Razredni pouk 1/2013 35 Aktualnost konstruktivizma v šolskih prostorih Na konstruktivistični naravnanosti pri predmetu spoznavanje okolja je ogromen poudarek. Učenec je pri tem učnem procesu osredinjen, saj se pomembnost pripisuje idejam in aktivnostim učenca ter spoznavanju pojavov z lastnim misel- nim naporom (Hus, 2002). Učni proces stremi h kvaliteti, in sicer se učitelj izogiba množični uporabi tradicionalnih didaktičnih strategij, kajti konstruk- tivistično učenje danes ne pomeni »tiščanja in- formacij v učenčeve glave«, ampak izgradnjo oz. konstrukcijo lastnega znanja ob samoiniciativni dejavnosti (Marentič Požarnik in Cencič, 2004). Opazovalno-raziskovalno delo Opazovalno-raziskovalno delo ne pomeni fron- talnega podajanja snovi, saj gre za simulacijo znanstvenega raziskovanja. Učitelj vodi opazo- valno-raziskovalno delo, učenec pa ima vlogo raziskovalca. Učenci iščejo, odkrivajo novo in razvijajo naravoslovne pojme. Do izkušnje priha- jajo z opazovanjem predmetov, snovi, rastlin in drugih bitij. Pomagajo si s knjigami, drugimi viri in z mnenjem strokovnjakov. Učenci ob tem razvijajo sodelovalno delo (Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek, 2009). Opazovalno-raziskovalno delo spodbuja misel- ne navade, ki omogočajo razvijanje in krepitev temeljnih človeških vrednot, kot so: ustvarjalnost, radovednost, dovzetnost, dvomljivost, odprtost, celovitost, pripadnost, nepristranskost, marlji- vost, domišljija, pozornost, vztrajnost, izvirnost itd. V raziskovanje mora biti vključeno načrto- vanje, postavljanje vprašanj, pregled knjig ali drugih virov, ugotoviti moramo, kaj je že znanega; opazovanje, uporaba pripomočkov za zbiranje; analiziranje in interpretiranje podatkov, obliko- vanje zaključkov, razlag in napovedi ter sporočan- je podatkov (Krnel, 2007). Pouk, ki navduši Opazovalno- raziskovalno delo pri predmetu spoznavanje okolja s temo Živali na vrtu Povzetek: Opazovalno-raziskovalno delo je ena od konstruktivistično naravnanih didaktičnih strategij. Pomeni učni proces, usmerjen v učenca. Učenec se pri tovrstnem pouku izkustveno uči, saj prihaja do novih spoznanj in znanj z lastnimi izkušnjami. V prispevku bom na kratko predstavila konstruktivizem, ki se pojavlja predvsem v zgodnjem naravoslovju, in aplikacijo raziskovalnega dela v praksi, ki sem ga izvedla pri predmetu spoznavanje okolja s temo Živali na vrtu v 3. razredu osnovne šole, v obsegu treh učnih ur. Potek raziskovalnega dela smo dokumentirali s fotografijami in video posnetki. Ključne besede: konstruktivizem, konstruktivistično naravnane didaktične strategije, opazovalno-raziskovalno delo, predmet spoznavanje okolja, tretji razred osnovne šole, živali na vrtu. Abstract: Research work is one of the constructivist didactic strategies. It represents the student oriented learning process. In such circumstances the student learns from his or her own experience. The article is about the con- structivism in early science and the application of the research work in practice which was carried out in grade three (animals in the garden – three pedagogic hours). The research work was documented with photos and video recordings. Key words: constructivism, constructivist didactic strategies, rese- arch work, Science, grade 3 in primary school, animals in the garden Nina Markuš Osnovna šola Draga Kobala 36 Razredni pouk 1/2013 Aplikacija teorije raziskovalnega dela v praksi s temo Živali na vrtu Odločila sem se za aplikacijo opazovalno-razisko- valnega dela v praksi pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu Osnovne šole Draga Kobala in izbrala tematski sklop Živa bitja in Postopki, z vsebino Živa bitja in različna okolja v Sloveniji s temo Živali na vrtu, kar sem izvedla za svoje prak- tično diplomsko delo, z naslovom »Raziskovalno delo pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole«. Opazovalno-raziskovalno delo sem izpeljala po etapah raziskovalnega dela. Prva etapa opazovalno-raziskovalnega dela – kaj o problemu, ki ga želimo raziskovati, učenci že vedo: preverila sem, katere živali na vrtu učenci že poznajo. Za ta namen so dobili delovni list z dvema stolpcema. Prvi stolpec, ki nas je zani- mal, je bil naslovljen »Kaj že vem«. Učenci so se individualno lotili reševanja prvega stolpca. Nato so našteli živali na vrtu, ki jih že poznajo. Učenci so našteli živali, kot so vrtni polž, bramor, krt, deževnik itd. Nastajal je skupni plakat. Učenci so pri tej fazi uporabljali imena živali. Slika 1: Individualni delovni list 1 Slika 2: Predznanje učencev Druga etapa – kaj bomo raziskovali: učenci so bili razdeljeni v skupine po štiri. Njihova naloga je bila, da v vlogi raziskovalcev oblikujejo opa- zovalno-raziskovalna vprašanja. Učencem sem sugerirala nekaj možnih odgovorov in tako so z mojim vodenjem zastavili osem različnih opazo- valno-raziskovalnih vprašanj, kar prikazuje mi- selni vzorec na sliki 4. Sicer pa v učnem načrtu za spoznavanje okolja, 2011, v didaktičnih priporočilih zasledimo naslednje: »Ob koncu tretjega razreda naj bi učenci že sami znali zasnovati in izvesti raziskavo, omejili naj bi se na eno spremenljivko.« (Učni načrt za spoznavanje okolja, 2011, str. 25.) Vendar jih moramo na tovrstno delo navajati že od 1. razreda. Učenci so se v tej fazi urili v oblikovan- ju vprašanj, logičnem sklepanju, znanstvenem mišljenju in jezikovnih spretnostih. Slika 3: Oblikovanje opazovalno-raziskovalnih vprašanj Slika 4: Miselni vzorec opazovalno-raziskovalnih vprašanj Razredni pouk 1/2013 37 Tretja etapa – opazovalno-raziskovalni načrt (in načrt opazovanja): učenci so dobili načrt opa- zovanja, ki je moral vsebovati tri stvari (kje bodo raziskovali, kaj bodo raziskovali in s katerimi pripomočki si bodo pomagali pri raziskovanju). Učenci so se posvetovali v skupinah in rešili opazovalno-raziskovalni načrt. Sledil še je načrt opazovanja, katerega so dobili v obliki pregledni- ce. V tega so tvorili ključne besede, do katerih so prihajali z opazovalno-raziskovalnimi vpra- šanji, ki so si jih že prej zastavili (npr. Kje žival živi? Ključna beseda je življenjski prostor.) Pod ključne besede so še zapisali možne odgovore, da so si olajšali delo pri izvedbi opazovalnega raziskovanja (npr. Pod ključno besedo premikan- je so zapisali možne odgovore, kot so leze, leti, pleza, hodi, itd). Pri tej fazi so se učenci urili v timskem delu, razvrščanju in urejanju podatkov ter razvijanju pojmov. Slika 5: Načrtovanje opazovalno-raziskovalnega načrta Slika 6: Primer opazovalno-raziskovalnega načrta Slika 7: Načrt opazovanja Sledila je izvedba opazovalno-raziskovalnega dela, ki smo ga izvedli na šolskem vrtu. Preden smo se z učenci odpravili na opazovalno razisko- vanje, sem jih bila kot učiteljica dolžna opozoriti na delo in potek opazovalno-raziskovalnega dela zunaj učilnice. Četrta etapa – opazovanje: generalno se ta etapa imenuje poskusi, opazovanje, merjenje, vendar mi nismo eksperimentirali ali merili, ampak le opazovali. Nato sem improvizirala četrto etapo s štirimi podfazami. Učenci so v prvotnih skupinah najprej s pripomočki (lopatke, grabljice, poso- dice) iskali živali. Sledilo je iskanje podatkov v literaturi, saj učenci niso poznali vseh odgovorov za najdeno žival na vrtu (npr. plenilce, življenjski prostor in prehrano najdene živali). Učenci so veččutno zaznavali najdene živali na vrtu, saj so pri opazovalno-raziskovalnem delu vključevali vid, tip, vonj in sluh. Nazadnje so se posvetovali in izpolnili načrt opazovanja. Učenci so v šolski uri izvedbe raziskovanja opazovali kar štiri živali na vrtu: rdečega lazarja, mravljo, deževnika in če- belo. Pri izvedbi opazovalno-raziskovalnega dela so usvajali opazovanje, razvrščanje, timsko delo, jezikovne spretnosti in razvijanje pojmov. Učenci so vključevali večino receptorjev zaznavanja, kot so vid, tip, vonj in sluh. Slika 8: Iskanje vrtnih živali 38 Razredni pouk 1/2013 Slika 9: Opazovanje živali Slika 10: Iskanje podatkov v literaturi Slika 11: Posvetovanje skupin Slika 12: Izpolnjevanje načrta opažanj Nazadnje nas je čakala še sklepna tretja učna ura, ki je pomenila evalvacijo opazovalno-raziskoval- nega dela. Peta etapa – kaj smo ugotovili: naloga učencev je bila, da preverijo, ali imajo načrte opazovanja dodobra rešene. Učenci so dobili odgovore na svoja opazovalno-raziskovalna vprašanja za štiri živali na vrtu. Ampak ker učenci na vrtu niso imeli možnosti opazovati splošno poznanih živali, kot so krt, vrtni polž in bramor, sem jim te predstavila z video posnetki in fotografijami. Nato so opazovali še te živali in v skupini rešili kriterije opazovanja v načrtu opazovanja. Učenci so čutno zaznavali predstavljene živali, saj so uporabljali vid. Učenci so prepoznali kar sedem živali na vrtu. V skupini s sošolci so vzpostavljali socialno-kognitivne kon- flikte, saj so izhajali iz različnih izkušenj in znanj. Učenci so se urili v analiziranju, timskem delu, logičnem sklepanju in miselnih navadah. Slika 13: Odkrivanje ugotovitev Slika 14: Dopolnjevanje načrtov opažanj Šesta etapa – sporočanje: skupine so sošol- cem poročale o svojih ugotovitvah. Skupine so si ponudile povratno informacijo, se popravljale in se dopolnjevale. Tukaj smo prav tako doživeli moment socialno-kognitivnega konflikta. Učenci so dobili nova spoznanja in znanja o živalih na vrtu Razredni pouk 1/2013 39 z opazovalno-raziskovalnim delom. Prav tako je to pomenilo konec opazovalno-raziskovalnega dela. Kot vsakega učitelja je tudi mene zanimalo, koliko smo dosegli cilje sklopa v treh učnih urah opazovalno-raziskovalnega dela, glede na to, da smo izpeljali ogromno dejavnosti. Te so bile: opa- zovalno-raziskovalno delo na vrtu, raziskovanje poljudnoznanstvene literature, spletna aplikacija »Vedež« in »Okolje in jaz«, kjer so učenci veččutno s sluhom in vidom razlikovali med oglašanjem in vizualno podobo črička in murna; ista dejavnost je sledila z bramorjem in krastačo. Skozi didak- tično igro iskanje parov so prav tako vadili ime živali na vrtu in njeno vizualno podobo. S spletno aplikacijo so opisovali in naštevali vrtne škodljiv- ce in koristne živali na vrtu in kako se to odraža na vrtu. Nazadnje je prišlo na vrsto individualno reševanje drugega stolpca delovnega lista, ki je bil naslovljen »Kaj sem se novega naučil«. Učenci so spoznali ogromno novih živali na vrtu, kot so čriček, usnjati krešič ali usnjak, krastača, muren, jež, čebela, sinica, rdeči lazar, čmrlj, rovka, kos in voluhar. Nastal je skupni plakat o živalih na vrtu, ki je kazal na poznavanje pojmov in miselne pro- cese. Učenci so v tej fazi urili jezikovne spretnosti in miselne navade. Slika 15: Sporočanje ugotovitev Slika 16: Skupni plakat Slika 17: Učenci pritrdijo plakat na steno Vloga učitelja skozi etape opazovalno-raziskovalnega dela Učitelj ima aktivno vlogo, saj mora opazovalno- -raziskovalno delo organizirati in učence že v samem začetku spodbujati in animirati. V fazi načrtovanja jim svetovati in jih popravljati in ne nazadnje pri sami izvedbi opazovati in pri evalva- ciji ocenjevati. To so vloge, ki jih odigra učitelj pri konstruktivni naravnanosti pouka. Učitelj mora vložiti goro truda ter določiti kraj in čas razisko- vanja. Sam mora tudi izvesti preizkus opazovalne- ga raziskovanja in tako opredeliti, ali je realizacija opazovalno-raziskovalnega dela sploh možna. Sama sem prišla do ugotovitve, da je šolski vrt dovolj velik in pester za življenje živali na vrtu. Skozi posamezne etape opazovalno-raziskovalne- ga dela sem imela naslednje vloge: Prva etapa: kot učiteljica sem imela pred izved- bo organizacijsko vlogo (priprava predstavitve, zasnova skupnega plakata, razporeditev štirih skupin učencev), prav tako vlogo spodbujevalca in animatorja učencev pri opazovalno-raziskoval- nem delu. Druga etapa: moja vloga učiteljice je bila organi- zacijsko opredeljena (priprava miselnega vzorca) ter vloga svetovalca in popravljanja pri zastavlja- nju opazovalno-raziskovalnih vprašanj. Tretja etapa: moja vloga učiteljice je bila orga- nizacijske narave (priprava zasnove opazovalno- -raziskovalnega načrta in preglednice načrta 40 Razredni pouk 1/2013 opazovanja) ter vloga svetovalca in popravljanja pri oblikovanju in izpolnjevanju opazovalno- -raziskovalnega načrta in načrta opazovanj ter spodbujevalna vloga in vloga preverjevalca, ali so skupine delovale timsko. Četrta etapa: moja vloga učiteljice je bila precej organizacijska (preverjanje pestrosti življenja na vrtu, priprava na opazovalno-raziskovalno delo učencev). V izvedbi dela pa sem učence animirala, spodbujala pri iskanju živali na vrtu, jih opazovala pri sodelovalnem delu in svetovala pri izpolnje- vanju načrtov opazovanja. Peta etapa: učence sem spodbujala in opazovala pri timskem delu. Šesta etapa: moja vloga učiteljice je bila vloga or- ganizatorja, spodbujevalca. Prav tako sem učence pri poročanju ugotovitev popravljala, jim svetovala in njihovo delo navsezadnje ocenila. Ideje učiteljem za boljšo izpeljavo Učitelji naj bodo pozorni na naslednje pasti: • organizacijo učitelja. S tem mislim, da naj ima vsaka skupina učencev v podfazi iskanje živali natančno določeno mesto iskanja živali. V dani situaciji se je zaradi te slabe organizacije pojavil problem pri sodelovalnem delu, saj so se skupine učencev tako prepletale in niso dobro sodelovale. • organizacijo učitelja. S tem mislim, da naj ima vsaka skupina učencev v podfazi opa- zovanje živali svojo veliko belo podlago. V našem primeru se je pojavil problem pri eni sami skupni beli podlagi za vse skupine. Tako je bila otežena komunikacija v skupinah in sodelovalno delo. Sklep Ugotovila sem, da so učenci pri opazovalno-raz- iskovalnem delu razvijali opazovanje in formuli- ranje vprašanj, jezikovne spretnosti, timsko delo in bili iznajdljivi pri problemskih situacijah ter motivirani za delo. Celostno so zaznavali problem, saj so vključevali čute zaznavanja, kot so vid, tip, vonj in sluh. Konstruktivistično naravnanost bi morali učitelji čim bolj uporabljati, sploh na razredni stopnji, saj so učenci v predoperativni fazi (2–7 let), ko raz- vijajo sposobnosti za opazovanje narave in ljudi, in v fazi konkretnih operacij (7–11 let), ko iščejo novo znanje in spoznavajo metode ter tehnike terenskega in laboratorijskega dela (Kobal, 1989). Konstruktivizma bi se morali učitelji lotiti sploh pri učnem procesu, ki tovrsten pouk omogoča, saj ta omogoča »usvajanje postopkov: opazovan- je, razvrščanje, merjenje, eksperimentiranje, raziskovanje, sporočanje« (Krnel, 2005, str. 7). Konstruktivistično naravnan pouk je prijeten in nujen, saj učencem omogoča pot od izkušenj do znamenj. Viri in literatura 1. Hus, V. (2002). Primerjava nekaterih didaktičnih dimenzij pouka spoznavanje okolja in spoznavanje narave in družbe v prvem razredu osnovne šole. Pedagoška obzorja, 17 (3–4). 2. Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Eksperimentalna študija primera pri pouku spoznavanje okolja. Ljubljana: Peda- goški inštitut. 3. Krnel, D., Cunder, K., G. Antić, M., Janjac, M., Rakovič, D., Velka- vrh, A., Vrščaj, D., idr. (2005). Učni načrt: Program osnovnošol- skega izobraževanja. Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. 4. Kobal, E. (1989). Raziskovanje je odkrivanje novega znanja. Ljub- ljana: Državna založba Slovenije. 5. Krnel, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, 11 (3). 6. Marentič Požarnik, B., Cencič, M. (2004). Konstruktivizem – kažipot ali pot do kakovostnega učenja učiteljev in učencev? V B. Marentič Požarnik (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozof- ske fakultete in Slovensko društvo pedagogov. Opomba: 1 Avtorica slikovnega gradiva v članku je Nina Markuš, Osnovna šola Draga Kobala.