarstva 173 ne prispevke, ki so jih napisali Nova Gorica zaključili zelo zado- učencev, iz industrije in obrti pa najboljši pedagogi, psihologi in drugi, ki se ukvarjajo z mladino. ELEKTROGOSPODARSKI SOLSKI CENTER V NOVI GORICI Zelo lep učni uspeh ■'toariv,;' ■ r~JT7«‘7' —■ . ' . , _ — 1 Tfgr” --------------omenjenega prooiema govorni u, o-iuoatcajcv KzSa Učenci in slušatelji kovinarske „„ P!^6.1:?1 »P0!™2: TT1!' največ o strokovnih službah v VZ. zavoda. šole so dosegli srednjo oceno 2,80; NAČRTNOST - TUDI PRI Učenci in slušatelji elektro šo- uspešno jih je zaključilo šolanje IZOBRAŽEVANJU STARŠEV cev v VZ, priča dejstvo, da so le so dosegli srednjo oceno, ,do- 80,40%. Ostaja pa še načrtno izobra- se razporedili v dve skupini po ber‘ (3), uspešno pa je zaključilo V kovinarski šoli je bilo v pre- zevanje pedagoške kulture star- Ij^j.. *le . taki šoli, pridobljene HotT-i6 mi dovoljujejo razvred- Ijev povezuje delo svojih učite- na šoli in je odgovoren za ozkosrčne koncepte poeno- pedagoški napredek svoje šole. raŽ'’Gne miselnosti nekaterih 70—80 udeležencev, vsaka je de- šolanje 87,3 % učencev. teklem letu: v 19 oddelkih 502 T; ki bi moralo potekati v vsaki ^rsž^; Asjls szstssLzrs ”■ ,ssss,*3ssk^^ irtsrss* st,M let in več. je bilo to vse- — ima nezmanjšano učno ob- 'nrav-, v v. v.. j v. mii/ tu v&c- tijrri!Sko samostojna šola. in kul- veznosL Hon'0 žarišče večje geografsko in ~ Predstavlja in zastopa svojo “eno zaokrožene celote. Jasno enoto pred starši, občani in drugimi organi v šolskem okolišu Umrl je Prof. Fran Mašera uucami so po-t.rJ.ubI-ia”i Profesorja Frana j°st ’ je dočakal častitljivfo sta-nn v kU1«4- Pran Mešara-je bil ro- WriZ0TeVesiu%ln Ž±°. vzdrževanje šolskega enote, — sodeluje s svetom staršev, z gospodarskimi, političnimi, kulturnimi in drugimi organizacijami z namenom, da se poglobe odnosi med šolo in krajevno skupnostjo, — oskrbuje šolsko premoženje v okviru finančnega načrta šole in odgovarja za pravilno mate- in-. jMošnjjmi počitnicami so po-■4C ventaria in nepremičnin, hrvafsta^nfnaUianski^uS administrativne .“'eiiili0 Pa nekaj let na ženskem Posle enote ln Vodi njeno kroni-nv4toV(. u v Gorici. V začetku prve ko. pn« nekdanji realki v Vegovi p°ti'ebne Ukrepe v zvezi z delom ]j%r4cwof' Mašera je vzgojil mnoge enote organom upravljanja šole Sk^no d* ?yensk-ri,.. 18- uri v Tolminu v hotelu pomoči mlajšim učiteljem in do- Pošljite na naslov: Vrabl ,3 naved^n.ovn1a |ola Tolmin. V prija-arho n e' al1 žslite. da vam rvter- i- , Prenočišče. kajšnje materialne odgovornosti. Bežen pogled na dosedanja dogajanje na tej šoli nam vsiljuje boridruge'J1ki'0ti‘|te' . ° tem obvestite vprašanje, kaj je združitev šoli ^.Prebrauf83 °bv“ morda ne in nam sploh koristnega prine-hiijGmno vabimo-tudi svoje razred- sla' ReGi moramo, da smo v teh n Profesorje! letih čisto sami uspeli preprečiti stagnacijo, izpolniti praznine, ki OBVESTILO so nastajale s samimi orgahizacij- r, skimi spremembami, ter obdržati Ust POroGarno bralcem našega tempo razvoja, ki ga je šola že le ' da i® naš pravni svetova- Prei imela. Naša šola je s svojim ec na (Jni-o.ot,, ■ ■ . i kolektivom sama uspela obdržati P°slana ln b°r^ Za ° 03 svoje dobro ime. ugled, zaupanje gOVo ^^P^ašanja objavili od- staršev in občanov, ki so ji bili r® v Prihodnji številki. vedno tudi pripravljeni pomagati. Illl!llllllllllllllllinilllllll!|[llllllll!!l!!!!l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||!|||||||||llllllllll!l!ll!||||||||||||||||||||||l!l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||[|||||||g[||||||!||| — Varčevalci vezanih hranilnih vlog — Stanovanjski in kmetijski varčevalci — Lastniki vezanih deviznih računov — Vsi, ki boste imeli do 31. decembra 1969 vloženih 2000 din, vezanih z odpovednim rokom nad eno leto, boste vključeni v NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA Pri javnem nagradnem žrebanju, ki bo v mesecu januarju 1970, bo podeljenih 250 BOGATIH NAGRAD: 3 osebni avtomobili MAZDA 1500 3 osebni avtomobili MAZDA 1200 1 osebni avtomobil RENAULT 4 L 2 osebna avtomobila TRABANT 3 avtomatski diaprojektorji VEGA 1 predsoba BETA — ALPES ŽELEZNIKI 10 televizijskih sprejemnikov GRAND — ISKRA-RIZ 10 televizijskih sprejemnikov ADRIATIC — ISKRA-RIZ ter še 217 lepih nagrad Vsakih nadaljnjih vezanih 2000 dinarjev povečuje možnost do pridobitve nagrade. Vsa pojasnila vam dajejo poslovne enote Kreditne banke in hranilnice Ljubljana: Centrala: LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 2 Podružnice: Beograd, Cika Ljubina 8 I. Novi Sad Grčkoškolska 2. Zagreb, Mestna hranilnica ljubljanska. Ljubljana, Čopova 3, Domžale, Kamnik, Kočevje, Murska Sobota. Trbovlje Predstavništva: Miinchen, Herzog VVilhelmstrasse 1, Koper, Kolaričeva št. 1, Sarajevo Ekspoziture: V LJUBLJANI: Bežigrad — Miklošič — Moste _________________________ Stara Ljubljana — Šiška — Vič IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj - Gornja Rad _ Grosuplje — Hrastnik — Lendava — Litija — Ljutomer — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje SKRIVNOST BLAGINJE JE V VARČEVANJU! ......................... ......................................l■lllll^lllll|l i iii'h \ _ ... . , . , , bi starši med šolanjem svojih gt ' A a ^ otrok slišali različna Predavanja trogospodarstva 13, iz industrije za starše otrok od Prvega j0 ln 0 1 1 0 ' osmega razreda. Dobro izdelan Vseh 858 učencev in sjušate- načrt bi pomagal, da ne bi bilo Ijev, ki so uspešno zaključili šo- ponavljanja,- monotonosti in netenje, je bilo 83,85 °/c (dosegli so povezanosti pri delu'To bi tudi srednjo oceno 2,90). . pripomoglo, da bj faili starši bolj Poleg navedenih rednih šolskih zainteresirani, da bi bila preds-oddelkov sta bila med preteklim vanja tako organizirana, da bi šolskim letom pri tem zavodu obravnavala tiste značilnosti, ki opravljena še dva seminarja za so za določeno obdobje oziroma kable s termoplastično in papirno razred značilni. V začetku šola-izolacijo (oba tudi s praktičnim nja se večina staršev zelo zanima poukom). Seminarja sta bila eno- za vzgojo in uspeh otrok. To za-tedenska, in sicer: prvi za kable nimanje pa postaja z leti manjše, od 0,4 do 10 kilovoltov in drugi Poveča se šele ob zaključku ob-za kable od 10 do 35 kilovoltov. veznega šolanja. Zakaj? Morda Obeh seminarjev se je udeležilo ne znamo prilagoditi, popestriti 52 slušateljev. Slušatelji so bili iz naših oblik izobraževanja staršev. Ljubljane in okolice, z Gorenjske Začetno zanimanje bj bilo treba in iz Slovenskega Primorja. razvijati in vzgojno izobraževa- EGSC Nova Gorica je imel v stal'š®v nadaljevati tudi kas-šolskem letu 1968 69: 28 rednih nei!- .ko 80 njihovi otroci že v predavateljev, 18 drugih pedago- srednji soli. Programe dela s star-ških sodelavcev in 9 tehnično- ad- .^e ^re^a sestavljati tako, da so ministrativnega osebja. Pr’ Pem unoštevane razmere, v katerih šola dela, obravnavati Opravijenih je bilo 40.281 pe- aktualne teme in prisluhniti že-dagoških učnih ur. ijam in interesom staršev. Izobra- Ta zavod nima svojega inter- že val ne oblike dela s starši naj bi nata. Učenci iz oddaljenejših b“e zelo raznovrstne. Največkrat: krajev Slovenije imajo vso oskr- Predavanje, razgovori, prikazova-bo v Domu šolskih centrov Nova P-1® filmov- Te oblike so med se-Gorica, kjer bivajo tudi učenci fn P0-’ zel° Povezane in druga drugo dijaki drugih šol. Učenci iz bliž- dopolnjujejo. Gledamo film in nanje okolice se vozijo v šolo. Ti- t0 or§aniziramo razgovor, stih, ki obiskujejo EGSC. je v Resnično bi bilo dobro, da bi Domu šolskih centrov okrog 30 Vn. tudi učiteljski kolektivi na eni ostali pa so iz okolice in iz Nove prvih konferenc spregovorili o Gorice. Vozačev je bilo v letoš- tem. kako pedagoško izobraževati njem šolskem letu nekaj nad starše. Njim in staršem bi bilo to tretjino, kar je zelo veliko. Ob v veliko pomoč, rezultati pa bi tej ugotovitvi je tolikšen odsto- se pokazali pri učnih in vzgojnih tek uspešno zaključenega šolanja uspehih še toliko vrednejši, saj je znano. p SJ Za prosvetne delavce ^ da imajo ucenc,-vozač, najslabse vsekakor zanimiv program za si_ pogoje za individualno učenje. stematično izobraževanje staršev Iz EGSC Nova Gorica je ob osnovnošolske mladine, ki ga je zaklinčku minulega šolskega leta letos izdate Zveza delavskih uni-zopet odšlo v proizvodnjo nekaj verz v Ljubljani. Program je iznad 200 dobrih kvalificiranih de- delan po razredih, ob koncu pa ‘v 'v. je navedena tudi literatura. C. Z. M. D.iuklč PREDLOGI IN IDEJE ZA IZBOLJŠANJE UČNEGA PROCESA Gimnazijski profesorji Poštevanka — nezadovoljni s predmetom biologije 'fSL, stara Pri poučevanju biologije v gimnaziji sem ugotovil v preteklem šolskem letu naslednje: učna snov je povsem neustrezno razporejena, v nekaterih razredih je je preveč, v drugih (npr. v 3. in 4.) pa skoraj nič. V prvem letniku gimnazije poučujemo hkrati botaniko, zoologijo in osnove splošne biologije obeh predmetov. Iz metodičnih in psiholoških vidikov je snov nemogoče popolnoma obdelati (načelo preobilnosti!). Ta snov je na primer tako obsežna, kot če bi poučevali v prvem razredu gimnazije vso zgodovino pred našem štetjem in po našem štetju do NOB. Razumljivo je, da zaradi prenatrpanosti dijaki snovi tudi ne obvladajo. Časa za vmesne vaje in praktičen pouk je premalo. Vretenčarjev ponavadi ne obdelamo, ali pa jih obravnava- mo zelo skromno. V nasprotju s tem pa zahteva učbenik za lil. letnik poznavanje najrazličnejših vretenčarjev za uspešno razumevanje ekologije in evolucije. Ugotovil sem tudi, da otroci v II. letniku gimnazije še niso dovolj zreli za nujnost spoznavanja človeškega telesa, do odhoda iz srednje šole pa tudi pozabijo večino učne snovi. Glede na vse te izkušnje predlagam drugačno razporeditev ur in predmetov na gimnazijah in hkrati uvedbo novega predmeta »splošna biologija« (analogno kot pri geografiji). Splošno biologijo naj bi poučevali v I. letniku (2 uri). Sele potem ko ima otrok ustrezno podlago iz znanja o celici, histologiji. organografiji. morfologiji, osnovi genetike in sistematike, je dozorel za nadaljnje izobraževa- nje. Le-to pa mora potekati po primerjalno dojemanje učne sno-pedagoških načelih metodično vi in za napotke za življenje. Za-pravilne razporeditve učne snovi, to naj bi bil poudarek na ana-ki psihološko ustreza učenčevi tomiji in zdravstvu. Somatolo-stopnji in naravnemu sistemu. giji naj bi odmerili dve uri te- V drugem letniku naj bi po- densko, hkrati pa vse leto eno učevali botaniko — 2 uri teden- uro snovi iz ekologije, genetike sko in eno uro vaj. To eno uro in evolucije. Snov obravnava bi lahko tudi združili v 3 ali 4 primerno sedanji učbenik v tret-ure skupaj; takrat bi organizirali iem letriiku. Prepustil pa bi mi-krajšo ekskurzijo v bližnjo oko- neralogijo geografom, ker jim je lico, Tak pouk bi omogočil tudi snov bližja kot nam, sedanji praktično poznavanje rastlin (s mlajši generaciji biologov. To-poudarkom na zdravilnih, stru- rej, če še enkrat ponovim pred-penih, kulturnih in estetsko lepih metnik, ki se mi zdi smotrn in rastlinah). Če bi bilo mogoče, bi logično pravilen: nam te ure omogočile tudi uvajanje regionalnih botaničnih drobcev. Ko spoznajo otroci osnovo, to je autotrofni svet živih bitij na zemlji, lahko preidemo na hete-rotrofni člen, to je živalstvo. vaj Osnovna šola Trata pri Škofji Loki razpisuje prosto delovno mesto: UČITELJA za tehnični pouk in fiziko Delavec, ki želi stopiti na delo na to delovno mesto, mora poleg splošnih pogojev, ki jih za vstop na delo v delovno organizacijo predpisuje temeljni zakon o delovnih razmerjih, izpolnjevati še te posebne pogoje: PRU ali P z diplomo. Na prosto delovno mesto se sprejme delavec za določen čas, z zaposlitvijo s krajšim delovnim časom — 5 ur dnevno. Stanovanja ni. Prijavo za prosto delovno mesto mora poslati delavec, ki se želi zaposliti, v roku 8 dni od objave tega razpisa. Prijavi naj priloži: kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev za sprejem na razpisano delovno mesto. 0 izbiri bodo vsi kandidati, ki so se potegovali za razpisano delovno mesto- obveščeni v treh dneh po preteku roka za prijavo. 1. r.: 2 uri splošna biologija 2. r.: 2 uri botanike in 1 uro j 3. r.: 2 uri zoologije in 1 uro j 4. r.: 2 uri somatologije in 1 V tretjem letniku naj bi spo- ura (evolucija, genetika, ekologi- znavali dijaki v dveh urah te- ja). densko in v eni uri vaj živalski Tako bi posvetili otroci v vseh svet, ki pa bi v polni men zajel isf-jjhjj letih z biološke . strani 11 podrobneje tudi vretenčarje. V ur naravi v ožjem pomenu bese- zoološkem učbeniku je namreč na de_ namest0 sedanjih 9 ur. Na-siroko opisan nevretenčarski del vecjena ugotovitev je nedvomno sistema, za katerega nikakor ne vrecjna premisleka, ker je seda-pravimo da ni koristen. Dogaja nje stanje v prvem letniku me_ Pav se’ ^ zaradi ob- todično nevzdržno. S takšno raz- sežne učne snovi v prvem letni- p0recijtvjj0 Ur bi postavili biolo-ku obdelujemo nepopolno in gjj0 v sre(jnjem šolstvu na me-pri tem izpuščamo poljubni de ^ k- j. gre prav gotovo bi dal učne snovi. Tudi znanje ne more navedenj sistem solidnejšo osno-biti zadovoljivo, ker pri obrav- vo za studj. na fakultetah. Hkra-navi v prvem letniku hitimo. ti bi spodbudil miselj da bi bilo V četrtem letniku bi bila naj- znanje nauka o človeku in zdrav-bol primerna somatologija. Nauk ju nujno tudi na ostalih strokov-o človeku je krona biološke vede nih šolah (tehniška, elektro, Strojin sploh znanosti. Poznavanje na, gradbena, . kmetijska^ itd.), anatomije in fiziologije je več kot Predmet naj bi bil v četrtem potrebno za današnjega moderne- letniku, da bi lahko dajali učen-ga človeka, ki vedno bolj pre- cem napotke za naravno in zdra-haja iz naravnega okolja. Telo vo življenje, pa je še vedno enako potrebno naravnih sprostitev, poživil in pravilnega naravnega ritma. V tem letniku so otroci dozoreli za Prof. Karel Terčič gimnazija Šentvid Ljubljana Vsako leto ugotavljamo, da je največ negativnih ocen v osnovni šoli iz slovenščine, matematike in tujega jezika. To so tisti učni predmeti, ki poleg spominskega znanja zahtevajo tudj samostojno miselno delo. Pri matematiki odpovedo učenci najpogosteje pri šolskih nalogah in to zato, ker v petinštiridesetih minutah ne morejo rešiti danih nalog; za prepisovanje podatkov rabijo deset minut, za reševanje samih nalog jim ostane samo petintrideset minut. Pri vseh tistih učencih, ki ne obvladajo dobro računske tehnike, t. j. prištevanja-odštevanja, množenja in deljenja, jim vzame to toliko časa, da ne morejo koncentrirati mišljenja na samo vsebino naloge. Učitelji v višjih razredih pravijo, da imajo predpisane toliko učne snovi, da se ne morejo posebej ukvarjati z učenci, ki ne znajo poštevanke. V tem imajo prav, poštevanka je naloga drugega razreda osnovne šole. Splošno je razširjeno mnenje, da je pouk za učitelja v drugem razredu najlažji; tudi po učnih uspehih je drugi razred najboljši, saj ima najmanj ponavljalcev. Drugi razred ima izmed vseh razredov osnovne šole najmanj nove učne snovi; njegova glavna naloga je pri slovenščini obvladati tehniko branja in pisanja ter osnovnih pravil iz pravopisa, iz računstva doseči tako stopnjo znanja v prištevanju in odštevanju čez desetico ter množenje in merjenje ter delje-nie do sto, da mu te operacije ne obremenjujejo mišljenja, ki se mora sprostiti za reševanje vsebinske strani računskih nalog. Utrjevanje in mehanizacija teh operacij je za učitelja in za učence težka in dolgočasna naloga. V pomoč učiteljem in učencem priporočajo metodiki razna učila, cvetice, liste, kocke, grafična ponazorila itd. V množici »Slovensko mi Primož je Trubar ime, saj kdo me utegne poznati...« (A. Aškerc, Slovenska legenda) Malo pred koncem minulega šolskega leta je v PD drobno tiskana objava vabila učitelje slovenskega jezika na ekskurzijo v kraje, kjer so živeli in ustvarjali slovenski protestantski pisci, v Trubarjev Nigdirdom. Zbirati vtise s študijskega potovanja po Nemčiji (Avstriji, Franciji in Švici) morda ne bi bilo prav nič težko, če doživetja ne bi izpodrivala druga drugo. Misli postajajo motne in zbegane in v zavest se boleče zajeda spoznanje, da svoje največje može še vedno premalo spoštujemo. Iz šolskih klopi leno odzvanja z muko naučena molitvica o prvi slovenski knjigi, letnica pa sploh ni več pravilna. V anketi mi je nekoč učenec zapisal, da je bil Adolf Bohorič partizanski pesnik ... Koliko ur materinščine naj odmerimo učencem v osnovni, koliko na poklicni šoli in koliko v gimnaziji? Ali je za tehnično stroko sploh potreben izpit iz slovenskega jezika? Pred miin-. chensko stolnico stoji mlada profesorica, Nemka, in nam v brezhibni slovenščini razlaga lepoto umetnine. Prevaja slovenske pesnike v nemščino, vse od Vodnika do Zajca. Spoštuje jezik, ki ga govori moj narod. Nič tujega se ne ukrade v njeno govorico, le včasih nekoliko počaka, da najde pravi izraz. Medtem pa milijonsko mesto stresajo krči. V drobovje se mu zajedajo vrtalni stroji. Še nekaj tisoč krčevitih sunkov in rodila se bo podzemska železnica. Mesto bo ujelo Moskvo. London, Pariz. V Državno knjižnico ne prodre ropot jeklenih svedrov. Milijoni knjig, med njimi največja dragocenost knjižnice — Brižinski spomeniki. Neka roka jih je iz zakladnice skrbno premestila v vitrino, da bi jih videla skupina ljudi, ki prihaja zaradi njih v to milijonsko mravljišče. Zdaj strmi v nas živi obraz zgodovine. Et’e bi ded naš ne segrešil... >Kako čudno, jaz nisem nič . razumel.« »A to je slovenski jezik?« »Ali so včasih tako govorili?« »Jaz sem pa razumel: ded, starosti, smrt.« Učenci bi radi uganjali burke. Premajhni so, da bi razumeli. S težavo jih pomirim. Premislite, pravim. Naš narod star je težkih tisoč let. Jezik izpred tisoč let? Tisoč let! Razred se odmika, kolegi še vedno strme v orumenele liste. Za mojim hrbtom teče kamera. Nekdo si prizadeva, da bi preteklost povezal s prihodnjim trenutkom in ji vdihnil gibanje. Rokopisni zbornik bo skrbna roka spet zaklenila v jekleno varstvo. Prevelika dragocenost je, da bi se ga kdo samo dotaknil, so nam rekli. Ogledujmo si Freising in spet Miinchen. Iz spomina vstaja tudi Salzburg. Cerkve so galerije in galerije so cerkev. Reliefne podobe, barvna okna, romanika, gotika, baročne pozlate, Stara in Nova Pinakoteka, znotraj utišani koraki, zunaj hrup milijonskega mesta. Pota navzkriž in počez in ostri noži v osrčju. Oglušujoči ropot vrtalnih naprav. Odmev znane govorice. Domač obraz. Rojak je hušknil mimo in se izgubil v Babilonu. Kempten. Diakon pripoveduje, da so cerkev ustanovili v 8. stoletju švicarski menihi. Največja značilnost zanjo pa je prav to, da je v ujej pridigal Trubar. Sloki mož pokaže z roko v pravo smer: Pfarrhof St. Mang erbaut 1328 Hier wohnte 1553—1561 Primus Truber der slowenische Luther, vordem Domherr in Laibach und Pradiger in Triest To je naše prvo srečanje s Trubarjem. Sledila pa so še druga. Urach, Tubingen, Derendingen, Rothenburg, Niirnberg, Worms — tako kakor je kraje med sabo povezala cesta, večni simbol popotništva in brezdomstva, utehe in utvar. V uraškem gradu je bil rojen vojvoda Krištof, ki je Trubarju omogočil bivanje v Urachu. Stojite na pravem mestu slovenske protestantike, je dejal mestni župan. V Urachu so bile natisnjene mnoge knjige... Ungnadova tiskarna ... cerkev sv. Amandusa, kjer je bil Trubar prvi mestni župnik, da, tudi Morike je študiral v Urachu... Ce sta Tubingen in Rothenburg dragulja med nemškimi srednjeveškimi mesti, potem je Derendingen slovenski božji grob. Znamenita tubinška univerza je bila ustanovljena 1477. leta. Tu je študiral in kasneje poučeval Me-lachton, Keppler, Holderlin, Hegel in drugi velikani duha so si tu oblikovali svoje nazore. V tem mestu pa je bila natisnjena tudi prva slovenska knjiga. Njen avtor je iz Rothenburga iskal pota v svet tudi zaradi svoje materialne ogroženosti. V siromašni špitalski cerkvi je s tujo besedo oznanjal pravega boga, v njem pa se je že spočela iskra, ki ji je bilo sojeno, da se je razgorela v plamen. Slovenska beseda, zapisana v knjigi. Ulice Tiibingena in Rothenburga slepe z lepoto, ki ji pravimo ohranjeno srednjeveško mesto. Od časa do časa klecnemo od utrujenosti. Pogled čez mestno obzidje nam prikliče v zavest Trubarjevo domotožje po Raščici. Včliki svet — na stotine milj daleč so dolenjski griči. Vmes pa preganjanje, skrb za družino, za jezik, da, za jezik, za ubogo Ijud- : StVO. Lubi Slovenci! Vom ino nom je vedejoč, de le-ta naša slovenska beseda dosehmal se nej... Skupina Američanov strmi v mehke linije, v skladnost konstrukcije, prevezane s temnorja-vimi lesenimi prekladami. Na obrazu se jim pozna, da šo doma iz mesta nebotičnikov in betonske vsakdanjosti. Zdaj pa so se naenkrat znašli v pravljičnem svetu. Gledajo in čakajo. Mi odhajamo. Ne občudujemo s pol odprtimi usti, ker se nam zdi, da mesto mora biti tako, ker se nam zdi, da je nazadnje nekoliko Rothenburg ob Tauberi, kjer je začel Primož Trubar svojo protestantsko kariero; v tem kraju stala tudi prva slovenska knjiga naše. Če se je tu rodila slovenska knjiga, če so ti kraji dali moč za nadčloveške upe in napore, potem jih vzamemo za svoje. Derendingen. Dolgi trenutki tišine. Trubarjevo zadnje domovanje. Velik križ, razpet na steno pred vhodnimi vrati. Domnevni Trubarjev grob. V cerkvi velika spominska plošča, znana iz mnogih reprodukcij. In znano besedilo. Da, še marsikaj nam je znanega. Vse naučeno znanje, ki drži z Raščice na Reko, iz Salzburga v Trst, v domovino, v pregnanstvo, v Nigdirdom, nazaj domov, nazaj v pregnanstvo, iz kraja v kraj, do poslednjega konca. In vse, kar je vmes — od Abecednika do Hišne postile. Sprašujemo se, kje je njegova domovina — tu ali sto in sto milj od tod? Razpet med slovensko in nemško zemljo, žrtvenik in žrtev, dar in darovalec, človek, oče slovenskega knjižnega jezika, božanski duh, ki je dal besedi moč, da se z njo še danes sporazumevamo. Kako mogočno je Trubar prerasel čas, spoznamo šele na njegovem grobu, v Derendingenu, kjer je bil od leta 1567—1568 šesti župnik po vrsti, sedanji g. Walter Dotling pa je triindvajseti. Po njegovi zaslugi je Trubar v Derendingenu še vedno živ. Gospod Walter Dotling ljubeznivo sprejema slovenske popotnike, ki prihajajo semkaj. Srečen je, ker jih je vsako leto več. Zbira vse, kar je v zvezi s Trubarjem. Letos bo prvikrat potoval v Slovenijo. Razne fotografije lepi v poseben album, ki ga mu je v ta namen oskrbel prof. Janko Moder. Kot svetinjo hrani kelih, ki ga je pri maši uporabljal Trubar, in kar je morda najbolj pretresljivo — v vsaki številki derendinškega cerkvenega lista priobči sestavek o Primožu Trubarju. Pastor — dobri pastir živi le za to, da bi se pota od človeka do človeka zbližala. Župnik — pastor, ki nam z neprikrito solzo v očeh pripoveduje o našem človeku, se nas veseli in nam zaupa, vabi, obdaruje, ostaja trden kot vogelni kamen, se smehlja in nam maha v slovo. Odhajamo namreč. Kaj jemljemo s seboj? »Zakaj je pisal Trubar samo verske knjige?« »Ali res mislite, da brez Trubarja ...« v »Prešeren je pa ja bolj velik kot Trubar.« »Roman o Primožu Trubarju? Ali je zanimiv?« Kako odmaknjena so stoletja malemu šolarju. Abecednik ali računica, vse mu je enako zoprno. Ne zamerim jim več. Ko bodo odrasli, bodo razumeli. Tudi skupina naših inženirjev, ki je letos obiskala Derendingen, razume. Vsak razume, ko dozori. Niirnberg — Frankfurt — Worms — Speyer — Strassbourg — Basel — Zurich — St. Gallen. teh učil se odlikuje po svoji si' stematični ureditvi učilo, ki je pripravil France Smerdel, uči* telj v Mrzlavi vasi pri Brežicah z brošuro »Pionir računa«. PoleS navodila za uporabo je v njej osem tabel, na vsaki tabeli sto nakazanih računov iz poštevan* ke števil do 10, dalje za merjenje in deljenje brez ostanka za dru* gi razred, merjenje in deljenje števil do sto z ostankom ter merjenje in deljenje z deseticami v obsegu do tisoč z ostankom ih brez ostanka za tretji razred ter dve tabeli za deljenje v obsegd do sto za četrti razred. Za reševanje računov na tabelah je pripravil 100 okroglih ploščic jz plastične mase, ki imajo na eni strani enomestno število, na drugi strani pa mnogokratnik tega števila' Učenci rešujejo naloge tako, da polagajo ustrezne ploščice na nakazane račune in se s tem navajajo na samostojno delo in mišlj®' nje, ker morajo iskati na tabeli odgovarjajoči račun ali ustrezno ploščico. Učitelj lahko hitro kontrolira pravilnost rešene naloge, ker ima kontrolno ploščo z napisanimi rešitvami. Prosvetno pedagoška služba * Krškem je želela s kontrolnimi nalogami, testi, ugotoviti, koliko se je izboljšalo znanje računstva v razredih, kjer so uporabljali učilo. Preizkušnje so bile opravljene ob koncu šolskega leta ip učni uspehi so pokazali, da je sistematična uporaba tega učila veliko prispevala k napredku računanja v teh razredih, kar opravičuje nabavo in uporabo tega učila. Uporaba tega učnega PriP^J močka pri pouku je dovoljena o® sekretariata za prosveto in kulfU-ro SRS št. 610—64/67, z dne 14-II. 1968. Učilo je izdal in založil Franc Artnak, Krško. V. COPlC je Nova spoznanja, velika in eh' kratna. Frankfurt bo ostal v živem spominu. Zaradi samega mesta Ne. Vsa mesta so si v nečem P°' dobna. Zaradi univerze? TiibinšhS univerza je starejša. Sorbona-Oxford. Cambridge... Toda n frankfurtski univerzi po zaslug1 prof. Ramelmeierja nikoli ni Pr“* nehala delovati stolica za sloveh' ski jezik. In spet nam na udari znana govorica — sloveh' ski, srbski, ruski jezik. Tu P1-®^ dava danes Lojze Krakar. Sth dentje spoštljivo pozdravljal svojega znanca in prijatelja, vod' jo naše ekskurzije, prof. Slodnj3 ka. Samo zato, ker gori, tudi v2?g ga. Brez njega bi se potovahl gotovo spremenilo v običajno ob skovanje novih krajev. Greš, si radoveden, in ker si trhel 1 prazen, te veter žene naprej- ”.g tovati z njim pa je biio za v ^ edinstveno doživetje. Sprejem3 . iz velike zakladnice in shrah1 za zmeraj. Od Salzburga do «' Gallena je vodil, učil, razlag®) prevajal, spodbujal, gradil in ol3r zarjal. Pristno človeški, razbh^ Ijiv, dober in brezmejno vztraj® ' povsod prisoten in nikjer vsili. je našim skupnim dnevom P1®' gal luč. Doma so nas pozdravile c%^. toče ajdove njive. Berta Golo* Puljski razgledi 1969 nmshB ■. * 4 1969 Živahni turistični utrip Pulja je dosegel v času festivala od 26. 7. do 2. 8. svojo najizrazitejšo stopnjo. Tudi vreme je bilo naklonjeno in tako so kulturnoturistični večeri v Areni potekali brez zunanjih motenj. Filmski spored -je dosegel dve struji (dva tokova): ena je dopoldne in popoldne vodila v dvorano festivalskega centra, druga pa v večerno areno. Tako so bile uradne osebe festivala (novinarji, kritiki itd.) deležni štirih, če . ne petih filmov dnevno, kar je verjetno vsaj pri nekaterih prispevalo k filmski zasičenosti ali celo preobjednosti. Ne bi. mogel z gotovostjo reči, katera merila so vodila izbiraice pri razvrščanju filmov za sem ali tja. Sprva se je zdelo, da so najbrž v areno uvrščeni kvalitetnejši ali vsaj popularnejši filmi in v festivalski center manj kvalitetni in manj popularni (komorni, eksperimentalni). Vendar eden najboljših filmov festivala Zaseda (rež. Ž. Pavlovič) in najbolj razglašeni film Zgodnja dela (rež. Zilnik) nista prišla v areno, pač pa smo tam gledali kar dva izjemno slaba filma (Republika v plamenu, Sarajevski atentat). Kvaliteta torej ni bila vodilno merilo. Ce niso odločali še kaki finančni faktorji, so se verjetno razvrstitelji oprli predvsem na sprejemljivost filmov za najširše občinstvo (odločali so prejkone še idejni vidiki, ki so izločili Zasedo in Zgodnja dela, zraven pa še republiški in producentski ključi). Isto nihanje na tehtnici najrazličnejših vidikov smo — razen ob začetnem razvrščanju sem in tja — jasno začutili tudi pri podelitvi nagrad ob zaključku. Podajmo se najprej po arenski struji od začetka do konca. Lestvica je pestra — od doživetij preko prijetnih vtisov in osrednje neizrazitosti do polomij. Poročevalska kronika pa je naslednja: 26. 7. MOST (rež. H. Krvavac). Film ima nekaj skupnega z drugim delom režiserjevega imena in z drugim delom latinskega izreka panem et circenses. Najsi je padlo v rimski areni še toliko gladiatorjev, je to v primeri s Krvavčevim filmom nadvse skromno. Krvavac je hotel narediti in tudi naredil efekten, bombastičen film vojaško vohunske zvrsti iz časa NOB. Je pa film kljub siceršnji privlačnosti za širše občinstvo (njemu je tudi namenjen) le nekaka primitivna slikanica z očitnimi konstrukcijami, pretiravanji, poenostavljanji in preračunanimi nenadnimi obrati. Opaža se sorodstvo s kavbojkami in nekaterimi ameriškimi akcijskimi filmi. Številni znani in kvalitetni igralci so seveda povečali filmu vrednost za nekaj točk (B. Dvornik. R. Bašič itd.). 27. 7. — ZAZIDANI (rež. Kokan Rakonjac). Film je komorne narave. V glavnem se godi med štirimi stenami jetnišnice. Vendar je režiser uspel (ob izdatni pomoči glavnih igralcev L. Tadiča in D. Stojkoviča) dati filmu tolikšno notranjo napetost in intenzivnost, da je pritegnil občinstvo k pozornemu gleda- nju. Širok spekter odnosov med obsojencem in paznikom, predstavnikoma dveh nasprotnih si svetov, je temeljna os tega filmskega razmišljanja. Film sodi po umetniški vred-dosti med deseterico najboljših na festivalu. Drugi film večera je bil OSEKA (rež. V. Pavlovič). Snov: NOB — točneje boj med partizani in četniki. Pestra barvna slikanica z nedvomno učinkovitostjo in osrednjo temo bratombrstva (biblijska asociacija na koncu!). Iz filma je pred^-vsem razvidno to, kako težko je bilo odločanje preprostega človeka za eno ali drugo stran in kako so se v boju razbesnele podivjane strasti. Film sodi v srednjo raven. 28. 7. Posebno razpoloženje tega večera je izhajalo iz prisotnosti predsednika republike. Na sporedu je bil najprej film MOJA STRAN SVETA (rež. V. Filipovič). Čeprav ne povsem celovit, je ta film v marsičem prav dober. Vzdušje dalmatinske pokrajine in usode ljudi iz tega kamnitega sveta nas pritegnejo. Pre-teklo-sedanje povezave so sicer premalo uravnovešene. V filmu se je izkazal z igro znani I. Hajdarhod-žic. Makedonski film REPUBLIKA V PLAMENU (rež. Georgijevski) je imel ambicije, da počasti 65-letnico ilindenske vstaje in kruševske republike. Zal je bil film eden najslabših na festivalu in spada z vso izrazno, tehnično in drugo neboglie-nostjo naravnost med naše filmske začetke pred 20 leti. J 1 Ubbu z h- LLI > C/) O cc a. O LU > < _l LU D kakšno nadaljevanje Zbiralcev perja. Na pol resna na pol neresna apokaliptična naravnost naslova oziroma pesmi (biče skoro propast sveta, neka bude, nije šteta) ostaja v mejah igre. Da po ljudeh strašijo besi (zli duhovi) ali da je zli duh kar ženska, to so že večkrat nakazane teme. Avtor sam opozarja, da je nekako meditiral ob Dostojev-skem. Film je dobro narejen, s sugestivno igro ga podpirajo E. Ras, I. Paluch, M. Aleksič in drugi. Tujka A. Girardot igra učiteljico. Njena posebnost je torej v tem, da ona kot meščanka dobesedno ne govori istega jezika kot vaščani. Predstavljam si, da bo film ponesel glas o folklorni svinjskopastirsk} Jugoslaviji daleč po svetu, tako kot so Zbiralci perja predstavili tujini pestrost našega ciganskega elemen- »Zgodnja dela« Želimira Žilnika 29. 7. — KMALU BO KONEC SVETA (fež. A. Petrovič). Petrovičev film smo pričakovali kot enega od ključnih filmov festivala. To gotovo tudi je — kljub nekaterim pomanjkljivostim, ob katere sodi bolj ali manj očitno teženje pa komercializaciji. Film lahko imamo po njegovi folklorni barvitosti za ne- ta. Film uvrščam med 5 najboljših (uradno mesto je tretje). 2e ob gledanju komedije BOG JE UMRL ZAMAN (I. Lola Dukič) v ljubljanskem mestnem gledališču je nastala misel, da je najboljša stvar pri tej komediji naslov oziroma misel, ki izvira Iz naslova. Film je imel seveda večje možnosti kot ljubljanski oder, tudi Ckalja v glavni vlogi je dober. Nasploh pa še en-, krat: najboljši je naslov. Temeljno dejstvo komedije, da položaj determinira človekova dejavnost in mišljenje, ni namreč nobeno presenečenje. Iz naslova pa izhaja naslednje: Bog je umrl zaman (Kristus) v tem smislu, da ni odrešil drugih ljudi, kot se je versko potrjevalo skozi stoletja. Tako ostane vsakemu, da se rešuje sam — dalje in dalje, brez prestanka. Z opravljeno revolucija, če preskočimo na politično področje, sploh niso dokončno rešeni razni problemi (oblast, odnosi itd.), ampak vse poteka dalje, revolucija je ali permanentna ali pa zaide v svoje nasprotje (napoleonizem, stalinizem, oblastništvo nasploh, malomeščanstvo itd.). Za sugestivnejšo obdelavo teme bi bila potrebna drugačna vsebina, saj le-ta ostaja zgolj na ravni komedije zmešnjav s poenostavljenimi tipi. 30. 7. — S TOKOM SONCA (rež. F Škubonja — originalni težko prevedljivi naslov se glasi Nizvodno od sunca). Filjn je prijeten za gledanje (slikovito okolje, barve) In solidno narejen, dober izdelek. Vsebinsko mu ne manjka poenostavljanj, teza pa tudi bolj ali manj štrli ven. Prvo nagrado je film dobil očitno zgolj kot predstavnik novega »belega« vala, skratka, zaradi uradnega nasprotovanja »črnemu-« valu. Film sicer sodi med prvih deset. Z zanimanjem, pomešanim s skepsa, sem pričakoval drugi film večera KO SF. SLlSl.IO ZVONOVI (rež. A. Vrdoljak). Film je prinašal na festival že nagrado z moskovskega festivala. Ker se navadno za festivalnimi nagradami krijejo taki ali drugačni interesi, nameni ali računi. se je zdela skepsa upravičena. Vsekakor — prijetno presenečenje. Film predstavlja osvežitev v upodabljanju tematike NOB: že sama situacija nekake občinske vojne je nekaj posebnega. Poleg solidne režije so k uspehu filma pripomogli tudi dobri igralci (B. Dvornik, P. Vui-sič idr.). 31. 7, — Ta večer smo gledali vsekakor najceloviteiši in najkvalitetnejši film festivala DOGODEK (rež. V. Mimica). Po motivu Čehova je ustvaril Mimica slikovit, napet, kar srhljiv film z motivom zločina in kazni. Film je izredno čist, do- (Dalje na naslednji strani) POTI NAZAJ NI t i Puljski festival je v letošnji novi Obleki vzbudil mnogo pomislekov, nestrinjanj, dosti utrujenosti in še ,več temačnih misli. 31 filmov v enakovrednem boju priznanje pomeni vsekakor precejšnji napor za onega, ki si je nadel nalogo, da tudi vse vidi in da v njihovi primerjavi najde današnjo podobo jugoslovanskega filma. Filmi, ki po svoji tematiki in po formalnih rešitvah pomenijo obnavljanje že znanega in vidnega, utrujajo. Prav tako slabi filmi. Vse to povzroča nestrpnost, ki se prenaša pogosto tudi na dobre filme. Poročevalci se znajdejo v težkem položaju. Morajo poročati, a niso si še uredili svojih vtisov. Zato tudi mnogo slabega na račun naše kinematografije v časopisnih noticah. Danes, dva meseca po festivalu, ocenjujemo filme bolj trezno. Njihova vrednost je bolj očitna. Cas je zabrisal neobjektivnosti mnogih trenutnih reakcij in omogočil oceno, ki ni več pove-znana s puljsko Areno. Tako stopa v osprednje film Puri-šc Dordeviča Gross country. Če si je Bordevič v Poldnevu sposodil operetno obleko, da bi spregovoril o človeku. ki je igračka v rokah politike, je v Gross countryju izkoristil absurd in komiko, da bi dokazal človekovo neuničljivost, njegovo 'zdravo jedro, ki mu omogoča, da kljub zaprekam in pregradam zadrži svojo osebno svobodo. Sledi mu film Zaseda Žike Pavloviča, ki je potrditev njegovega dosedanjega koncepta, njegove filozofije in stila. Njegova doslednost, nekompromisnost in ootreba, da stvari, ki tvorijo naše življenje, pokaže v pravi luči. nas vsakič znova po-tisneio iz našega brloga zadovoljstva. Prisilijo nas. da se spoprimemo z dejslvi. ki jih v naši zavesti vse preradi potiskamo vstran. Zanimiv je tudi film Horoskop debitanta Bore Draškoviča o malodušju mladih ljudi, ki ob progi Balkan exDressa čakajo, da se vključijo - v življenje. Svoj prostor naj bi našli med starim in novim Režiser ima jasen koncept in ustvaril je resno filmsko delo. Bogata simbolika režiserjevega filmskega izraza prinaša nemir v gledalčeva razmišljanja. Prav tako je poln notranjega nemira Vatroslav Mimica v svojem filmu Dogodek. Neuspeh pri publiki pri sicer njegovem najboljšem filmu Kaja, ubil te bom, ga je pripeljal do tega, da je ustvaril svoj najbolj celovit film. Film je poln cehovske atmosfere. To privlači filmske sladokusce. Fabula pa ima vse one atribute, ki so privlačni za široko publiko. Ob teh filmih se znadejo še filmi Branka Gapa Čas brez vojne, ŽeJi-mirja Žilnika Zgodnja dela, Ljubiše Kozomare in Gordana Mihiča Vrane, Matjaža Klopčiča Sedmina, Gordana Zafranoviča Nedelja, ki z nekoliko slabšo realizacijo posegajo v naš svet in ga kažejo z vseh njegovih zornih kotov. Lahko rečemo, da je tega obilo v proizvodnji jugoslovanskega celovečernega filma. Pri:dobri tretjini letošnje proizvodnje je čutiti avtorjevo prizadetost, s katero reagira na realnost in njegov odpor do olepševanja te realnosti. Prav ta njihov »Slučajno življenje« A. Peterliča osebni konflikt z našo realnostjo je tisto, kar daje jugoslovanskemu filmu pečat osebnega doživljanja sveta okoli sebe, gledalcu pa možnost, da njegovo spoznanje tega sveta postane širše, celovitejše. S tem je tudi njegova prisotnost v tem času in prostoru popolnejša. Zato je skoraj težko razumeti žirijo, ki je na prvo mesto postavila film F. Skubonje S tokom sonca, ki po svojem konceptu — vsebinskem in formalnem — pomeni korak nazaj. Mimogrede povedano, žiriji zamerimo, da ni bila sposobna kolektivno iz oči v oči v pogovoru s kritiki in avtorji braniti svoje odločitve. Ostalo je na dveh pogumnih in predsedniku žirije Milutinu Goliču, ki je očitno zagovarjal svojo vizijo podobe jugoslovanske kinematografije. Ob razglasitvi nagrad se je načelo načelno vprašanje, ki so ga reševali tudi na simpoziju ■ po končanem festivalu. Težko so sprejemljivi recepti, ki so jih nekateri predpisovali naši kinematografiji. Še teže je poslušati zaskrbljene filmske delavce, ki kot da se bojijo pritiska na avtorsko kinematografijo. Družbena podpora filmom, ki ne vrtajo v našo stvarnost in ne želijo spremeniti naših odnosov v duhu razvoja človeštva nasploh, bi pomenila približevanje pozicijam socialističnega realizma. To pa je pot k oživljanju anemične, brezizrazne kinematografije. Je negiranje filma kot umet-nosti. Mogoče je zahteva po ponovnem uveljavljanju takšne kinematografije le labodji spev. Lahko pa se zgodi, da sistem financiranja filmske umetnosti, katera zahteva angažiranje domačih sredstev, začasno zavre ustvarjanje filmskih del, ki so se prav zaradi svoje aktualnosti uvrstila med zanimivejše filmske stvaritve jugoslovanske kinematografije. Vendar celotni družbeni razvoj gre svojo pot. Administrativni ukrepi ne morejo zavreti filmske ustvarjalnosti, ki odkriva naše slabosti predvsem zato. da bi postali boljši. Poti nazaj ni. Mirjana Borčič llllllll!ll'!l!lllll!!!ll!!llllllllllllllll!l!lllll!IM!lllllll Puljski razgledi 1969 (Nadaljevanje s prejšnje strani) delan, dejansko skoraj brezhiben. Igralske stvaritve so bile kar po vrsti odlične (B. Dvornik, P. Vuisič, N. Spasojevič, mladi S. Mimica...). Druga nagrada je biia za film gotovo premalo, zlasti če pomislimo, kateremu je pripadla prva! Drugi film večera je bil VIŠNJA NA TAŠMAJDANU (rež. S. Jankovič). Glede na moro, ki je izhajala iz Dogodka, je bila Višnja na Taš-majdanu nekakšna potrebna sprostitev. Film obravnava v lahkotnem tonu šolsko življenje in pota mlade ljubezni v sodobnem mestu (Beograd). Svojemu zabavnemu namenu film kar ustreže, zlasti uspeli so nekateri prizori v razredu (pri Klopčičevi Sedmini so ravno prizori v razredu manj posrečeni!). !• 8- — Film. ki sodi poleg Dogodka med dogodke festivala, je HOROSKOP (rež. Draškovič). Sugestivni prikaz specifičnega okolja (mala podeželska železniška postaja) in posebnih, dokaj značilnih tipov dopolnjuje erotično napetost povzročujoča prisotnost M. Dravič. Film uvrščam med 5 najboljših. Kontrapunkt prvi polovici -večera je bil film SARAJEVSKI ATENTAT (rež. F. Hadžič). Slabšega filma na festivalu nisem videl. Takšno obilje nerodnosti, okornosti, prisiljenosti, nenaravnosti, neposrečenosti, neprepričljivosti itd. je kar redko zbrano v enem filmu. Skratka, izgubljena je bila dragocena tema, da o stran vrženem denarju ne govorimo. 2. 8. — Razporeditev je namenila Klopčičevi SEDMINI zadnji večer. Ali so bili gledalci že utrujeni ali kaj, vsekakor je bil film medlo sprejet. Sedmina sodi sicer v festivalno poprečje, ni bila dogodek, pač pa soliden izdelek. In končno — največje doživetje festivala (vsaj zame) — GROSS COUNTRV (luž. P. Bordevič). Du- hovit, blesteč film, burleskno grotesken, v celoti morda ne čisto izenačen, vendar vabljiv in presenetljiv. Seveda pa zaradi intelektualistične naravnanosti in svojske igrivosti duha ni osvojil širše arenske publike. Poudariti velja še odlično igro. M. Dravič, ki bi zaslužila za to vlogo 1. mesto. Tako. To je sprehod po arenskem programu. Tudi v festivalni dvorani sem gledal nekoliko filmov, med njimi nekaj boljših, celo takih, ki se uvrščajo med vodilne filme festivala. Eden najboljših filmov festivala je bil ZASEDA (rež. Ž. Pavlovič). Izredno zanimivo in tehtno delo, ki se odpoveduje enosmernemu obrav-. navanju vojne oziroma revolucionarne tematike. Po marsičem spominja na Dordevičevo Jutro. Povrh ostaja Z. Pavlovič v zvezi s svojo že prej uveljavljeno »črno- smerjo (Prebujenje podgan. Ko bom mrtev in bel). Zastavlja se vprašanje, zakaj »črna-smer in zakaj ne bi upodabljali lepših (olepšanih) stvari. Odgovor bi bil, da zavest na določeni ravni ne more opustiti ravno obravnavanja tako imenovane »črnine«. Naslednje vprašanje je: ali naj umetnost resnico odkriva ali pokriva? Po Nietzschejevem mnenju imamo umetnost zato, da ne umremo od resnice. Torej — je resnica tako grozna, da jo je treba prikrivati. Po tej liniji naj umetnost prinaša omamo in iluzijo. Drugi vidik je nenehno stopnjevanje (dojemanja) resničnosti v umetnosti. S tem v zvezi je konfliktnost umetnosti glede na ustaljeni okus in mišljenje (Marcuse: umetnost je vedno proti temu, kar je!). Vemo tudi za pozicije nekaterih estetov, ki obsojajo moderno umetnost z vidikov stare estetike, ne da bi pomislili, da se je stara estetika preživela skupaj s »staro« umetnostjo in da rabi moderna umetnost moderno estetiko. V rabi je tudi naziv estetika grdega. Navidezni paradoks, saj je estetika vendar nauk o lepem. Kljub temu je »grda« tema lahko dobro, sijaj- (Daije na naslednji strani) no, brezhibno obdelana. V zadnji ugotovitvi dobiva estetika »grdega« svoj temelj in potrditev. Poleg estetskih nasprotnikov ima vsako vznemirljivo delo (vzemimo tu Zaseda, okrog katere poteka naš razmišlje-valni ekskurz) še moralistično-peda-goško-idejne sodnike. Le-ti zahtevajo »pozitivno idejo« (prim. Cankarjevo razpravljanje v Beli krizantemi) in moralistično poučenost 'v stilu Blažeta in Nežice v nedeljski šoli. Zaseda je z vidika teh zadnjih slabo in graje vredno delo. Glavni pozitivni junak je ubit, manj pozitivni ostanejo. Vsi nosilci revolucije niso liki, ki bi ravnokar skočili iz teoretičnih del ipd. Seveda pa pove Zaseda mnogo več o življenju nasploh in potekanju revolucije posebej kot vrsta belo-črnih shematičnih agitk. Kar ob Zasedo sodi najbolj »problematični« film festivala, ki je imel na festivalskem predračunu že dve postavki: nagrado v Berlinu in sodni proces doma. Ob gledanju Žilni-kovega filma ZGODNJA DELA sem najprej podvomil v »čistost« podelitve nagrade v Berlinu in se obenem začudil, zakaj proces. Razumem oporekanje estetskih in idejnih nasprotnikov filma, manipulacije s sodiščem pa lahko pobudijo prav nasprotne težnje od zaželenih. Film v celoti se mi ni zdel tako dober, da bi zaslužil festivalsko nagrado (ne vem pa, v kaki družbi je Žilnikov film za to nagrado konkuriral). Tako se ti porodi misel, da je dobil film berlinsko nagrado predvsem z idejnih vidikov (uporniški, »črni« film iz socialistične dežele!?). Med puljsko filmsko bero Zgodnja dela ne sodijo med prvih 5 in je še vprašanje, če jim je mesto med prvimi desetimi filmi! Žilnikov igralni prvenec je tehnično in idejno godardovski. Pripoveduje (ali razmišlja) o problemih nove generacije mladih »revolucionarjev«, ki svoje revolucionarnosti v danih pogojih ne morejo ali ne vedo kam usmeriti. Pripoveduje (razmišlja) ali o nemožnosti revolucije ali spet o težnji po permanentni revoluciji. Mladi filmski junaki v Zgodnjih delih, so pravzaprav anarhisti, malce eksperimentirajo, živijo »avtentično« ali »igraje se«, manjkajo jim zadovoljivi ali oprijemljivi projekti. Spodrsne jim povrhu vsega kar ob najbolj vsakdanji (banalni) stvari: ureditvi od- nosov v skupini več fantov in enega dekleta. Niso uspeli doseči niti primerne kombinacije prijateljstva in seksa, tako so povsem propadli že na občutljivem področju seksualne revolucije. Film je sicer vredno, zanimivo in zanesenjaško mladostno delo, ki bo razdeljevalo in razburjalo duhove. Med filme srednje kvalitete sodi OKVIR ZA SLIKO MOJE DRAGE (rež. Idrizovič). Film je po svoji skupini otroških igralcev nekaj po -sebnega. Problem je vreden pozornosti in obdelave (prebujanje mladostne erotičnosti). Tudi izpeljava je ,še kar zadovoljiva. V isto skupino »sredinskih« filmov bi uvrstil še CAS BREZ VOJNE (rež. Gapo) in NEKA DALJNA SVETLOBA (rež. Lešič). Prvi film prikazuje mladega človeka v nihanju med mestom in vasjo, med dvema življenjskima načinoma, priče smo tudi sedanjim socialističnim problemom kmetijstva na odmaknjenem podeželju. Bistvena misel je: čas brez vojne ni tudi čas brez problemov ali konfliktov. Neki interni, zasebni ali medsebojni »boji« potekajo stalno. Film Neka daljna svetloba seže v moderno meščansko življenje, v kroge protekcionašev in korupcio-našev, v svet kreatur, ki lahko v kolesju sistema zdrobe odvečnega ali »napake« zagrešujočega posameznika. Sama tema je izzivajoča, izpeljava pa korektna. Film je mestoma kar sugestiven. Prav poseben film je NEDELJA (rež. Zafranovič). To je režiserjevo diplomsko delo pri prof. Klosu v Pragi. Uvrščam ga po kvaliteti med 10 najboljših filmov festivala. Sicer je pa bil med najvznemirljivejšimi, najbolj svojskimi in tudi nenavadnimi filmi v letošnjem Pulju. Izhodišče je skupina mladih fantov (delna vzporednost s Horoskopom!) in njihovo doživljanje nedelje v Splitu. Režiser je uspel združiti zelo raznorodne prvine v pester mozaik (mešajo se realizem in naturalizem s‘poezijo in fantazijo, banalno s sanjami, grozljivi življenjski aspekti z zaneseno nadrealnostio). Film je mogoče malce morbiden, s hotenji po frapiranju občinstva, (vzemimo samo trganje sipe z zobmi — na začetku). Vendar pa posveti v številne življenjske špranje in na zreli, resnobni, celo moreči ravni motri eksistencionalne probleme v njih številnosti in tesnobnosti. Film PETA ZASEDA (režiser F. Kosmač) ni dosegel zadovoljivega festivalskega poprečja in spada tako v »spodnji« dom. Pridružuje se .mu še filfn R. Novakoviča POBEGI, mestoma zanimiv, češče pa razvlečen film z več dobrimi igralci (B. Živojinovič, L. Tadič idr.). Film obravnava usodo in medseboine odnose zaprtih komunistov v ječi stare Jugoslavije. Nekatere ponavljajoče se značilnosti letošnjih filmov bi bile: obilna doza nasilja, pobijanja na veliko in malo; večja ali manjša prisotnost seksa ali seksualnega nasilja (npr. Horoskop. Sedmina. Zaseda, Zgodnja dela. Nedelja . . .), ni pa bilo izrazitega ljubezenskega filma, če izvzamemo Višnjo na Tašmajdanu, Številni avtorji so operirali z otroškimi igralci (npr. Dogodek, Moja stran sveta. S tokom sonca. Okvir za sliko moje drage). Glede tematike zasledimo zadovoljivo pestrost: poleg vojne tematike (Zaseda. Ko se slišijo zvodovi. Oseka. Sedmina, Peta zaseda, Most) še zgodovinska (Sarajevski atentat. Republika v plamenu), sodobna vaška (Kmalu bo konec sveta. S tokom sonca. Čas brez volne. Moja stran sveta), sodobna mestna (Neka daljna svetloba. Bog je umrl zaman. Višnja na Tašmaidanu, Okvir za sliko moje drage. Nedelja). Med najbolj posebne (vsebinsko, oblikovno, izrazno) štejem naslednje filme: Zazidani. Gross country, Horoskop, Zgodnja dela, Nedelja. Med najboljše filme mladega jugoslovanskega filma sodijo: Horo- skop, Nedelja, Zgodnja dela. Lestvica po mojem okusu: 1. Dogodek, 2. Gross country. 3. Zaseda, 4. Kmalu bo konec sveta, 5. Horoskop (med prvih deset še: Zazidani, Moja stran sveta. Ko se slišijo zvonovi, S tokom sonca, Nedelja). V splošnem se mi letošnja puljska bilanca ne zdi slaba. Zlasti je pomembno, da so uspeli številni filmski prvenci. Tako je mogoče z zaupanjem pričakovati nadaljnje ustvarjalne dosežke domačega filma. ANDRIJAN LAH Ni vsak film primeren za mladino Vsakdo, ki mu je blizu vzgoja otrok in mladine, je moral naleteti tudi na problem filma in njegovega vpliva na razvijajoče, oziroma odraščajoče mlade osebnosti. Daleč od tega, da bi se izrekli zoper filmsko umetnost, toda očitno je, da je pri nas prav vsak film dostopen mladini različne starosti. Omejitev velja le za zadnjo, to je večerno predstavo, vendar je tudi pri tem zapisanem opozorilu ostalo zgolj pri formalnosti, ne pri dejstvu. Spričo znanega dejstva, da je daleč največji odstotek obiskovalcev kinopredstav prav iz vrst mladine (pretežno šolske), se velja pomuditi zlasti ob osrednjih problemih vzgojnega in izobraževalnega značaja. I Film (hkrati tudi televizija) je daleč g najprivlačnejša zvrst med umetnost-1 mi, zato je lahko vpliv filma (bodisi K pozitiven, bodisi negativen!) toliko g večji. Po drugi strani pa je tako ma-i lo pedagoškega časa posvečeno prav filmu, filmski vzgoji, pa naj bo to med starši ali pa v šoli. da je očitno hitro vplivalo, da je film postal masovno sredstvo, če hočemo ali ne, potrošniško prevladujoč medij med umetnostmi. Če govorimo o filmski umetnosti, je treba resnici na ljubo povedati, da da letni repertoar naših kinematografov dokaj malo resničnih umetnin, v večini pa so plitki zabavni ali komercialni filmi, neredko taki. za katere bi bili hvaležni, ko jih ne bi bilo na sporedu! Že dejstvo, da lahko vidimo precej manj umetniških filmov kot pa komercialnih, nudi dovolj zamotanih misli o naši reper-toarski politiki, o izboru in odkupu filmov. Se važnejše je tako razmerje v zvezi z mladino, ki je zlasti v Sloveniji, pa tudi v drugih republikah, najštevilnejši konzument filmov. Ob tem dejstvu ne bi smeli biti brezbrižni ne starši, ne vzgojitelji. V osredju vzgojnoizobraževalnega procesa je življenjsko nesamostojna, nerazvita osebnost, pa naj gre za predšolskega otroka ali za pubertetnika ali za dozorevajočega mlade- Lordana Zafranoviča »Nedelja« niča, ki se približuje nikjer razvidni in vnaprej določeni samostojnosti, dozorelosti in s tem tudi odgovornosti. Doba od predšolskega otroštva do dozorelosti je relativno mnogo bolj razgibana in odločujočega pomena za osebnost človeka, kot oe kasnejše obdobje zrelih let. V dozorevajočih letih si posameznik skladno s svojo starostjo in dojemljivostjo poišče svoj medij, ki mu pomeni nekaj lepega, vsebinsko bogatega. Naj bo to spočetka preprosta slikanica, pozneje ilustrirana leposlovna knjiga in še pozneje zahtevna umetnina. Podobno je pri filmu Sprva pravljična risanka, zatem akcijski film. potlej težje dostopen film z notranjo vsebino in zahtevnejšim slogom. Ob tem poenostavljenem primeru pa lahko prav pri otrocih hitro razvidimo, ali je film na ravni njihove dojemljivosti ali ne. Otrok na stopnji pravljične risanke odklanja njemu nerazumljivo filmsko dramo, pa tudi akcijski film. Toda kasneje, s puberteto, neredko želi razvijajoča osebnost prehiteli razvoj same sebe, pri čemer ji je lahko film oporišče (Dalje na naslednji strani) nesorazmerje med to zvrstjo umetnosti in drugimi. Vendar to nesorazmerje ne more biti ovira pri pedagoškem filmskovzgojnem delovanju, mnogo huje je to, da film pogosto ni predmet resnično skrbne in trajne pedagoške dejavnosti. Z drugimi besedami. večji del mladine je pri izbiri in ogledu filmov prepuščen samemu sebi, ne‘ glede na starost, na dojemljivost ipd., pri čemer ne sme noben pedagog prezreti dejstva, da je prav vsaka filrfiska predstava na voljo mlademu človeku. Preden se pobliže seznanimo s problemom mladina in film, ne bo odveč, če si prikličemo v spomin nekatera dejstva. Film (tudi televizija) je kot izrazito komunikativno sredstvo neprimerno bolj razširjen kot pa leposlovje, glasba ali upodabljajoča umetnost. Sugestivnost filma se razodeva v gibljivi podobi, živi sliki. ki združuje zvok. besedilo in sliko v neprimerno neposrednejši iluziji resničnega, oziroma raje neposrednega dogajanja, kot pa katera od ostalih umetnosti. Film je tudi zaradi relativno nizke vstoptnine dostopen vsakomur. Oboje ;je lahko Ni vsak film primeren za mladino (Nadaljevanje s prejšnje strani) partitivnega dojemanja, kar nujno yodi v njegovo škodo. Do takih ogledov in pojavov lab-ko pride tam, kjer se starši ne brigajo, kaj si bo mladostnik ogledal. Izreči je treba misel, da malo staršev stare in starejše srednje generacije hodi v kino in se pobliže zanima za to ur^etnost, zato je prva ovira že pri njih: vzgojno lahko posredujejo le tisto, kar poznajo. Ce pa dopuščajo mladostniku ogled filmov vsepovprek, utegnejo rušiti nekaj, kar po drugi vzgojni plati gradijo. Gotovo je v teh besedah nekaj pretiranosti, vendar ne kaže drugače, kot da starši sprejmejo film tudi kot medij, ki nudi mladostniku bogata spoznanja o svetu in življenju, toda starši morajo razpoznati, kolikšna je stopnja mladostnikovega dojemanja, kdaj je kakšen film primeren in kdaj ne, kakšne emocije utegne vzbuditi v mladostniku in kako utegne vplivati. Če starši niso prijatelji filma, so dolžni povprašati za mnenje drugih, ali še bolje, lahko se poučijo iz kritik. Najmanj, kar lahko storijo, pa je, da pustijo mladostnika pripovedovati o filmu in potem navežejo razgovor o mislih in problemih, ki jih film nudi. V tem je jedro problema. Vendar starši smejo nastopati kot odrasli le, kadar gre za kvarnost filma, sicer morajo imeti pred očmi zahteve posamezne starostne stopnje; drugače povedano, nesmiselno bi bilo, ko bi otroku, ki je užival in vsebinsko dojel Disne-yevo pravljico, z »modro« razlago razbili iluzijo pravljičnega sveta, ki ga otrok zahteva zase v določeni dobi. Mnogo lahko stori šola. Od osnovne do višjih. Čeprav bo koristna tudi formalna plat filma in nastajanja filmske umetnosti, pa je bistvene važnosti živ stik s filmom. To pomeni, da mladina, ki si ogleda film, najde živoroden kontakt s filmom, ga odzivno sprejme kot celoto, ne partitivno. Samo ob takem pedago-Sko-izobraževalnem procesu smemo računati na vzgojne in estetsko-fzobraževalne uspehe. Kakor nam je Program dela združenja za šolsko leto 1969-70 1. Do l. I. 1970 izdelati konkretna navodila za izvajanie fiimske vzgoje v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah Komisije določi oSbor združenja na svoji prvi seji. 2. Nadaljevati boj za dosledno pod-naslaviianie filmov v slovenščini. . 2. Sodelovati z zavodom Sava' film pri pripravi programa za izpopolnitev filmskega fonda in n-iprav spremnega besedita 4. Izdati li številk Filmskih beležk, , nrilot;r Prosvetnega detavea 5. Organizirati tri študijske sestanke. Teme nai bi bile a! iVtiadina jn množična občila — preda vatel f dr »libra Bersant. bi Kratki film pii nouku — predavatelj dr. stjepko Težak O Otroška filmska ustvarjalnost — (s primerit oredavateli — Mirjana Borčič. 6 Organizirati Ift-dnevne seminarje za filmsko-v/Rojne delavce v poletnih počit n irah : a) začetniški. b) nadaljevalni, c) z.a vodje kinokrožkov. t. Predlagati TIS SRS organizacijo mladinske kinoteke, k' naj bi bila opremljena s posebnim gradivom za pogovore. S. Novi odbor združenja filmsko-vzsojmh delavcev se bo sestal 5-krat v sezoni I9«9—7». 9. Člani odbora so: Irena Bizjak. Mirtana Borčič, Boža Brecelj, Milica Dimitrijevič. Igor Gedrih Živko Kladnik. Andrijan I.ah. Majda Lenič, Jože Simčič in Zmaga Zuntar. pri drugih predmetih v mislih dojemljivost starostne dobe, tako jo moramo tudi pri filmu upoštevati. Zraven pa še domisliti interesno področje, ki ga šolar najde v filmu. Dobremu pedagogu se ne bo težko odločiti za \vestern (npr. »Točno opoldne«, »Črni narednik«), vedoč, da je akcijski film sestavina določene starostne dobe; kljub pogosti črno-beli tehniki bo ob razgovoru znal usmerjati pogovor, ki utegne biti živahnejši kot pri kakem didaktičnem filmu. Celo slab film (ne kvaren) je izjemoma lahko zelo prikladen, da šolarji lahko razvidijo kvaliteto in se po možnosti sami dokopljejo do spoznanja nekakovosti. Kjer je na srednjih šolah filmska vzgoja bogata In živa, pa bo pedagog naletel na vprašanja, ki ponavadi merijo na filme, ki bi jih na šoli ne kazali. Zavzet pedagog bo težil k takim pogovorom, ne pa se jih izogibal, zavedajoč se, da je šolarje v njihovi zaupljivosti dolžan poučiti. Če je sistematično utiral pota filmski vzgoji, je videl pred seboj cilj: vzgojiti mladega človeka v zmožnega (po starosti) presojevalca filma, v človeka, ki je kos spoznavati estetske vrednosti filma, predvsem pa spoznavati v filmu svet in življenje, kakršno nas obdaja, pri čemer zna odkrivati vrednote in lepote. Kakor je pri nas filmska vzgoja po šolah še vedno na skromni stopnji — ponekod je sploh ni! — ni bilo odveč vsaj mimogrede opozoriti, koliko zmore prispevati prav šola ob sistematičnem, in seveda tudi ne pretiranem, filmskovzgojnem oblikovanju mladega človeka. Kakor prevzemajo starši gmotno in moralno breme, ko odločajo o ogledu predstave, tako je šola glede oblikovanja filmskega spoznavanja in okusa prvenstveno dolžna vzgojno delovati. Prav gotovo šolska mladina vidi več filmov kot odrasli. Tudi več kot predavatelj, ki vodi filmsko vzgojo, razgovore; vsaj ponavadi, v večjih mestih. To dejstvo kaže na mladostno željo po spoznavanju, po zabavi, po identifikaciji (ali neidentifikaciji. odboju) z junakom, po doživljanju ipd. Do neke starostne dobe se mladostnik ravna po interesnem območju, ki ga lahko celovito sprejme, npr. akcijski film je verjetno najbolj priljubljen med osmim in 14.—16. letom. ne glede na filmsko zvrst (we-stern. kriminalka, pustolovski film idr.). Toda posamezni filmi komercialnega žanra vsebujejo tudi prizore nasilja, brutalnosti, katerim se mlad kinoobiskovalec sprva organsko upre. vzbujajo mu odpor. Toda nasilje je lahko podano tudi kot »junaško« dejanje, brutalnost kot sestavina akcije. Ob večkratnih srečanjih z nasiljem, zlasti če je še »glorifici-rano«, lahko otopi zdravo etično občutje mladostnika, taki prizori zapustijo sledi v njegovi duševnosti, čeprav morda neopazno, v hujših primerih lahko celo sledi posnemanje. Vendar slednje nikoli ne izvira zgolj iz vpliva filma (film je lahko deloval le kot pobudnik!), pri taki osebi moramo iskati vzroke v nezdravem okolju, včasih tudi v izjemnih in zanemarjenih družinskih razmerah v samoprepuščenosti. skratka v vozlišču konkretnih dejstev, ki oo-prej niso znana ali pa ne razvidna. Ni čudno, če so nekatere države povsem prepovedale predvajati filme, ki kažejo nasilje, brutalno ravnanje, drugod erotične, ponekod oboje. Mla- dostnik, ki gleda tak film celovito, lahko podleže vplivu, pa tudi če se mu nasilje etično upre, lahko ostane v njem usedlina nelagodnosti, dogajanje samo pa zaje v podzavest v razvojnem obdobju, ko še ni odporen. ko še ni kos z odraslo razumsko presojo storiti zaključke, saj je emocionalno dojemanje še vedno v ospredju. Posamični filmi, ki na odraslega delujejo drugače po svoji bedasto pustolovski vsebini kot na mladostnika (npr. »Brancaleone«), pa celo propagirajo nemoralo in brezobzirni individualizem. Tu se velja zamisliti predvsem v zvezi z mladostnikom, pa tudi ob zares čudni odkupni politiki distribucij. Pri takih filmih mladostnik celovito spremlja in dojema film, a se mu del filma (ki prikazuje nasilje, sadizem ali mazohizem) lahko nezavedno zasidra v podzavesti. Mladostnik pa lahko vidi tudi filme, ki jih le partitivno dojame, pri čemer oddvoji le tisti del, ki mu je. interesanten, ki mu vzbuja radovednost, tudi nepotešeno željo po posrednem spoznanju. Pri partitivnem dojemanju mladostnik ni sposoben povezano dojeti filmskih dogajanj v celovito enoto in misli, ki izvirajo iz nje. Že to dejstvo tvori temeljno pomanjkljivost in onemogoča tvorno spoznavanje celotnega filma, kajti mladostnikovo participiranje filmskega dogajanja še ni kos dojeti in razumeti celote; posredi je lahko starostna stopnja in vsa specifika z njo v zvezi, seveda tudi dojemljivost in ne nazadnje določena življenjska izkušenost. Pri takih filmih išče mladostnik erotične prizore, nudizem, Vodi ga tiha želja po »prepovedanem«. na posreden, svoj način se hoče »poučiti« — bržčas zato. ker doma nima najpristnejših vezi s starši, ker ti niso znali vzgojno uravnati mladostnikove radovednosti. Če si izberemo npr eno vrhunskih del. Bergmana »Molk«, postane hitro očitno, zakaj je mladostnik lahko le partitivno dojel film — oziroma ga ni dojel. Pa še tista podoba erotike, ki jo je lahko videl v filmu, ga je morala navdati s pesimizmom. z gnusoba, z negotovostjo in dvomi. Kakor bi »Molk« odrasli drugače presojal, tako mladostnik tudi pri partitivnem dojemanju ne more pridobiti drugega kot duševno stisko, dvom in še kaj. kar ni vedno brez psiholoških posledic, pri drugačnih filmih tudi ne brez etične labilnosti. Mladostnikove erotične predstave, četudi ne pridobljene z domačo ali šolsko (primerno!) poučitvijo, po svoji naravi vseeno niso ne pesimistične ne ponižujoče, umetnina takega kova. težavna tudi za odrasle, pa lahko vnaša zaviralne vzgibe-, motnje, tudi napačno predstavo o erotiki Partitivno dojemanje filma skriva torej mnoge čeri za mladostnikovo mentalno in psihološko bit. česar ne kaže podcenjevati. Seveda pa so še druge vrste filmi z erotičnimi in nudističnimi prizori, taki. kjer zbirka haremskih lepotic razkazuje svoje čare. film pa je krojen po receptu: vzemi veliko dozo pustolovsko napetega dogajanja, zanemari. kar utegne biti resnično kaj ne. poskrbi za lepoto in moč junakov. pridaj v pravilnih presledkih nekaj nasilja, nekaj krvi. začini vse skupaj z goloto, mešaj toliko časa. da bo vsak kinoobiskovalec. ki si z ustnicami pomaga prebirati podnaslove, zadovoljen, da bo zadostno število mrtvih, gledalec odprtih ust pa potešen ob radodarni lepoti lepotice in nadvse srečnim in uspešnim koncem. Ob takih filmih ne kaže izgubljati besed — vsaj tu ne. Kdorkoli se je vsaj malo ukvarjal s filmom v zvezi z mladino, bo živo občutil razliko v prikazovanju erotike pri Bergmanovem »Molku«, pri Ar-neja Mattsona filmu »Plesala je eno samo poletje« in pri filmu kdobive-delkoga »Brancaleone«, pri čemer bo moral ohraniti aspekt odraslega pre-sojevalca, ki pa je dolžan, da se vživi ja v mladostnika, se mu prilagaja po njegovih zmožnostih, upoštevajoč njegov radij participacije, možnost vplivnega delovanja ipd. Ali gre za postavljanje pregrade, ki hote razlikuje odraslega od mladostnika? V bistvu sem prepričan, da ne. Le naravne zakonitosti odraščanja velja spoštovati. Kdorkoli se ukvarja z vzgojo, želi pomagati, premostiti tisto, kar je težavno v procesu odraščanja, kar razlikuje mladostnika od odraslega, želi ga pripraviti za življenje, ob tem pa je treba nujno soupoštevati različnost starostnih obdobij mladostnika, njegov razvoj, njegovo psihofizično stopnjo in zmožnosti. Pred očmi nam je mentalno, etično in miselno zdrav človek, ki v odraslosti postane odgovoren za svoja dejanja in je zra-ščen z okoljem in delom v socialno-družbeni strukturi. Isto velja za film, Kakor bi bilo od petnajstletnika nesmiselno zahtevati, da bi razumsko dojel Planckov o kvantno teorijo, tako je nesmiselno pričakovati, da bi petnajstletnik (ali osemnajstletnik) celovito dojel težavno naturalistično in s simboliko prepleteno Bergmanovo dramo: Nekega »prehitevanja« v mladostnikovi starostni stopnji glede njegovih zmogljivosti ne more biti. Kakor ne smemo dopustiti pri fiziki, da bi zahtevali nekaj, kar ne ustreza dojemljivosti starostne stopnje, tako tudi pri filmu ne smemo dopuščati »prehitevanja«. Dejstvo pa je, da lahko prav šolska filmska vzgaja bistveno prispeva k zdravemu in usklajenemu spoznavanju filma in zdravemu oblikovanju okusa. Ob dejstvu pa, da so prav vsi filmi dostopni mladini, so se zamislili tako filmskovzgojni učitelji, kot tudi tisti, ki se ne ukvarjajo s filmom. Ob nespornem delovanju vpliva filma ne bi smele ne družbene ne vzgojne institucije biti brezbrižne, saj gre za zdravo etično in miselno oblikovanje mladega človeka. Žal trajno vplivajo na izbor filmov komercialne špekulacije. saj bi bil s premišljenim umetniškim izborom filma odpravljen večji del zadržkov. Tako stanje pa nas sili. da končno domislimo, kaj konkretno storiti, ali se odločiti za mrzko cenzuro, ali za določeno prepoved filmov za neko starostno dobo. ali pa poiščemo zaželeno boljšo obliko rešitve. Vsekakor pa ne kaže puščati stvari vnemar, od premišl jenega sklepa bo treba preiti k dejanju Igor Gedrih »FHjMSKF beležke« — IZDAJA Združenje filmskovzgojnih delavcev pri ZKPOS — Urejajo Mirjana Borčič, Igor Gedrih. Andrijan Lah STRAN S PROBLEMI, ŠTEVILKA 75—76 tu ,^e^:do -ie primerjal tipične intelek- plranje navzven in preraščanje svoje- gresu samo ideološka utopistična kri- plodne odnose z našo celotno kulturo, ^aice svetopisemskim profetom, ki so ga prvotnega programa. Prepričano tika, ki s •m o utrjuje birokracijo, da bolj plodne odnose, kot pa jih je pr-Pridigali daleč proč od instituciali- je bilo, da bo s tem, ko bo odstopalo je v politiki ZKJ prisotnih mnogo votno napovedalo zapiranje v ozek firane družbe. Mnoge skupine intelek- mesto vprašanjem, ki ne zadevajo sa- utopističnih in nerealnih shem, da so avantgardistični program, in da bo ta uaicev, kot na primer saintsimonisti, mo grupne problematike, lahko uve- njene perspektive obsojene na pro- skupina lahko kljub temu ostala svo-ir* j^nci in jakobinci (tudi boljševike Ijavilo ne samo svoj nazorski in stro- učevanje samo kratkoročnih Med novimi knjigami , v. i. ju j viuvjj. ac Vi rvc j^enujejo nekateri jakobince 20, sto-J^ija) so bile res podobne tem napol Jčrim jasnovidcem, ki so bili živa družbe. Njihov glavni problem je Dll v tem, da so živeli za neko inte-^ktualno poslanstvo, za neke splošne Abstraktne vrednote, ki so bile v nasprotju z institucializirano družbo oz. bržavo. Bili so v konfliktu z vredno-“Arni dominirajoče družbe. Niso bili plani neke partije, temveč so tvorili kovni ekskluzivizem, temveč bo moglo tako v konfrontaciji z nasprotnimi stališči uveljaviti svojo intelektualno globino in ostrino. Zato je revija uvedla posebno rubriko »aktualnosti«, kjer se obravnavalo vprašanja od gospodarstva do politike, od športa do zdravstva. Tukaj se lahko informiramo od vprašanj gledališča, umetnosti, sodobne znanosti, proizvodnje, potrošništva. moderne zgodovine, vsakodnevne politike in celo mode. Revija skuša zaobseči vso komoleksnost so- ----- -------- ------- . ........ dobnega sveta in tako dobiva značaj živeli, je predstavljal zanje moralni nekega magazina, kjer je prva polo- učinkov temu osnovnemu intelektualističnemu skupino, grupo, sekto. Niso bili do b^užbe inkluzivni, temveč ekskluzivni. bili so vase zaprti. Cas, v katerem Jpkuum. Živeli so odtujeni od vrednot dominirajoče družbe, v nasprotju 2 istitucializirano superstrukturo, poglabljajoč se v svoj notranji svet, v , ^ojo duhovno avtonomnost. Skupina okoli Problemov, z nje-Jutti učenimi stališči in nazorskimi Proklamacijami, s strokovno in grup-nonazorsko samozadostnostjo in avtonomnostjo, z nazorskim ekskluziviz-Jnom, skupina s predznakom intelektualne elite, izvidnice, avantgarde slo-jonstva je močno podobna takim pojavom intelektualcev. Program, ki ga uredništvo revije Problemov ob vica »aktualnosti«, ki je natisnjena na rumenem papirju, obrnjena navzen v svet, namenjena konfrontaciji stališč, druga polovica pa je natisnjena na belem papirju in še naprej obrnjena navznoter v skupinsko izživljanje avantgardističnih, vsaj pretežno strokovnih problemov. In tako ie revija prerastla svoj prvotni nepolitični program preseganja vladajočih političnih struktur brez konfrontacije in polemike. Najsi bodo razlogi za tak korak uredništva takšni ali drugačni, komercialni ali pa potreba približati re- U j e' ria^xfv^d a' 1 r e v i i o n ‘k icr* vesiem^kro^u inT.lSlcev in ^Življala skupina intelektualcev, ozko specializiranih, družbeno, strokovno in *Jefrio strjenih in hermetično zaprtih. *«ko smer so prve številke Proble-p°v, ki so bile specializirane po dojenih vrstah vprašanj, tudi uresničevale. V njih je bilo pretežno najti 5ksistencialistično-strukturalistično podijo in avantgardne filozofske razprave. , Sodeč po začetnih številkah Problemov, je ta intelektualna skupina v bflnosu do institucializirane družbe ^kazala vendarle nek svojstven od-bos, ki se je manifestiral v geslu pre-r^ščanja obstoječih vladajočih institu-čiaiiziranih oblik družbe in iskanju jjstnih izpovedi, ki pa se ne opredeljujejo v razmerju do vladajoče struk-JUre. Prve številke Problemov so se ?°sledno držale tega koncepta in se izživljale v intelektualnih problemih, jji.jih nudi določena strokovna, v tem Primeru literarno teoretična, filozof-s*a in umetniška ustvarjalnost. tako dobiti več naročnikov, ali na jih je pri takem koraku vodila želja po komunikaciji s širšim občinstvom, želja po trajni komunikaciji, brez provokativnih izpadov — eno je gotovo: s svojo rubriko aktualnosti, v kateri stopa nasproti svetu in političnim strukturam nekonformistično oziroma z ostro opredeljenimi stališči, s članki. kot je na primer tisti o IX. kongresu ZKJ. kjer zverho na primer, da je bila kritika birokracije na IX. kon- itd., se je uredništvo spet vrnilo na isto pot. ki sita jo ob koncu svojega obstoja hodili reviji Beseda in zlasti Perspektive, pot, ki je bila zanje pogubna. na isto pot. ki jo je uredništvo ob svojem začetku nameravalo zaobiti. Ne vemo, ali se naj tega ponovnega vstajenja »Perspektiv« v rubriki Aktualnosti Problemov razveselimo ali ne, ali naj sklepamo, da so sč po reformi pri nas stvari spremenile in da se družba, ki poudarja idejni pluralizem in je za konfrontacijo stališč, bolj boji letargije in apatije kot pa opozicije, ki je izražena v tako ekskluzivnem načinu pisanja, na toMko komnliciran način, da ga je potrebno včasih šele odsronetiti. Upajmo, da Tse ^e deloma situacija spremenila in da bodo tokrat oficialni forumi in družbene strukture reagirale na drugačen način, da ne bodo ukinile reviie. temveč da bodo sprejele dialo«. in če bo šlo za različne večje odklone, idejno dotolkle in potolkle take ideje. Eno ie gotovo: da ie tak odnos do aktualnih problemov družbe še vedno boljši kot na provokativni i^oad Kataloga in vsa oatoloni’'’. ki je tak« neodadaistična manifestacija pred iavnostlo razkrila. Prav -^ato ie do-t-eb^n tak način. Irier bodo sodelavci -.j-p ✓-.v nonovno skušali priti v stik k širšo intelektualno javn^stio. kliub drino slabemu glasu in kom-nromitiraniu zaradi prejšniih njihovih navStopov (ah pa ravno zaradi tega), da je tak odnos konfrontirania različnih idej in oogiedov na vse noiave v našem živlienju notrehno nazdraviti n da tak odnos obenem nri*-3. da bo revija ustvarila ustvarjalnejše, bolj poslanstvu, svojim intelektualnim vzorom zvesta. Sedaj je na nas. da sprejmemo ta dialog, ki ga Problemi z našo družbo ponovno začenjajo, in da. se v konfrontaciji stališč in v polemiki omogoča dinamično pretakanje duhovnih energij, ki bo pospeševalo, ne pa oviralo razvoj in rast in da s tem preprečimo pojave, kjer bi se te energiie izživljale v samouničevaniu. patoloških katalO'govsklh provokacijah. S tem pa bomo deiansko pomagali reševati ne samo lastne nrobie-me. temveč predvsem nrob1om Problemov. ki tiči v zelo občutljivem odnosu' do intelektualnega nostanstva oz. ovirania te^a ooslanstva. S tem, da bomo v naših časooVsih in drugih re-vliah zastooali in objavljali stališča do člankov v reviji Problem-' bomo hkrati tudj inH|rektnr* nrisnovali k še Večii nolitizaciil te reviie in s tem nieni nolni angažiranosti v naši družbi, s čimer to bomo obvarovab nr^d aooli-tičoostio in iskaniem rešitve v obliko-vpniu lastnega n^+Eaniegp laza. h ka-tori sp ic uredniš+vo po vzoru a^^ant-strui ’'7 začA*ku orientiralo, k anolifi^nocti, ki vodi k bpTfu od poalpoeti vendor nq b’ bUo dobro, da UredP»ŠtVO (tildi oh orim^rn P^^snekttv). n^pi al? doi naidp tisto ok^dre. +i<;tr> dozo nontiz-nostj. kt ni toUko temoirana na trer^tn0 vsQko-dnevno noiif^čne into»-psp in ciUo. tomveč na daiekosežretše snlošpo oilip našega razvota razvnia siovppckega naroda: to b’ bila šole orava dolgotrajna usmeritev reviie in to hi tudi nstboli ndeovarialo pravemu jnt^^k-tuolnemu n^cippstvu t<= skubine. ki se Ima za predstražo slovenstva. M. Štante Martinčič-Sušnik: — MALA FLORA SLOVENIJE, Cankarjeva založba 1969 ■ Odlično delo lahko kar od kraja pohvalimo glede vsebine in opreme. Sestavljeno je kot priročnik za določanje višje razvitih . rastlin, praprotnic in se-menovk, razširjenih na slovenskem ozemlju. Seveda pa to ni opisna botanika po zgledu šolskih učbenikov ali botaničnih katalogov s slikami in zaokroženimi opisi posameznih rastlin. Znano je, da posameznih zvrsti ne moremo zanesljivo določati zgolj s primerjavo s slikami. Slike, zlasti barvne, še bolj ,pa celotni opisi vsakega od 2834 primerkov bi delo po obsegu tako povečali (in tudi podražili). da ne bi bilo več prikladno za botanične sprehode, po ceni pa tudi težje dostopno širšemu krosu prijateljev cvetic. Botanik si pri določanju pomaga na drug način: po morfoloških elementih, tj. po anatomskih značilnostih posameznih rastlinskih delov postopoma izloča, kar se z dano rastlino ne ujema, in tako zožuje krog obstoječih znakov do dokončnega sklepa. Da se uporabnik hitreje seznani z nazivi posameznih značilnosti, vsebuje knjiga sko- »Potrkaj na vsaka vrata .. .« Vendar dolgo se ni dalo vztrajati i50 tej pott. Revija, ki se je ukvarjala betežno z vprašanji eksistencialistič-^ filozofije in strukturalizmom, s s*fukturalistlčnimi pesmimi, ni samo J^oraia čutiti, da je izolirana od velike v®čine Intelektualcev, ki jih ne zani-rt'ajrt' taki problemi avantgardističnih struj, temveč je v svoji strokovno in |rupno-nazorski samozadostnosti pri-v položaj, ko je začutila »svojo so-claino in nazorsko pripadnost kot Oniejenost. kot oviro na poti, da se Mde do resnice o družbi. Uredništvo zato v 75. številki napovedalo od- Prevod obsežnega romana sodobnega ameriškega pisatelja črnca Willarda Motleya »Potrkaj na vsaka vrata« (v originalu: Knock on any door) ne pomeni samo dragocene obogatitve slovenske slovstvene zakladnice v naš jezik prevedenih literarnih del iz raznih tujih jezikov; je predvsem delo, ki mu bo tenkočutno prisluhnil vsak, ki se rad poglablja v razčlenjevanje vse bolj zapletenega človekovega okolja, v zastrti sestav člove- ^RKAJ NA VS4KA U/fefo kove osebnosti in v prepletajoče se silnice njegovega čutnega, čustvenega in razumskega sveta, katere pogojujejo njegovo odzivnost ter ženejo in usmerjajo njegovo površnemu opazovalcu pogosto. nerazumljivo, navidezno nedosledno ~ in kaotično ravnanje. Pozornost tako naravnanega opazovalca še zlasti pritegne vse, kar se kakorkoli nanaša na človeka, ki je še ves v fazi brstenja, to je na otroke in mladino. Kraj dogajanja je skoraj nepregledna betonska in asfaltna džungla enega izmed večmilijonskih ameriških velemest. V enem izmed njegovih zanemarjenih predmestij živi veččlanska družina italijanskega priseljenca. Glavni, žal tragični junak romana je izseljencev sin Nick Romano, z veliko življenjsko energijo in upadljivo telesno lepoto obdarjen deček oziroma fant, ki zaradi neugodnih vplivov okolja nikoli ni imel pravega otroštva, prav tako pa tudi ne odrešujoče priložnosti koristno usmerjati svoje naraščajoče sile ter tako družbeno sprejemljivo zadovoljiti svoje strastno hrepenenje po uveljavljanju in osebni sreči. Namesto, da bi uspeval, je iz leta v leto prav v dobi, ki je za oblikovanje bodoče osebnosti tako zelo po- membna, torej v predpuberteti in v puberteti, dobiva] premalo ohrabrujočih spodbud prav na tistih življenjskih področjih, ki jih kot edino pravilna priznava mladini vsaka urejena človeška družba.; to pa je redno napredovanje v šoli, profesionalno nagnjenje, zadovoljujoča priprava na bodoči poklic in aktivno udejstvovanje v športnih, kulturnih in drugih dejavnostih, tako pomembnih za pozitivno sprostitev odvisnih sil ter za oblikovanje in bogatitev mlade osebnosti. Vsega tega doraščajoči Nick Romano nikdar ni imel. Namesto tega ga je že kot dečka pritegnilo s svojimi vabljivimi lovkami kvarno podzemlje ameriškega velemesta. Le-te so bile za mladoletnika še toliko bolj nevarne, ker mu doma ni bilo več obstanka in ker spričo svoje kipeče sle po življenju ter nezaT dostne kritičnosti sploh ni mogel presoditi, kaj bi bilo zanj edino koristno in kaj mu je v pogubo. Nikogar ni bilo, ki bi našel učinkovito pot do hrepenečega srca tega mladega človeka, ki je le nejasno slutil, da je rojen za drugačno življenje in za resnično srečo, katere ni pravzaprav nikoli užil. Vzgojni ukrepi, ka- terim je bil izpostavljen, so bili. bodisi preveč ohlapni ali pa surovo telesno kaznovanje, zaradi česar se ni mogel poboljšati, ampak je postal še bolj razpuščen in globoko notranje zakrknjen. Iz čustveno odzivnega in obetajočega fantička — ministranta, je postal na pragu vstopa v svet odraslih — nevaren morilec. V posmeh vsemu pa ga je obsodila in poslala v smrt prav tista družba, ki mu je v času njegovega razvoja nudila le slabo ali pa sploh nobene pomoči. Sovražno razpoložen in kljubujoč do zadnjega diha je moral mladi fant na podlagi glasovanja porote končati na ubijalskem električnem stolu. Pretresljiv socialni roman, ki ga pisatelj konča z nedvoumnim opominom, da utegne najti za mnogimi hišnimi vrati velemestne džungle še marsikateri podoben primer, le če bo kdo potrkal, je k razmišljanju navajajoče branje zlasti še za vzgojitelje neprilagojene mladine, mladinske sodnike, psihiatre, klinične psihologe, penologe in sociologe. Delo, ki ga je iz angleščine prevedel Mirko Napast, je izšlo pri založbi Lipa v Kopru; kniiga (702 strani) stane 56,— Ndin. VIATOR raj 400 morfoloških narisov Iz anatomije rastlin. Kot primer je na začetku knjige opisano določanje ripeče zlatice. Botaničar-ski začetnik se bo moral od kraja do kraja sicer nekoliko potruditi; morda bo tu in tam pogledal v kako barvno slikanico zelišč (tam bo odkril tudi kako netočnost, npr. Grom, tre-buhovka). ali cvetic (Wraber, gorsko cvetje); lahko bo po priročniku najprej pristopal k določanju vrst, ki jih že zanesljivo pozna, ali pa bo, vsaj spočetka^ nalagal majhen herbarij že določenih rastlin. Dijaku bo nudil najboljše začetne napotke uči-telj-botanik. Da bo določanje še lažje, vsebuje knjiga tudi podatke o nahajališčih in dobi cvetenja. Botaniku-amaterju bodo po-i stali sprehodi v naravo s priročnikom v roki še bolj zanimiv in poučen, hkrati pa še zdrav in cenen šport, da ne govorimo o praktični koristi, ki jo lahko nudi poznavanje naše domače flore. Botanik po poklicu pa bo z veseljem uvrstil delo na‘eno prvih mest v svoji strokovni, knjižnici.. KRONIKA, priročnik za pro-^ svetne delavce 1969/70. Poleg nove vsebine ima priročnik letos povsem novo notranjo in zunanjo 'obliko. Namesto običajne vezave je v platnice vdelan vpenjalnj mehanizem tako, da posamezne liste lahko poljubno vlagamo, izločamo in menjamo, V redovalnici je vsak list namenjen enemu samemu učencu; sistem vlaganja dopušča. da vložimo le toliko listov,: kolikor imamo učencev, pri tem pa niti spremembe med letom ne krnijo abecednega reda. Posebna prednost Kronike bo ta, da bomo po končanih šolskih letih zbirali v posebni mapi podatke o vseh svojih bivših učencih, poljubno po letnikih ali pa enotno po abecedi. Podobno lahko zbiramo splošne informacije, ki so sestavliene zaokroženo na posameznih listih. Založba obeta, da bo v doglednem času izvedla med naročniki Kronike anketo o njihovih ocenah in predlogih. Verjetno bodo prišle tu do izraza želje glede vsebine in nadaljnjega proarama informacij; urediti bo treba nabavo dodatnih vložkov (za redovalnice) in platnic glede na to, da poučujejo učitelji razrednega pouka neredko še dodatno v drugih razredih, predmetni učitelji pa • tudi po več predmetov in v različnih razredih hkrati. Končno utegnejo biti mnenja deljena še glede formata, ki sedaj za žep ali za žensko torbico ni tako prikladen, kot smo vsaj pri redovalnicah že navajeni. Na vsak način pa je osnovna zamisel vredna, da jo založba ohrani m nedalhije. Risto Rožek llllll!ll»l!!lll!lll!!!i!l!iill!l!lll!lllll!»lll!!lllllllllllllllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^ lllllllIlllllliMlIlllii DAVID RIMAŠ: UMIVANJE ZAMORCA Prvo poglavje »umivanja« skuša razložiti, od kod izhaja rek, da je vsako brezplodno delo enako — umivanju zamorca Koi preplašene kure, kadar se ?®Podr mednje lisjak, so se raz-c>ežaie mestne klepetulje obeh spolov, ko se je po vijugasti ulici Pflrnajal črn zamorec. Po hišah Se ie zašopiril preplah, okna so , - zapirala, vrata zaklepala in s ^01i podpirala. Tu pa tam se ie rJVgala svečka, žegnana voda je v^ila glave otročajem. Vmes se 6 žebralo razne starinske mo- j,'tve zoper zlo in ^Žaka zlo in duševne stiske. -^aKarji so zavzeli pručke in si staknili copate ter si prižgali ^zgane pipe. Delali so se flegma, 6r>dar je pozorno oko takoj vi-ri0> da jim kri buta ob žile in s6 spreminja v žolč. -t-'* cumijci v 4.UJ.V,. s Eo hišah so se kotalile razbur-Jene _________j- -______:r.« besede o prišleku, butale so “ vrata, se trle med seboj in ? °zde. Ko je minila ura strahov. l hiesto soglasno sklenilo, da se i zjutraj rešilo vsiljive nesnage, '-e ne rf _ l_____ he zlepa pa zgrda. Tako uma-®hih ljudi ne bo trpelo na svo- ■“b ulicah! tem zgodovinskem sklepu ! °§roženi čisteži zakinkali v ne- ^'rno spanje ... Duh po ugaslih Strc®-b je sedel na strma pobočja f, etl... Zamorec je videl to ne-Beganje, čutil je to astn° vzdušje, zato je sedel na Slavo li prag’ P°ložil utrujeno po- v dlani in se razjokal. Ko je °bb>la ura eno po polnoči, ga ta, ZaPelo mraziti. Ugotovil je. da Veu za-los';no ne bo mogel preži-11 noči. Potrkal je na prvo polkno, nato na drugo, pokljukal pri enih vratih, nato pri drugih, a mesto mu ni dalo odgovora. Delalo se je, kot da spi, in luči ugašalo. Poiskal si je klop v zanemarjenem parku, položil roke pod glavo, si podrgnil nogo ob nogo, ošvrknil oskrunjeno luno in zaspal... (Dragi bralci, medtem ko spi mesto svoje nespokpjno spanje, bom nanizal nekaj drugačnih stavkov v takšno in drugačno vednost. Nekateri se verjetno še spominjate mojih nekdanjih — bog jim svojo milost izkaži — Lajanj v luno. Potem so Lajanja nenadoma izostala in tu pa tam me je kdo — bog mu daj srečo na tem in na onem. svetu — vprašal, zakaj sem umolknil. Da, neki pišoči turist je celo javno spraševal, kaj je z mano! Odgovor: Tudi kmetje počakajo od jeseni do spomladi, da se nabere kup gnoja, ko pa je čas za oranje, ga zvozijo na njive. V letu molka se je mnogo in nič zgodilo. Bilo je mnogo prepi-' rov in mnogo lepih besed, mnogo podtikanj in izmikanj, mnogo umazanega in čistega. Vse to se je nabiralo za pomladno oranje, kakšen bo pridelek, ne ve ne kmet ne jaz. Prosil bom tihe večere, da bo žetev vsaj poprečna'. .. Ura v mestnem zvoniku udarja pet, mestece se prebuja, zato prepuščam besedo njemu...) Mesto je ošvrknil dan, polkna so se sunkovito odprla. Obrazi so zazijali po ulici, oči so se rinile med zidovjem in se zastrmele v park. Nato je glas zakričal: »Tamle je! Babe in dedci, v parku spi, črnavs in prikazen umazana!« Zaropotali so žehtarji, zašu-mele krpe, zaklokotala voda. Stopnica so se napolnile s hitečimi koraki, ki so se ustavili nekaj metrov pred spečim zamorcem. Nato je dejala najbolj spodrecana med spodrecanimi: »Meščani, če ga hočemo pošteno umiti, ga najprej zvežimo.« Prišleka so dotiki hladnih rok tako vznemirili, da se je prebudil. Ugotovil je, da ne more ganiti ne z glavo ne s prstom. Milo je pogledal prisotne in jih z očmi prosil, naj mu bodo milostni sodniki. Njegov pogled še ni zaobjel zadnjega, ko je že pljusknil čez njega žehtar vode. Prisotni so za-vreščali in se pognali na delo. Voda je pljuskala in se cedila, krpe so drgnile, oči žarele in se napenjale. Vmes so se oglašale besede o ljubezni do čistih človeških teles, o ljubezni do vsega navidezno čistega in še o podobnih zunanjostih. Mnogo se je govorilo, mnogo sopihalo in drgnilo, uspeha pa ni bilo. Poskušalo se je z bencinom in alkoholom, poskušalo z lizolom in mixalom, a vse zaman. Zamorec ni in ni hotel izgubiti svoje črnine, še en- krat, ni hotel pa amen. Pač pa se je med drgnjenjem nesrečnež turobno oglašal z besedami: »Ljubeznivi meščani, prenehajte s tem početjem! Jalovo je, vam pravim, jalovo. Moje telo se je že črno rodilo! Pozabite na mojo črnino, zunanjo črnino, in pomislite na mojo dušo, ki je čista kot studenčnica.« Njegove žalostne besede pa nisc bile nič drugega kot lajanje v luno ... Po daljšem drgnjenju so se utrujeni meščani sesedli, zavzdihnili in dejali: »Zlomkova črna prikazen, le s čim si se namazala, da ti ne moremo do živega! Sam sveti peklenšček te nam je poslal, da nas preizkuša! O usoda, kako si kruta!« — in še mnogo podobnega in niti ne podobnega. Meščani, ki se brezplodnemu početju umivanja niso pridružili iz objektivnih in subjektivnih razlogov, so 'moleli zaspane glave skozi okna kot zaklani petelini in polnili ozračje z izgovorjenimi in neizgovorjenimi besedami. Različne besede so se govorile in slišale o brezplodnosti in nesmiselnosti videnega početja: »Tole umivanje je podobno krpanju mojega zakona!« »Brezplodno kot zlivanje vode v sod brez dna!« »Brezplodno kot gospodarska reforma nekje in nekoč!« »Brezplodno kot debate odbornikov!« »Brezplodno kot besede na zborih občanov!« »Brezplodno kot moja politična funkcija!« »Brezplodno kot krpanje mojega prijateljstva!« »Brezplodno kot pisanje v časopisih!« »Brezplodno kot nauki odraslim!« In še razni drugi — brezplodno... Mesto je zaobjelo litanijsko vzdušje, mežnar je začel biti plat zvona. Najbolj spodrecana med spodrecanimi je sklenila roke, jib dvignila proti nebu in skoraj grozeče kriknila: »O sveti bog, o sveta razvrednotena Miklavž in Jurij, o sveta martrnika Mrak in Javoršek, o sveti Nono, naš dobri Nono, ne dovolite, da bi bilo tole naše, iz čistih nagibov započeto dejanje, brezplodno!« Vzdih so za njo povzeli tudi drugi in milo so zajadikovali proti višavam. V minutah nemoči in predajanju mori brezplodnosti pa se je zamorec toliko opomogel, da je zrahljal razmočene vezi (znano je, da so naše vrvi slabe, zamorci pa močni in spretni!), se jih rešil in jo popihal med mestnim grmičevjem neznano kam ... Ko so hoteli meščani nadaljevati z delom, so ugotovili, da je klop prazna. Spogledali so se, pobrali ropotijo, ki so jo nanosili skupaj, najbolj spodrecana med snodrecanimi pa je dejala: »Hudič ga je dal, hudič ga je vzel,« in odšla v svoje hrame. Od tu naprej je dosajanie na dveh relacijah — to je pokazal nedavni svetovni simpozij po tem vprašanju — in temu primerni so bili tudi zaključki. Zamorec se je zatekel v gozd, poiskal skrito jaso. sedel, utrgal bel cvet in mu zašepetal- »Hudo je. ker hočejo umazani umivati čiste!« Simpozij ie ugotovil, da mu roža na to ni odgovorila, zato nas ta relacija ne zanima več. Vsekakor pa si vri'a zamorčevo ugotovitev zapomniti! Druga relacija: V bogati mestni hiši je živel nadobudni študent z debelimi očali, ki veliko objavlja v Problemih. Leno se je nagnil skozi okno, sprva je nekaj zamomljal, nato pa skoraj zakričal med meščane: »Vse, vse, vse je brezplodno in nesmiselno! Vse je umivanje zamorca!« Z drugega okna pa mu je odgovoril sovražni kolega, ki se je pridružil reviji Prostor in čas: »Da, da, nesmiselno in brezplodno, če je delano s slabimi nameni!« Bil je namreč šolnik in je še verjel v pravljično ideologijo in pravičnost tega sveta. V mestu ga nihče ni vzel posebno resno... Mogoče bi sovražna diskutanta še kaj dodala o osveščenosti meščanov in o polaščanju sočloveka, pa je skozi okno pomolila glavo najbolj spodrecana med spodrecanimi in zavpila: »Intelektualca, tiho pa spat! Ura je šele sedem in petelini se še niso oglasili!« In vsi so morali pozaspati! Dogodek pa zaradi razvitih informacijskih sredstev ni ostal med mestnim obzidjem. O njem so začeli pisariti vsi deželni časopisi in revije. Sam dogodek se je sčasoma pozabil, ostalo pa je reklo. ki pravi, da je vsako brezplodno delo enako — umivanju zamorca. Dandanes nam to reklo mnogokrat prav pride. Včasih se brezposelnosti zavedamo, včasih ne. A tudi če se je zavedamo, večkrat nadaljujemo z uriivanjem zamorca. Podoben sem tem trme-žem! Tu se konča poglavje, ki je skušalo razložiti, od kod izhaja rek tiporablien za skupni naslov mojih bodočih prispevkov. Drugo noslavje bo vsebinsko dadaistično navezano na prvo. zato bo govorilo o povsem drugih zadevah. Žal ne sod’m med modne slovenske romsnonjsre, ki znaio o ne-nomomhnosti nanieati nel roman. Neizmerno mi je hudo! I I Osnovna šola Preserje razpisuje ■: : prosti delovni mesti ■ — učitelja za razredni pouk | * U (od 15. 9. 1969. do 31. 8. j ■ 1970) na podružnični šoli S ■ Jezero pri Ljubljani; Janez Rotar: »Socialna in politična misel Podlimbarskega« Spomini na Toneta Seliškarja Toneta Seliškarja, učitelja, pesnika, pisatelja, urednika in ustanovitelja Slovenske izseljen- ske matice v Ljubljani, se spo- !_ učitelja za razredni pouk i U (od 15. 9. 69 do 31. 8. 1970) ; : na šoli Preserje (obč. Lj. — * : Vič). g f Svet j Osnovne šole j Prežihovega Voranca, Ljublja- j na — Prežihova 8 Literarni delež, ki ga je prispeval Fran Maselj Pcdlimbarski v razvoju starejše srovenske književnosti, zavzema tako zgodovinsko mesto kot ohranja s poglavitnimi deli estetsko vrednost. Pisateljska osebnost Podlimbarskega pa 'vendarle stoji nekako .ob strani našega literarnega življenja; bržčas je eden poglavitnih vzrokov prav dejstvo, da z glavnimi tokovi literarnega življenja nikoli ni bil povezan. Sele z »Gospo-dinom Franjom« je na mah vzbudil pozornost, vendar literarna zgodovina tudi kasneje ni korenito ovrednotila Podlimbarskega, oziroma jč mnoga vprašanja pustila odprta. »Sociali) : razpisuje I delovno mesto — ADMINISTRATORJA : (tajnika) 1 i « Kandidat mora imeti dokon-! čano ustrezno srednjo strokov-: no šolo, lahko pa je tudi uči-; telj z ustrezno prakso. J Stanovanja ni. j | Osnovna šola Savo Kladnik ! Sevnica i « razpisuje delovno mesto ; — UČITELJA ] RAZREDNEGA POUKA | za zunanjo enoto Zabukovje i i Pogoji: učitelj — U ali PRU. Nastop službe 1. oktobra 1969. Razpisni rok 15 dni. : !£aaia«BiM«iaaaaaiatgEBaaiii*B9aiiiaaaaBiiiaiBij i Svet ; I. osnovne šole v Celju Razprava Janeza Rotarja »Socialna in politična misel Podlimbarskega« sicer po naslovu opozarja, da se ,ie avtor lotil dveh bistvenih problemov v zvezi z življenjem in delom Podlimbarskega, toda razprava po svoji vsebini gotovo presega zgolj, začrtani okvir. Pridobitev Rotarjeve razprave je prav v osvetlitvi dveh nepogrešljivih sestavin Masljevega delovanja, saj je bilo prav nazorskemu območju socialne in miselne vsebine doslej odmerjeno malo organsko povezanih in na dejstva oprtih zaključkov, Razprava pa nam odpira nova spoznanja, kar je bistvene vrednosti za interpretacijo Podlimbarške-ga. Ce je Podlimbarski v gimnazij-' skih letih povzemal gesla demokratičnega liberalizma, je kasneje, bolj ob praksi kot teoriji izkustveno spoznal slabosti in trhlost monarhije in se je zgodaj opredelil s protimo-narhistično miselnostjo, kakršne ne bi mogli zaslediti pri tedaj mnogo vidnejših književnikih na Slovenskem. V sedemdesetih letih se je kritičnemu Podiimbarskemu vse bolj izkristaliziral dvom v meščanstvo, do njenih politikov. Kakor je bilo krščanstvo zgodnja osnova njegovega etičnega dojemanja, kakor se je oddaljeval in znova približal tej miselnosti, je nešpekulativno do-: poln.,eva] svoje nazorsko območje, se. usmeril k pozitivizmu. Iz spoznanja. da meščanska politika služi koristim posameznikov, je iskal v zgodovinskem razvoju naprednejše socialne oblike, celo v antiki. Kasneje je Podlimbarski živel v avstrijskih mestih ž razvito, industrijo, tu se je soočil z dotlej nerazčiščenim, ali vsaj nepreciziranim pojmom »ple-bejstva«. Pod vplivom lastnih zapa-žanj in socialističnih idej tedanjega Časa je spoznal, da gospodarski liberalizem razjeda socialno družbeno strukturo in jo močno diferencira. Tako je v osemdesetih letih čutil potrebo po socialnih reformah, taka miselnost pa ga je v celoti razlikovala od literarnih sodobnikov na Slovenskem, kjer se ni mogel vključiti v meščansko sredino in dejavnost. Čeprav kažejo Masljevi nazori osemdesetih let zapleteno, včasih protislovno podobo, je njegovo hoteno delovanje povezano z druženjem s preprostim ljudstvom in v literarni izpovedi. Tudi protimilita-ristiena misel je pri Masi ju logičen rezultat izkustva in premi Sijanj a. Njegova miselnost pa je bila v celoti podvržena preizkušnji, ko je v bosenskih letih od blizu spoznal posledice aneksije in posledice prodora kapitalizma; bistrovidni zaključki pa se ujemajo s sodobnimi zgodovinskimi pogledi. Sociološko dejavnost Podlimbarskega je pretrgala vojaška uprava, ki je pisatelja hote oddaljila v Trident. Ko pa se je: v devetdesetih letih širil vpliv avstrijske socialnodemokratske stranke, je bil Maselj blizu tej miselnosti, a je moral razčistiti dvoje temeljnih vprašanj: zanemarjen odnbs do narodnega vprašanja Maslju ni mogel biti po volji, po drugi strani pa je odklanjal ozko nacionalistično usmeritev. V svojem humanističnem gledanju niha med evolucijo in revolucijo in se ne more opredeliti. Vendar ocenjuje dogodke v Rusiji 1905 kot pozitivne. Ob splošni volilni pravici v Avstroogrski Maselj ne vidi dejanskih izboljšav ne na socialnem ne v narodnopolitičnem pij-gledu, vodilno vlogo pripisuje delavstvu, kakor jo je poprej kmečkemu sloju. Kot ideal se mu izoblikuje misel na republikansko ureditev, -• V, V politični miselnosti je bil go- minja njegov prijatelj, učitelj Jože Župančič takole: — Na ljubljanskem učiteljišču sva bila med prvo svetovno vojno v letih 1914—1919 sošolca. Rad sem prebiral njegova dela. Vse te izdaje šo mi še posebno drag spomin na dobrega prijatelja iz mladih let. Z veseljem sem poslušal, kar mi je pripovedoval o sebi in svojem delu. Ob neki prilož- nosti sva izračunala, da je natis- reč Jugoslovan, upajoč, da bo prav Bosna postala »jugoslovanski Pie- mont«; prazne upe pa je obudil ob ilindenski vstaji, ko naj bi se balkanski narodi otresli političnega in socialnega jarma. Avtor razprave, smatra, da je literarno delovanje služilo Podiimbarskemu bolj ali manj za izpovedovanje narodnopolitičnih in družbenih misli. Čeprav sta obe komponenti očitni, celo lahko prevladujoči, je le deloma možno pritrditi, saj ostaja še vprašanje Masljeve oblikovalno-estetske zmogljivosti. Janez Rotar je s svojo razpravo prispeval razčlenitev temeljnih vprašanj Masljeve nazorske orientacije, smatrajoč, da je šele s takimi spoznanji možno pravil-h.o ovrednotiti pisateljeve umetniške in oblikovalne lastnosti. Celotna razprava je nekako »klasično« zasnovana, v strnjeni in razvidni podobi daje nova dognanja, ki nedvomno bogatijo slavistično vedo. Knjiga je izšla pri Slovenski matici v seriji Razprav in esejev. I. G. [ razpisuje | prosto delavno mesto: | — učitelja za razredni pouk — ! za določen čas od 1. 11. 1969 I I do 31. 8. 1970. | Pogoj: s | opravljen strokovni izpit — j | stanovanja ni. ? | Prijavč sprejema svet šole 15 | dni po objavi razpisa. Svet osnovne šole Vransko razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS PRU ali P. (Za določen čas.) VABILO Vse učitelje in vzgojitelje, ki so službovali v šoli ali V vzgajališču Veržej, vabimo na otvoritev nove šole v Veržeju dne 5. 10. 1969 ob 1,0. uri. Naslovov vseh vas, spoštovani kolegi, nismo dobili, upamo pa, da boste prebrali naše vabilo in zares prišli. Veselimo se srečanja z vami! Kolektiv vzgajališča in osnovne šole v Veržeju njenih že več kot milijon izvodov njegovih del — v slovenščini in drugih jezikih. Pozneje se je ta številka še povečala: »Torej si milijonar«, sem mu dejal in prijatelj se je nasmejal prisrčno, brez ošabnosti. Radijska vest dne 9. avgusta zvečer me je žalostno presenetila. Napovedovalec je sporočal: »Okrog desete ure zvečer je v ljubljanski bolnišnici po daljši bolezni umrl pisatelj Tone Seliškar.« Te besede so prizadele mnoge, saj je bil Tone Seliškar znan kot pisatelj ne le na Slovenskem, temveč tudi v drugih jugoslovanskih republikah, evropskih deželah, med našimi izseljenci v Ameriki in drugod. Po naročilu glavnega odblira QF je odpotoval maja 1950 v ZDA na razgovore z našimi izseljenci, ki so se zbrali na kongresu takratnega SANS — Slovensko ameriškega narodnega sveta. Slovenska izseljenska matica je bila ustanovljena 9. januarja 1951 v Ljubljani in Tone Seliškar je postal njen prvi predsednik. Zadnja leta je zaradi bolezni popustil pri delu v organizacijah. Nekajkrat ga je zadela kap, ostala pa mu je volja do življenja in dela. Še sedaj hranim njegovo pismo: »Javi v Ameriko Prosveti, da me je zadela kap, zato bom nekaj časa umolknil s pisanjem našim rojakom.« L. 1967 mi je čestital k rojstnemu dnevu. (Oba sva bila rojena istega leta.) V čestitki je podčrtal datum 1967 — tedaj sva jih imela po 67 — in šaljivo pripisal; »To smo še mladi!« Začeli smo izdajati časopise. Prvo naše glasilo je izšlo v enem samem izvodu, v rokopisu. Naslove glasil smo spreminjali, na primer: X, Laufpurš idr. V veliko veselje sošolcev smo izdali prvi tiskani časopis. To je bil lep uspeh v tistih časih ko so bile tiskane dijaške revije zelo redke. Naš mesečnik se je imenoval Jugoslovanski učiteljiščnik, tiskali pa smo ga v Krškem, v tiskarni bratov Rumpretov. Tiskano nam je našel sošolec Jože Žabkar, doma iz Krškega, danes znan matematik. Prvi urednik Jugoslovanskega učtieljiščnika je bil Tone Seliškar, zatem ga je urejal Vlado Rojec, pozneje urednik Slovenskega čebelarja in znan čebelarski strokovnjak, teoretik in praktik. Našo levijo smo pošiljali tudi drugim učiteljiščnikom po Sloveniji in Jugoslaviji. VIOLINIST JE IGRAL TUDI IVANU CANKARJU PREDSEDNIK ORGANIZACIJE LJUBLJANSKEGA . UČITELJIŠČA m=i!iEIII=lilEmEIIIEillEŠŠ!EIŠIEIIIEISIEII=ll!EmEIIIEmEl!lEm III UJ m Oj Oj 03 Oj Oj Oj Oj 03 I ju 03 Oj m 03 uj 03 os 03 fij iii TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE BO V LETU 1970 IZDALA SODOBNO ENCIKLOPEDIČNO IZDAJO V DVEH DELIH »KAKO DELUJE« Pogosto se vprašamo ali nas sprašujejo: »Kako to deluje?« Včasih težko najdemo odgovor, saj so ta vprašanja mišljena za najpreprostejše ali pa najsodobnejše naprave, stroje in aparate. Knjigi v dveh delih »Kako deluje« vam bosta odgovorili na tisoče takšnih vprašanj in to nazorno, v besedi in sliki, pri čemer je v dvobarvnih slikah princip vsakega postopka poudarjen z rdečim tiskom. Tako že same ilustracije često omogočajo razumevanje številnih tehniških problemov — k vsaki sliki spadajoča stran besedila pa skrbi za zveze in zaokroža slikovne prikaze. Knjigi bosta povsem razumljivi vsakemu laiku, ki se zanima za tehniko — saj je njuna naloga prav ta, da odgovorita na splošno razumljiv način na številna vsakdanja vprašanja s področja tehnike. Vendar bo tudi strokovnjaku bogat vir informacij tako za njegovo delovno področje kakor tudi za sosednja ali tuja delovna področja. Knjigi imata najustreznejšo pot razlage: jasne, pregledne, dvobarvne ali večbarvne celostranske slike, deloma shematično, deloma realistično narisane, spremlja jedrnato, zelo razumljivo, pri tem pa vendar kar se da izčrpno besedilo. Ta sodobna enciklopedija tehnike zajema skoraj vse, kar dandanes zanima bralca — do najnovejših reči — kakor so VVanklov motor, kino s širokim ekranom, barvna televizija, pisalni stroj s kroglično pisalno glavo itd. Nedvomno bo delo »Kako deluje« v kratkem času postalo vsakomur neogibno potrebno! Delo bo izredno dobrodošlo v vseh šolskih in strokovnih ali študijskih knjižnicah, saj bo učitelj ali študent našel v njem to, kar dostikrat zaman išče v strokovnih knjigah: izčrpne in jasne informacije o najrazličnejših napravah, tehničnih postopkih in fizikalnih načelih njihovega delovanja. Svoje mesto bo imela knjiga v domači knjižnici vsakogar, ki si želi hitrega in natančnega poduka o tem. kako ta ali oni aparat v stanovanju deluje. Dandanes, v dobi mehaniziranega gospodinjskega dela, je to več kot nujno. Knjigi bosta kot naročeni za starše, ki jih vedoželjni otroci vsak dan »razveselijo« z novim vprašanjem: Kako ta ali ona stvar deluje? Priročna enciklopedija KAKO DELUJE I-II: na delovno mizo tehnika — v vsako knjižnico — v zadnjo slovensko šolo — v sleherno proizvodno organizacijo — v vsak slovenski dom! m afce* m uj m iy m I ju ju iu Kot dijaki ljubljanskega učiteljišča smo imeli ilegalno dijaško organizacijo. Sestajali smo se v pisarni učiteljske organizacije. Prostor nam je dal na voljo predsednik te organizacije, znani sokolski voditelj, učitelj in pesnik Engelbert Gangl. Na bralnih sestankih, za zaklenjenimi vrati smo prebirali referate, polne želja po novi družbeni ureditvi. Pozneje smo našo ožjo druščino razširili na vse letnike. Ustanovili smo Organizacijo ljubljanskega učiteljišča. Njen predsednik je bil nekaj , časa Tone Seliškar, za njim Ernest Adamič, danes znan filmski delavec, in drugi. Na učiteljišču smo sestavili salonski orkester. Tone Seliškar in Radovan Prosenc sta bila naša najboljša violinista. Orkester smo ustanovili proti koncu prve svetovne vojne, v času borb za majsko deklaracijo. Potrebovala ga je Ljubljana, odbor za majsko deklaracijo. V tem ansamblu je bilo največ učiteljiščnikov, Tone Seliškar pa je igral prvo violino. Po neki vaji smo odšli v kavarno Krapš na Taboru, nasproti Sokolskega doma. Pri Krapšu so se zbirali takrat, v času odpora proti Avstriji, ko so ji bile že zadnje ure, razni uporniški oficirji, naši in češki. Nekoč smo srečali v njihovi družbi tudi Ivana Cankarja. Cankarju in oficirjem smo zaigrali nekaj slovenskih skladb. Cankar se je v naši družbi še posebno razživel. Ponovnega srečanja z njim nismo doživeli: nedolgo zatem smo ga dijaki pospremili na njegovi zadnji poti. Večera z Ivanom Cankarjem se je Seliškar živo spominjal. Dejal je, da ga bo ob prvi priložnosti uporabil v kakem svojem delu. Tone Seliškar je bil na učiteljišču tako zelo navdušen za glasbo, da nekaj časa sploh ni vedel, za kaj naj se odloči: za šolo ali za violino. Čeprav je želel študirati glasbo, je odšel po maturi vendarle poučevat. Ko je začel poučevati v Trbovljah, v letih 1920—1922, ga je dolina črnega revirja tako prevzela, da je prav v tem času napisal nekaj odličnih pesmi na motive iz knapovskega okolja. Nastale so »Trbovlje«, njegova prva pe' sniška zbirka. L. 1929 je izšla pesniška zbirka mlajših socialnih pesnikov Knjiga drugova, natisnjena v Veliki Ki' kindi. Zaradi avtorstva »nevarnih pesmi« je moral Seliškar v zapor Med NOB je odšel s sinovoma v partizane. Doživel je Ilovo go" ro in jo opisal. Najbolj so ga mikali motivi iz delavskega okolja. V povesti Tržaška cesta je opisal svoje mla' dostne vtise — rodil se je v hiši na Tržaški cesti 16. Tonetova mati je delala v Tobačni tovarni, oče pa je bil strojevodja. Na očeta je bil še posebno ponosen. Takole ga je predstavil: — S hrepenenjem sem gledal ob progi črnega, jeklenega orjaka, ki je drvel po tračnicah. Na njem je bil moj oče in opravljal svojo službo. Tedaj sem ga opazoval in občudoval. Stal je na lokomotivi kakor poveljnik na ladji. V njegovih rokah je bila usoda vseh potnikov. Le majhna nerodnost in neprevidnost —- pa bi se lahko zgodila nesreča. Dostikrat sem ga čakal ob progi in ko je privozil mimo. se je tresla zemlja. Zavzet sem ga pozdravljal. O, kako rad bi tedaj stal poleg njega! To je moj oč® vedel in me je nekoč res vzel S seboj na kolodvor. Ko sem se povzpel na stroj, se mi je. tedaj malemu frkolinu, nasmejal črni kurjač. Poleg obeh sem se čutil silno neznatnega...« SELIŠKARJEV »RUDI« — MEJNIK V SLOVENSKI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI OD PRVIH PESMI — DO ZAPORA V VELIKI KIKINDI Pogled sega pol stoletja nazaj, v naša dijaška leta. Ugotavljam, da smo bili zelo razgibana generacija, čeprav nam vojna in pomanjkanje nista prizanašala. Navduševali smo se za literaturo in se poskušali v začetniškem pesni-kovanju, »bolj rimanju kot poeziji«. Vsak od nas je to svojo ljubezen do rim sprva skrival, kasneje pa smo jo drug drugemu razkrili. Tudi Tone Seliškar mi je nekega dne predstavil svoje prve poskuse. TIM 1 — 1969 Z novo. ne preveč živahno naslovno stranjo je stopila pred mlade bralce prva Številka »TIM«, revije za tehnično in znanstveno dejavnost mladine, Z namenom, da bi šoloobveznim pomagali pri izbiri poklica, se je uredništvo odlččilo, da v vsaki številki predstavi enega od zanimivih ali iskanih poklicev. V tej številki je Anka Vesel napisala intervju z litostrojskim varilcem in opisala njegov poklic s svetle in tudi temne strani. Zbiralcem exlibrisov je predstavljena Andreja Lavrič, najmlajša članica Društva exlibrisotv. Za filateliste so napisani osnovni napotki za urejanje zbirk. Iz preteklega letnika se nadaljuje TIM-ov tehniški slovar, kjer so v besedi in sliki predstavljeni spajkalniki in orodja za delo z vijaki. Šest strani je posvečeno raznim domislicam za praktično delo (podstavek iz aluminijastih lističev, sobnd jadralno letalo, spretnostni labirint, enostopenjska raketa, odlitek v mavcu, ladjica na parni pogon, slonček-opora; za knjige). III Ul Kotiček za radiotehnike prinaSa načrt za tranzistorski sprejemnik. Topot je sestavljen iz takih delov, ki so dostopni v naših trgovinah. Posebna rubrika bo prinašala kratke sestavke o razvoju tehnike. V tej številki sledimo razvojih avtomobila od starega Peugeota iz začetka stoletja do jutrišnjega vozila AMX2. Številko zaključujejo tri strani ugank in križank Letošnji start TlM-a je zelo obetaven. Želimo mu čimprej veliko naklado, ki bo omogočila poleg privlačne vsebine tudi več barv. TM Tone Seliškar je bil spreten psiholog, Id je dobro vedel, kaj mladina rada bere. in je znal to tudi spretno povedati. Leta 1929 je izšla pri Mladinski matici — takrat odseku napredne učiteljske organizacije JUU (Jugoslovanskega učiteljskega udruženja) — njegova povest »Rudi«. Tone se je dobro spominjal tistih časov v naši mladinski književnosti: »V času, ko je izšel moj »Rudi«, je bil položaj v našem mladinskem založništvu dokaj slab. Prevladovale so pravljice in osladne zgodbice, ki niso živele ne na nebu ne na zemlji. Realizem je bil takrat v mladinski književnosti tuj, socialna problematika pregrešna, revolucionarna misel bogokletna, da o tehniki niti ne govorim.« »Rudi« je pri mladini »vžgal«. Ta Seliškarjeva zgodba je ena prvih naših mladinskih zgodb o izseljencih. Prav tako je uspel tudi z Bratovščino Sinjega galeba. Po naslovu te Seliškarjeve povesti je uvedla Mladinska knjiga posebno mladinsko knjižno zbirko. Med NOB — tedaj ko je bil T. Seliškar na območju litijskih hribov, je nastala zgodba Tovariši, v Mulah pa je razsul polno prgišče šegavosti. Znal. je biti razigran in takšno je bilo tudi njegovo pero. Ob neki priložnosti sem pripravil bibliografijo njegovih del. hkrati pa poslal seznam z letnicami in opi' .som posameznih pomembnejših dogodkov njegovega življenja ih dela Seliškarju naj ga pregleda. Vrnil mi ga je s pripombo: »Poznaš me bolje, kot se poznam sam!« Za svoje delo je prejel Ton® Seliškar več literarnih nagrad ih odlikovanj. Dragocen spomin nanj pa ostajajo njegove številne knjige, enako priljubljene pri otrocih vseh generacij. Jože Zupančič IEBBEBI Obe knjigi bosta obsegali preko 1500 strani, 750 dvobarvnih in 6 večbarvnih celostranskih slik in bosta obogateni z izčrpnim stvarnim kazalom. To pomembno delo bo izdala v dveh delih Tehniška založba Slovenije. Cena obeh delov je 210 din izključno v subskripciji. Prvi del izide v prvi polovici leta 1970, drugi pa do konca leta 1970. Prvi del knjige bomo poslali prednaročnikom, ko bodo plačali najmanj polovico prednaročniške cene, drugi del pa, ko dokončno poravnajo prednaročniško ceno. Knjigi naročite čimprej — naklada v subskripciji je omejena — v prosti prodaji pa bo knjiga znatno dražja. Naročila sprejema TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE - Ljubljana, Lepi pot 6 m m jjj fij fij fij yj 1 nj ifi Nagradna te-ma pričujoče številke je »Dvigalo na avtomobilu«,- za katero je priložen načrt v naravni velikosti, Zanimive izkušnje, pridobljene med gradnjo, in slike izdelkov bodo objavljene v TIM-u. Mnogo prostora je odmerjeno mladim naravoslovcem. Gobarji so dobili napotke, kako sušiti gobe za botanično zbirko in kako napravimo »odtis« trosov. Rubrika mladih kemikov prinaša navodila za kratkočasne poizkuse 9 plamenom. Mladi raziskovalci poročajo o mednarodnem raziskovalnem taboru, ki je bil letos v Cerknici na Notranjskem. V prispevku »Eksperimenti v temnici« je opisano, kako uredimo preprosto »fotografsko kuhinjo« in kako napravimo zanimiv fotogram. Konjičkarji so dobili tri strani. Svet šolskega centra Ravne na Koroškem razpisuje prosto učno mesto — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA Z ESTETSKO VZGOJO — PROFESORJA, za nedoločen čas Nastop službe takoj. Družinsko stanovanje bo na voljo januarja prihodnje leto. Rok za prijavo do zasedbe delovnega mesta. 5. jaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBggaaeaBaaaaaaaBaaflaaaBBBaaaaaBaaaflBaaaaaaiaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaBai =iii=iii=iii=iii=iii=!ii=iii=iii=iii=iii=iii=m=Eiii=iii=iii=in PROSVETNI DELAVEl List izdala republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti SRS. tzlde štirinajstdnevno med šolskim letom Ureja uredniški odbor. odso. vornt urednik Draeo Ham Naslov uredništva: Liubltana PcHanska (MI. telefon 315-585 Naslov uprave- Ljubljana. Nazorjeva I telefon •22-984 t-oštm predal: 355 VO. Letna naročnina- 12 din za posameznike. za šole tr> druee ustanove so din Štev tek. računa: 501-8-26-1. riška CZP Ljudska pravica. Upravni odbor Steklarskega šolskega centra v Rogaški Slatini razpisuje prosta delovno mesto PEDAGOŠKEGA VODJE Pogoj: profesor matematike, prakse. po možnosti z nekaj leti delovne Družinsko stanovanje vseljivo takoj. Ponudbe z življenjepisom, opisom dela na dosedanjih delovnih mestih ter dokazila o zahtevani izobrazbi sprejema tajništvo Steklarskega šolskega centra v Rogaški Slatini do 30. 9. 1969. iBBasaaaaaaai