Izhaja vsako drugo in četerto nedeljo v mc*cu in relja s poštnino vred: sa celo leto 1 gld. 50 kr., sa pol leta 8*> kr. Denar sa naročilo „Kmetakega prijatelja" prosimo pošiljati ▼ gosposke ulice številka C (Herrenga*se Nr. ti). — Za oznanila se plača sa navadno versto 8 kr. — Rokopisi se ne pošiljajo nasaj, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Nr. 14. Celje 29. julija 1883. Cesarjev« potovanje in njegovi nasledki. Čas med Habsburškim praznikom, med veselimi dnevi cesarjevega potovanja, in dandanes obsega že tedne, venci, kteri so kinčaii naše hiše, so se že posušili, bandera so ie davnej spravljena, ktera so v cesarskih dnevih vihrala tako veselo po iraku, in vsakdanje življenje se vidi zopet povsod tam, kjer je hodila množica v preserčni radosti in preserčnim veseljem tiste dni, ko so bili prazniki v čast viso-cega gosta. Vendar pak se prebivalci naših dežel, kterim so njihove razmere dovolile viditi to svečanost, ne morejo ločiti od spomina na te lepe dni, zopet in zopet spominjamo se lepih ur, ktere smo takrat doživeli, premišljujemo pa tudi, kakor se spodobi možem, besede cesarjeve in važnost, ktero je imelo cesarsko potovanje za nas. Posebno cesarjevo bivanje na Kranjskem nam da mnogo misliti in sklepati iz njegovih besedi mnogih nasledkov. Kar se tiče ljud8tvs na Kranjskem, posnemali so verlo nas Štajerce, in med navdušenimi slavoklici kmetskega ljudstva, ktero je prišlo od vseh strani vidit svojega ljubega vladarja, peljal se je cesar čez svojo vojvo-dino Kranjsko. Ljudstvo v planinskih deželah je povsod zvesto cesaiju in domovini. Ljudje imajo dobro serce, in kmet gotovo ne misli nikdar sovražiti koga zavoljo nacijonalitete. Priprosto kmetsko življenje ga napravi praktičnega, in nikdar kmetu ne pride na misel, sovražiti koga brez resničnega vzroka. Že mnogo let se trudijo pervaki v Ljubljani, pokvariti zdravo pametno mnenje kmetskega ljudstva, in z nar večo brezvzetnostjo sejejo med prebivalci Kranjskega prepir, in tudi med prebivalci spod- nje Štajerske in Koroškega. Ti ijudje so večinoma taki, da nimajo ničesa zgubiti, in njim je vse edno, če se kmetski blagostanj množi, ali če hira. Posrečilo se jim je, dobiti v Ljubljani moč v svoje roke, vladsjo dandanes Ljubljansko mesto, se ve da zvito po kačje, da oddavajo nar bolj visoke javne službe takim ljudem, ki se kažejo unajno zmerne. Mikalo je vsacega, izvediti, kako se bo obnašal cesar v Ljubjani oziroma imenovanih razmer. Obnašanje Nj. Veličanstva našega presvitlega cesaija v ti reči ne dopuša nobenega dvoma, ker jasno se je pokazalo, da ni zadovoljen s tlačenjem liberalnih Kranjcev; pri vsaki priliki je tim liberalcom pokazal svojo ljubezen, in pervaki stali so večidel z dolgim nosom. Koliko se je že govorilo in pisalo, ali se mora in sme. ali ne sme učiti nemški jezik I Kako so že trobili pervaški časniki, daje učenje nemškega jezika rakova pot in narodu škodljivo, in s katerimi sredstvi borili so se proti učenji tega jezika na Ijudsk'h šolah ! — In cesar ? Pohvalil je v Ljubljani učitelje in učiteljice, ki učijo otroke lepo in redno nemškega jezika, popraševal je po vsih učilnicah po nčenji nemškega jezika, kterega je imenoval naj boljše ve-zilo svojih različnojezičnih narodov. Mogočeo prijatelj vstal je stranki, ktero obrekujejo na Kranjskem dan na dan pervaški listi, in ktera mora preterpeti najhujše sovraštvo zapeljilcev naroda. Na novo vje-kleojen je sedaj njeni pogum, s kterim se bori proti fanatičnimi hujskovalei; saj dobro ve, da samo ona je patriotična stranka, ktere naloga je, dati v prihodnost deželi mir, kteri mora slediti žalostnim razmeram, ki so jih napravili na Kranjskem pervaki. —L |>it £ai(tttti(t unb i$tt 3rofgerj im Seibe, unb nicht« ift bem Sanbmanne ferner, al« ber ßafj wegen einer Nationalität. ®a« einfache ßeben le« Panbmanne« bringt e« mit fiß, bajj er practifch ift, unb e« fällt ihm gar nicht ein, etwa« ohne wirtlichen ßirunb ju ßun. Seit 3aljren finb bie ^erbaten in Saibach bemüht ben gefunbenSinn be« ®auernBolfe« ju trüben, uitb mit ber grijjten ©etoiffenlofigteit fäen fte 3wie= tracht unter bie Sewißner Bon Ärain unb wol auch jene Unterfteiermarf« unb Äärnten«. 6« ftnb meift Ceute, bie nicht« ju Berlteren hoben, unb benen e« hächft gletdjailtig ift, ob ber Solfäwohlftanb fteigt ober fällt. Sie ho'en burch 3«foB in Raibach bie ÜKacht in bie $anb befommen unb Ijerrfchen heute biefer Stabt, freilich wit ber Älugheit, bie erften Stellen in ber Oeffentlichfeit mit gemäßigter fdjeinenben Sßerfonen ju befefcen. 6« war nun oon grofsent 3ntereffe, wie ftch ber Äaifer mit 9tücffi« Äenntnifj ber Sprache, bie er felbft al« Sinbemittel unter allen Stationen feine« I Steide« bejeichnete. (Sin mächtiger ®unbe«genoffe ift ber gartet erwachten, bie in Ärain tag für tag bon ben !JSerBafenjeihmgen Berleumbet wirb, bie bie miithenbe jeinbfehaft ber rohen SolfSBerführer ertragen mufj. üieugeftählt ift ßr 9»uth, mit welchem fte ben fa= nattfehen §efeern gegenilberfteht, weife fte boch, baf] fie allein bie wahre, eßte, patriotifche Partei ift, welcher e« belieben ift, ihrem Sarerlanbe bereinft ben grieben wieber ju geben, ber ben troftlofen ^uftänben, wie •> fie ba« SperBafentum angejettelt hat, folgen wirb. —1. Cesarjeva zahvala. Njihovo Veličanstvo naš presvitli cesar poslal je po svojem potovanji skoz Štajersko in Kranjsko kronovino obema c. kr. namestnikoma sledeča pisma, in sicer Štajerskemu namestniku kakor sledi: Ljubi baron Kflbeck! Mnogo veselja mi je storilo, da sem mogel v sredi Svojega zvestega Štajerskega ljudstva praznovati spomin na šeststoletno zvezo vojvedine Štajerske z dednimi deželami Moje hiše in da sem se mogel dalj časa v deželi bivajoč v novič osebno prepričati o veselem napredku na vseh poljih javnega življenja. Jako Me je razveselil vidni napredek deželne prestolnice Gradca, vsestranska gibčnost v trgovini, industriji, obrti in umetnosti, skrbno in racijonalno gojeno gospodarstvo in gozdarstvo, razvoj pouka ia raznih človekoljubnih zavodov. Nič manj pa Me ni razveselil in osrečil prisrčen vzprejem, kojega sem povsod užival, ter vedno ponavljajoči se pojavi zveste udanosti do Mene in Moje hiše, kateri so mi iz vseh slojev prebivalstva tako glasno in iskreno nasproti doneli. Ginjenega serca izrekam Svojim Štajercem za vse te dokaze njihove ljubezni in zvestobe Svojo cesarsko zahvalo ter veselo nado, da bodu sinovi te dežele, kakor njih očaki v preteklih šestih stoletjih, tudi bodoče dni zvesto in terdno stali okolu svojega rodnega vladarja. Naročam Vam, da to Mojo zahvalo javno priobčite in vsemu prebivalstvu zattdite Mojo trajno milost in mojo očetovsko skrb za blagostan njegove lepe domovine. Ljubno, v dan 17. julija 1883. Prane Jožef, L r. Deželnemu predstojniku Kranjske: Ljubi baron Winkler I Navdušena udeležba, s katero je vse prebivalstvo Moje vojvodine Kranjske praznovalo zvršetek šestega stoletja, odkar vlada v tej deželi Moj rod, napolnuje me z veselim zadostilom in Mi je novo poroštvo one neizpremenljive zvestobe, katero so Kranjci v minulih časih skazovali svojim prirojenim vladarjem, dajaje zanje blago in kri, in katero bodo ako Bog dä, po svojih očetov vzgledu tudi ohranili vse prihodnje čase. Posebno prijetno Mi je bilo, da sem o priliki te redke ilavnosti mogel obiskati deželo ter se osobno prepričati ne samo o vernoudanem mišljenji njenega prebivalstva, ampak tudi o važnih napredkih na mnogokaterem polji javnega življenja. Naročam Vam, da vsemu prebivalstvu razgla-sito Mojo najtoplejšo zahvalo za presrčnost, s kateio Me je vzprejemalo po vseh krajih, ter mu naznanite zagotovilo trajne Moje cesarske milosti. N a Bledu, dnč 17. julija 1883. Frane Jožefa, i. Iz tih preserčnih besedi se spozna lahko, kako veselijo našega cesaija dokazi zvestobe Štajerskega in Kranjskega ljudstva. Mi vsi pa tudi imamo svoje vsselje nad našim preljubim vladaijem. Bog ga nam ohrani še mnogo let! Dopisi. Iz Coljaka okolica. Naši preddedje in staiiši niio častili nobene čednosti tako visoko, kakor zvestobo do našega dobrega, miloitljivega, pravičnega, toraj od vsih podložnikov ljubljenega cesarja. To čednost imamo tudi mi v obilni meri, ter podedovati jo hočemo svojim otrokom in vnukom. Njihovo Veličanstvo naš presvitli cesar pa zares zasluži to ljubezen in čestitanje svojih podložnikov. Kako pri-prosto, ljudoljubno se je v «del na Celjskem kolodvoru, ko je potoval skoz Štajersko deželo; bival je tam skoraj poldrugo uro, vsacega je imel kaj vprašati, bodisi gospoda ali kmeta, za vsacega imel je prijazno besedo, akoravno se mora pomisliti, da je potoval že delgo časa, in bi se bil moral skoraj naveličati vedoega trudnega potovanja. Bil sem nuoč pri kolodvoru in vidil sem z lastnim očmi, kako je predobrotljiv cesar govoril prijazno z šolsko mladiDO. Sinilo me je do solz, viditi, kako se je pripognil visoki gospod do mlade deklice, menda komaj sedem let stare, ktera obiskuje mestno ljudsko šolo, ter ji je prijazno poterkal na ramo z besedami: .Veseli me, da ste tudi Vi mlade deklice prišle pričakovati in sprejeti me.* Na to obernil se je do učiteljic in učiteljev, imel je za vsacega prijazno besedo. Samo vladar, ki je tudi dober oče svoji drnžini, peča se tako ginljivo z malimi otroci, videl sem, kako priljudno govoril je visoki gospod z vsakim kmetom, v serce me je veselilo, viditi, kako prijazno se je zahvalil malim otrokom za sprejem, to me je ganilo do solz, in gotovo ne bom pozabil celo svoje življenje spomina na ta dan, ko sem vidil visocega gospoda, našega presvitlega cesaija govoriti tako priljudno z malimi deklicami. Učiteljskemu stanu pak je pokazal ravno tako, kako spozna in čisla ujegovo težavno in važno nalogo, izgojevati dobrih in zvestih deržavljanov, ter imel je za vsacega navzočega nekoliko prijaznih vprašanj in besedi. Bog obrani nam našega premilostljivega cesaija še mnogo let! Slava mu! K. Iz Savinjska doline, U. julija 1883. Ogenj in voda nam dobro slutita, pa hudo gospodarita, pravi le star pregovor. Pri nas se nam kaže ogenj posebno sovražljiv, ker « poldrugem mescu gorelo j« v štirih farah šestkrat. V Grižki trikrat, namreč: 1) pri Papežu je začelo goreti, da se še sedaj ne ve, kdo je požara kriv, pogorelo je vse poslopje; 2) trešilo je v nek hram v Zabukovci; 3) pogorel je marof (hlevi, skedeuj in kozovci) pri Zavrašku » Kazesih; pervi in tretji bila sta zavarovana. — V Žavski fari gorelo je dvakrat: I) pri Čedetu v Rušah trešila je strela v hlev, ki je čisto zgorel s ko-zovcem vred, ta je bil zavarovan; 2) treščilo je pri Gmajnarji na Pirušči, na treh voglih je strela vžgala marof, in zgorelo je vse poslopje; ker ni bil zavarovan, ni dobil nobenega odškodovanja; tegarevčika zadela je v kratkem že druga nesreča, ker pogorel je že pred dvema letoma z drugim dvem sosedom. — V Gotovski fari treščilo je pri Smerčniku, ter pogorelo mu je celo poslopje. — Pred tremi tedni bila je v Libojah veMka ploha, ki jv napravila po vinogradih in gozdih znatne škode. Jernaču v Malču odnesla je ploha ves vinograd; v neki riži (grabnu) bilo je napeljanih za pet voz vlakov, in te je iz vinogradov nanošena zemlja zasula višje kakor en meter. Tudi v drugih vinogradih je napravila ploha veliko škode. Po ti nevihti so Gorjanci rekli, da so mislili, da pride sodni dan. Na Paki je ubila strela pretečen teden neko ženo. Od nekod se je priklatila vest, da bo na sv. Jakoba dan huda ura, da bo po naših krajih hudo gromelo in gorelo. Mislim pa, da se ne bo spolnilo to prerokovanje, kakor so se ska-zala do sedaj že mnoga taka prerokovanja lažnjira. Če bi se pa spolnilo, Bog nam pomagaj! — Dan U. julija nam ostane nepozabljiv, ker imeli smo presvitlega cesarja med nami. Kakor smo takrat klicali vladarju .Živjo!', tako rečemo še danes mi spodooštajerski kmetje, kakor verni in zvesti pod-ložniki njegovi: .Bog ohrani in obvaruj nam cesaija Franca Jožefa še mnogo let, in moč Gospodova naj bode vedno ž njim!* Te verstice podane so od pri-prostega kmeta njegovim prijateljem. F.TL D. B. Iz Konjiikaga okraja. .Slovenski gospodar* je v svoji 29. številki dne 19. julija t. I. prinesel ta le novico: .A. Kapun iz Konjic je dne 10.julija t. 1. popoldan ljudi tukaj lovil, ki bi naj s ,Hoch*-in ne .2ivijo*-klici presvitlega cesaija pozdravljali. No, g. Kapun, ali ste ie pozabili, da ste slovenske krvi? — Ali se sramujete svojega maternega jezika? — In če ste renegat postali, ali je to Vaš posel ? —• To je gola laž. Spremljal sem gori ime-novsni dan g. Kapuna v Poljčanah na kolodvor, pa nisem slišal iz njegovih uit, da bi bil ljudi nagovarjal, naj bi presvitlega cesarja i .Hoch* pozdravljali. Da bi le .Slov. gosp.' vendar enkrat lagati in hujskati nehal! Resnicoljub. Hslola, 20. julija. Volitve za okrajni zastop se bližajo, in se te vidi, da to in tam vtikajo ljudje glave skupaj, čujejo se že imena mož, kteri naj bi s« volili, kteri pa ne. Moramo pohvaliti kmeta, če sam skerbi ta svoj blagor, veselimo se tega; pri nas pa vtikajo glave skupaj samo taki ljudje, od kterih se ne sme pričakovati, da bi delali v prid kmetskega stanu. Ne morem razumeti, zakaj bi se ne zbrali v vsacem kraju nekteri veljavni kmetski možaki, ter bi se ne posvetovali, koga imajo voliti. Če se pa kaj tacega ne stori, bedo zopet posilili Ptujski pervaki za naše zastopnike nekoliko ljudi, kteri se morda borijo verlo v prid pervaškega žepa, o kmetijskih zadevah pa ravno toliko razumejo, kakor zaje na bobe.i, in kteri bodo svoje stanje porabili, napravljati politične komedije (šaloigre). Okrajnega zastopa ne briga nacijonalni prepir čisto nič, pečati se ima samo s tim, kako bi se spravila občina v boljše blagostanje; zato morajo pri volitvi tih mož gledati volilci, da se volijo samo taki možje, kteri imajo resnično voljo, delovati samo v prid svoje občine, in pripraviti premoženje in gospodarstvo občine v pravi red, da se denar ne stiska tam, kjer je potrebno izdati ga, na drugi strani pak se ne trosi po nepotrebnem. Pervaški hujskovalci pak so premotili žalibog kmete že tako hudo, da se najde dandanes že povsod nacionalno hujskanje, še tam, kjer M vsak pameten človek moral misliti, da bi ne bilo mogoče kaj tacega. In pri volitvah v okrajni zustop se godi v resnici tako. Mnogo kmetov poznam, kteri mi bodo poterdili, če pravim, da je že zares ostudno to kričanje in hujskovanje proti nemčurjem in nemškutarjem, kteri morda grenijo pervakom življenje, z nam kmeti pak živijo v nar lepši edinosti. Zuto pa pri prihodnjih volitvah ne bomo ostali slepi, bomo že skerbeli za to, da naš stan voli može, ki bodo delovali it vse moči in iz celega serca v prid kmetskega stanu, naj bo misel nemška ali slovenska, na to se ne smemo ozirati; gledati treba nam je samo na to, da serce tacega moža bije za kmeta. Eer nismo -avno kalini ali gimpeljni, ne bomo se dali preslepiti z lepimi besedami, in z obetanjem. Tiste može, ktere bomo volili, bomo prav natanjko presodili, in ne bomo slepi. —1.— Iz Ptujske okolice. Povsod po našem lepem spodnjem Štajerskem so praznovale šole prav vredno sklenjenega namena s tem praznikom praznik 600 letnega zedinenja Štajerske s Habsburško rodovino. Kdor je imel priliko gledati taka praznovanja, moglo ga je gotovo iz celega seica veseliti, ko je videl kako se ravna dandanes vse drugače po šolah, kako se govori otrokom lepo na serce in i.uh, vse drugače, kako: pred leti, ko je učil .šolmešter" s špansko palico mlado veselo in .žlehtno* ljudstvo pravsga obnašanja. Več teduov pripravljali so učitelji jim zaupano mladino na ta praznik, pesme ktere tikajo Habsburško rodbino so se učile in patriotične pesme so se pele; in otrokom je delalo vse to mnogo veselja Pa tudi za domovino je zelo važno, če učitelj zasadi zgodaj v mlada serca ljubezen in zvestobo do cesarja in domovine. Kako spolnujejo gospodje učitelji to svojo nalogo iz celega serca, to pokazali so nam imenovani šolski prazniki. Jaz bil sem v Hajdini, in moram reči, da nisem doživel kmalo r svojem živlenji toliko veselja, kakor tam. Komur je mar izreja mladine, kakor meni, kdor ve, kake težave ima dobra šolska izgojitev na kmetih, ta bo gotovo štel srečne tiste stariše, kteri pošiljajo tam svoje otroke v šolo. Dne 2. julija zbrala se je šolska mladež po Božji službi v šoli; tudi nekoliko starišev je prišlo tja. Dva učenca predavala sta pesmi, dostojne prazniku, (ena pesem vzeta je bila iz .Kmetskega prijatelja*). Po potju cosarske pesmi nagovoril je gospod nadučitelj Vin-cenc Kotzmuth mladino prav lepo in preserčno, ter razložil ji je pomen praznika. Gospod nadučitelj napravil je v zvezi z gospodom okrajnim šolskim oglednikom Klemenčičom in nekoliko šolskih svetov, da se je praznoval potem ta praznik še enkrat 5. julija v Tuniš-u, in misli naj si vsak sam veselje mladine, ko ji je gospod nadučitelj to povedal. Peti julij je bil prav vesel dan ; ob sedmih zjutraj šlo je okoli 160 otrok, praznično oblečenih, proti Turniš-u. K njim pridružil se je tudi župan, gospod Jurij Strafella. Po dohodu pri .Blumenst3ckl* posedla se je mladež po odločenih prostorih, ter je čakala na prihod okrajnega šolskega ogleda, kteri se ni dal dolgo čakati, temvoč naglo je prišel z resnično veselim obrazom. Gospod nadučitelj otvoril je praznovanje z dobro premišljenim nagovorom, v kterem je obravnaval posebno potovanje Nj. V. našega pre-svitlega cesaija po Štajerskem, povedal je, kako mi-lostljiv in dobroten je naš cesar, kar je otroke oči-vidno razveselilo, in jo sklenil svoj govor s trikratnim .Hoch!" (Slava!) na presvitlega cesaija. Potem razlagal je prav lepo gospod podučitelj 6001etno zgodovino Habsburške rodovine. Na to zapela se je cesarska pesem; potem predavali in peli so učenci, kterih govori so dopadli vsim nazočim, ter so jih tako rekoč osupnili. Konečno sta pogostila pospod posestnik graščine in njegova ljubezniva gospa došlo mladino, in med veselim skakanjem in igranjem mladine končal je lep šolsk praznik, kterega bodo obderžali dolgo časa vsi deležniki in gledalci v spominu. Gospodarske stvari! Zakaj na marajo vež hitre na kmetih postati kmetake gospodinji. Gizdavost, ki raste dan na dan, želja vživati vsaktero veselje, kteri ste razrušili že marsiktero zakonsko in družinsko srečo, ste prišli žalibog že tudi na kmete. Želja vživati vsako veselje in gizdavost imate nekaj nalezljivega, če ima pervi pripomočkov dovolj si privošiti vse, kar je njemu všeč, misli drugi že, da ima pravico posnemati ga, misli, da je dolžan svojemu stanu, de se ne oblači slabeje, kakor oni pervi, akoravno nima denarja dovolj za tako gizdavost, in nikdar se ne vpraša, kje bo dobil potrebnega denarja, Gizdavost j« odpravila unajni razloček med stanovi, marsikrat j« oblečena dekla bolj po gosposko, kakor gospa, in fini izobraženi ljudje se oblačijo 9edaj priprosto, da se razločijo od neotesanih in neolikanih. Pisalec teh verstic mislil je tako, ko se je peljal pred kratkim po železnici, in je pregledoval ženske, ktere so se zraven njega peljale v tretjem razredu. Ko je vidil gizdavcst tolažil ae je z mislijo : Hvala Bogu 1 da kmetski stan še ni zavozil tako dalječ na krivo pot, vedno Se se oblači lepo in priprosto, in je izgled tistim, ki hočejo živeti boljše, kakor jim dovoli njihovo premoženje, ter jim kaže pravo pot. Ko je premišljeval ravno omenjene reči, vsedla se je k njemu mlada deklica, napravljena po gosposko v čemi obleki, z malim klobučekom na glavi, od kterega je visela dolga tanjčira po herbtu, njeni roki tičale ste v finih rokovicab. Ni terpelo dolgo časa, da sta začela s pisalcom teh verstic pogovarjati se, v kterem pogovoru je izvedel, da je piišla mlada deklica iz bližne vasi, ki jo je bilo mogoče še viditi od letečega vlaka med zelenim z žitom posejanim poljem in med lepimi sadnimi drevesi. Na to jo je poprašal nekoliko strahljivo, če imajo morda njeni stariši tudi kmetijo ? V mali zadregi odgovorila je, da imajo njeni stariši kmetijo, in ko je pisalec teh verstic pogledal dvomljivo njeni roki, ter je prašal, če je delala že kedaj na polji, menila je, da mora iti tudi sem ter tje na poljsko delo. Tedaj želite gotovo omožiti se ob svojem času na kak grunt? prašal je nadalje. Na to mu pak je odgovorila tako odkritoserčno in določno, da ne, da se ni moglo več dvomiti, kakih misel da je deklica. Na to začel ji je pisalec tega članka pripovedovati, in razkladati, kaj dobrega ima gospodinja na kmetih; rokodelcovi ali uradnikovi ženi morda sicer ni treba toliko delati, zato pa mora vse to domestiti a pre-čudno varčnostjo, in mož jo večinoma gleda še po strani, ker je kmetskega stanu, ter ji reče pri vsaki priložnosti, da je kmetica. Na to pak ga je pogledala kmetska lepa deklica prav hudo, ker gotovo se ni vsedla na železnični vlak, da bi ai dala pridgovati, ali preobračati se od vsacega neznanega, in dati se spoznati da je kmetskega stanu. Zato je prav kratko odgovorila, da se ne da pregovoriti. — Če je pa taka, menil je on na dalje, kaj pa bi bilo, če bi mislile vse deklice na kmetih tako, kakor Vi, in bi se hotle omožiti vse z gospodi ? 01 odgovorila mu je, je še dovolj tako neumnih, da vzamejo kmete. Na to je naše pogovarjanje obtičalo, ia ko je izstopila iz vlaka, pokazala mi je herbet in tanjčico visečo po njem, kakor bi bila hotla reči: Ali tega nisi vidil, da si govoril in spraševal me tako po otročje ? Tisti pak, ki ao se peljali z nam- imenovali so jo nekteri neumo kmečko pomerančo, drugi pak ošemaijeno kmečko deklo. Tim neumnim, kakor jih je imenovala gori omenjena šema, rad bi govoril nekaj besedi na serce, dekletam, klere se bolj veselijo viditi lepo stoječe pšenično ali reženo polje, ali lepo zeleno deteljo, kakor gosposko obleko po novi modi, ktera bi jim stala enako, kakor svinji sedlo, ter bi jih moral zasmehovati v nji vsak pameten človek, govoril bom z deklicam, ki imajo rajše lepo osnažene krave, snažni hram za mleko, snažne posode, v kterih se lahko gledajo namestu v zercalu, z deklicami, ki imajo vse to rečeno rajše, kakor gizdave sobe, kjer bi se ošabno oblačile, z zercali po novi modi, v ktere sobe se komaj upajo stopiti, in ktere so mertvo ležeči denar, ki bi se pri obertniji porabil prav lahko z dobrimi obresti. Če jim dopade priprosto obnašanja in govor kmetskega sina bolj, kakor nič-ljive ošabne besede mestjanakega gospoda, kteri ji morda pripoveduje, da je prelepa za delo, nam to gotovo dopade, in vsak pameten človek bo imenoval tako dekle izverstno in spoštovanja vredno deklico; ker brez kazni se ne poda nikdo v drug stan, za kterega ni izrejen, in akotavno so morda ljudje tistega stanu o vsakem ozira slabši, zdi se jim vendar tako dekle neumno, ki ae ne ve obnašati v njihovi družbi, ravno tako, kakor se tudi mestjan velikokrat zdi kmetu smešen, ko pride med kmete. Mestjanu se sicer marsikrat zdi, da je kmet sirov, pa ta sirovost je le unajna, pri mestjanu pak se skriva notrajna sirovost velikokrat pod olikanim unajnem. Zato moram mnenje tiste imenovane ošabne in ošemarjene kmetske deklice imenovati prav napčno, namreč mnenje, da se kmetice ne častijo toliko, kakor mestjanke, ker stan nas ne časti, temveč mi častimo svoj stan z dobrim obnašanjem in verlim delovanjem. Povedati moram naravnost lepi ošabni deklici, da se častijo kmetice, ktere se ne sramujejo svoje priproste obleke in svojega stanu, po mestih bolj, kakor vsi dragi, enako vsacemu, kteri stoji terdno na svojem mestu, kamor ga je postavila osoda, in ki dela svoja mu odločena dela rad, z ljubeznjo do ävojega stanu in svojo družine. Ne mestne gospe postati naj bi želele deklice na kmetih, ktere hočejo napredovati, temveč prave kmetske gospodinje, kakor jih tirja sedajni čas, gospodinje, ki se razločijo od drugih po omiki in delavnosti, ter niso samo kmeticam, temveč celemu ženstvu v kinč. V tem ima gori imenovana kmetska deklica prav, ko je menila, da ima kmetska gospodinja več in veliko težavnejšega opravila, kakor gospa kakega mestnega gospoda, ki je morda v kaki uradniji. Ktera misli deržati roke navskriž, in misli svoje celo življenje lenobo pasti, tisti se ve da ne svetujemo postati kmetska gospodinja, ker mož. kteri hi |o dobil, bi ne bil zadel ravno teme. Ktera pak je navajena dela od mladih let, prinese ji stan v mestu še nekaj veliko hujšega, kakor je kmetsko delo, namreč .dolg čas*, kdor je delaven in priden mu je čas vedno prekratek, nima nikolj skušnjave pohajkovati, in gerdo obrekovati, kakor se godi postopačem, delaven človek veseli se svoje nedelje, da se počije in tudi pošteno razveseluje. če matere svojim hčeram vedno tožijo, koliko imajo opraviti, in kako slabo gre kmetski gospodinji t primeru msstjanskej, in da bi jim bilo žal, če bi morale hčere tndi r kako kmetijo, če jim dajo rajše fina mestjanska dela t roke, kakor cunjo ia snažiti, potem gotovo ne bodo izrodile dobrih kmetic. Doživele pa bodo take matere, da hčere ne bodo ne za eden ne za drug stan pripravne, in gotovo bodo morale slišati od svojih otrok marsiktero grenko besedo, zavoljo slabe in napčne izr je. Ali nam ni treba stopati naprej, ter napredovati v vsakem stanu? prašajo tiste kmetske hčere, ktere imajo še veselje do svojega stanu. Ali je res triba, da se razloči kmet po svoji sirovosti in nevednosti od druzih stanov ? Ali nam ni treba boljše omike, da bi se lahko pečali z omikanimi krogi, in da bi se ime kmet ne obračal več v sramoto, ter nazDanoval sirovost? Gotovo je tega treba, ker treba je, da kmetski stan napreduje in zadostuje vsim zahtevam, ktere tiija zdaj konkurenca, pri tem pa se gospodinje nikakor ne smejo pozabiti. Gospodinja nima samo naloge družino preživeti, poljske pridelke ohraniti in jih dobro porabiti, gospodinja izrsja otroke, ter jih mora pripravljati na boljšo šolsko omiko. Da bi si deklica mogla tih vednosti za gospodinstvo v gospodinski šoli pridobiti, tega ne moremo verjeti, te šole so večinoma za to, da pripravljajo dekline za dobro gospodinstvo, ter jim dajo veselja do življenja na kmetih. Tiste inštitute (naprave), pri kterih se kmetske dekline učijo vse sorte neumnosti, ktere niso za njihov stan, in pri tem zgubijo veselje do dela in svojega stanu, moramo pak vsakemu pametnemu kmetu ali gospodinji odsvetovati. Narboljše bi bilo kmetom, dati svoje hčere v priproste mestjanske ali uradniške hiše, kjer obiskujejo šolo, zraven pak se navadijo od gospodinje poglavitnih ženskih čednosti, ktere se najdejo, žalibog, le redko na kmetih, namreč: snaž-nosti, reda in varčevanja pri obleki in gospodinstvu, ktere čednosti se dajo prisvojiti le po daljši navadi. Takih verlih gospodinj imamo — hvala bodi Bogu — še mnogo pri nas, in pametna mati naj bi se ne bala izdati nekoliko krajcarjev, da privoši svoji hčeri imenovano izrejo, za ktero ji bode hči pozneje vedno hvaležna. Pri tem vidijo kmečke hčere, da ima vsak stan svoje težava, in da kmečki stan gotovo ni slabeji, kakor drugi stanovi. Da bi pa dobile dekleta veselje do kmetskega gospodinstva, morajo biti tudi možje in fantje za to. Možje morajo spoznati, kako teško nalogo imajo kmetske gospodinje, in ne smejo jim delati še več težav s sirovim obnašanjem, spoznati morajo, da gospodinja ni na svetu, da bi opravljala vse sorte težka dela na polji ali po hlevih, ktera dela so samo za moške, kakor se je godilo do sedaj, spoznati morajo, da je gospodinja za hišne opravke in za izrejo otrok, če ta opravila zvesto spolnuje, napravi možu dosti več prida, kakor če bi mu nadomestila včasih dnevnika (taverharja). Pred vsem pa imajo dolžnost povzdigniti svoj stan mladi kmetovalci, od kterih se čujejo redno tožbe, da jim ni moč dobiti pravih gospodinj, ker nektere se nočejo ženiti na kmete, druge pa so niso nič naučile, so nevedne, umazane, lene in sirove, toraj jim ne morejo zadostovati. Ti fantje naj bi s svojim lepim in dobrim obnašanjem pokazali olikanim kmetskim deklicam, da jim ni treba v mesto iskat hoditi moža, da se živi lahko tudi na kmetih prav zadovoljno. Matere pak naj bi gledale, izgojiti svoje otroke za pridue, poštene, ponižne ljudi, ki so za vsako rabo j to so pogoji, da pridejo njihovi otroci v življenji naprej, in da dosežejo pravo srečo. Če se bo po mojem nasvetu ravnalo, bati se ni treba, da bi zmanjkalo na kmetih gospodinj, ktere so pripravne in vnete za svoj stan, in od kterih je odvisna prihodnost kmetijstva. O. 0 čebeljereji. čebeljo, podoba pridnosti in rednega zedinjenega ravnanja mnogo posameznih živali v občji namen, ravno tako, kakor zahteva temeljita misel vsaks der-žave, spravili so ljudje te v pervih časih iz gozdov blizo svojih stanovališč, in ima se za domačo živa). Čebeljereja spravi rastlinske tvarine v tako vrednost, da bi ne bilo mogoča jih v denar spraviti na drug način. Pridna čebela nam da meda in voska, ktera se potrebujeta za domovje in za terg, in ktera dasta v resnici lepega denarja za mali trud, ki ga je treba pri čebelarstvu. Zraven tega pa je čebelarstvo omi-kalno, človeka nehotč spodbuja premišljevati naravo, poblaži duh; pri čebelarstvu ni treba nikake telesne moči, toraj morajo se z njo pečati tudi slabi, nemočni ljudje, in tirja tako malo stroškov, da se pečajo z njo tudi lahko reveži. Čebelja ktera nam do-naša medu, živi v družbi in napravi celo deržavo po človeškem izgledu, čebelja ima razne spele; babice, ktere ležejo jajca, kraljica ali maternica, ktero ima vsika deržava (panj) samo eno in jih tudi več ne terpi, nadalje delavke ženskega spola, ktere niso plodovite, in čebelje moškega spola, ki se troti imenujejo. Maternica in trotje nimajo druzega opravila, kakor skerbeti, da se čebele množijo, delavne čebele pak same napravljajo umetno stanovanje in donašajo meda in voska, iz kteesga napravljajo stanovanje za celo čebeljsko društvo, donašajo meda za vžitek ne- | delalnim čebeljam, posebno maternici, ktera ima po- • sebno, prav prostorno sobico (celo), ktero gojijo iu ji strežejo ravno tako, kakor bi bila v resnici kraljica. Ta maternica ali kraljica izgoji se samo iz večjega jajca, in po dobri postrežbi, in ker ima večje stanovanje, do svojega prodnega stanja; tem boljše se izgoji, tem boljša je za roditev. Delavne čebele, ktere niso zmožne roditi, imajo nalogo čebelno deržavo rediti in jo varovati pred vsako nevarnostjo, samo te imajo toraj zela. Tega zela trot nima, to je čebeljni mož, ki ne dela uič, in če je maternica plodovita, delalne čebelje trote preženejo ali jih pomorijo v trotski bitvi, ker nočejo terpeti takih, kteri bi zastonj jedli in nič ne delali. Čebelje se žirijo od cvetnega praha in meda, to je tvarina cvetja, ktera ima vsebi sladkor, in ktero obdelajo čebelje v dru- Kern delu svojega želodca tako, da postane terdote-koča, in potom napolnijo i njo svoja predala, napravljena v ta namen. Cvetni prah donaiajo na svojih sadnih kosmatih nogah domu. Vosek pak, ii kterega naredijo svoje sobice, napravi se ii njihovega želodca, kteri jih redi, se spremeni v kri, in se potem odloči na zadnjem delu telesa v prav tenkih listih. Delavne čebele živijo od cvetličnega praha in meda, kraljico ali maternico pa redijo i sokom, kteri je posebno v ta namen narejen, in t medom, ravno tako tudi trote. Male čebelice iiperva dobijo samo cvetni sok, potem med in cvetni prah ia vžitek. 0 podkovanji konj. Konj dela za ljudi z nogami, in če te niso dobre, močne in zdrave, tudi konj ni, in ne sme s« pričakovet' od njega, da bi dela', kolikor bi se smelo zahtevati od njega. Dobre in močne noge so perva zahteva od konja, ki bi bil dober za rabo. Pri divjem konju ali pri takem, ki raste pod milim nebom, se nikol ne nahaja toliko bolezni na nogah, kakor pri konju, kteri raste v hlevu. Divji in razdivjani konji nimajo druzega varstva za svoje noge, kakor kopita, ta so terda kakor jeklo, dobro zrai-čeua, ter spolnujejo popolnoma svoj namen. Pri naših konjah za rabo pak so mnogokrat kopita nap-čno zraščena, večkrat pa so po napčnem podkovanju pokvarjena, ker imamo žalibog še vedno mnogo ta kih kovačev, ki ne znajo ravnati s konji. Divji konj se ogiba kamnatih tla, pase se po mehki travnati zemlji, po ravninah, kjer skoraj ne more pokvariti svojih kopit Drugače je pri naših koqjih za rabo, kopita se jim omehčajo v hlevu, ker večkrat morajo stati v gnoju, potem letajo cele dni po terdih cestah ali hodijo po njivah, kjer se jim vdira; na tak način se kopito hitro pokvari. Da bi se kopita ohranila dobra, to je namen podkovanja, to je sicer zlo za konja, pa je potrebno. Če se konju podkovi pribijejo, sa mu tudi vsa-krat kopita, vsaj od zunaj, nekoliko pokvarijo, s podkovi ss obesi konju teža na noge, ktera ga v letanji zadržuje in ga prej vtrudi, tembolj, koliko hitreje mora letati. Če pa dela že dobro podkovanje konju škodo, koliko bolj jo mu more slabo oapravl-jati; in slabo podkovanje se nahaja veliko pogosteje kakor mislimo. Prihaja večinoma iz nevednosti in nemarnosti kovačev, kteri mislijo, da morajo pripraviti kopito pristojno za podkov, ne pa podkve popraviti po kopitu. Namestu da bi napravili podkov pristojno kopitu, vzamejo podkov, ki se le nekoliko prilega kopitu, jo razbelijo, sožgejo ž njo kopito in fa potem še porežejo, ter na ta način v kratkem opita čisto ^okvarijo. Ker se pa s tem cel konj pokvari, je dolžnost vsacega kmetovalca, ki redi konje, pečati se z ukom podkovanja, ter se podkovanja dobro naučiti, da zamore sam nevednega kovača podučiti, kako mu naj konja podkuje, brez da bi mu napravil škode. Kak« se napravi)« dobra zemlja zacvettine gredi p« vertlh? Po vertih, kjer rastejo cvetice pod milim oebom, in ostanejo tam tudi čez zimo, ss ne da veliko popraviti oziroma zemlje. Vse kar se more storiti je, da se zemlja marljivo rahlja, čisto opleve, da se pridno gnoji, če ni dovolj rodovitna, in da se ji primeša peska, če bi bila preveč mastna. V dobri rahlji zemlji rastejo vse cvetice prav dobro. Posebno svetovati bi bilo pokriti ravno nasejane gredi z dobrim kempostnim gnojem, ker to ohrani zemljo rahlo in mokro, in s tem se privarčuje mnogo zalivanja. Tak kompostni gnoj (obstoječ iz gnilega gnoja in zemlje) zmeša se sčasoma z zemljo, in jo ohrani rahlo in rodovitno, obvaruje, da se zemlja po zalivanji ne sterdi, ali ne popoka ; tako zakriti zemljo s kompostnim gnojem, bilo bi dobro po vsacemu prekopanji. Druge cvetice, ktere zahtevajo druge zemlje, kakor je po dobrih vertih, se večidel ne gojijo po vertih pod milim nebom. Če se naredi v kakem kotu na dvorišči, ali na vertu pod kakem germom kup kompostnega gnoja, in se marljivo prekiduje, dobi se izverstna zemlja za verte, kteri naj se primeša malo dobro vmitega peska, da je vertnim cveticam pristojna. Za take cvetice pak, ki Ijnbijo apneno zemljo naj se primeša nekoliko šodre od zidovja. Spodnjeitajerako hmeljarsko druitvo imelo je pretečeno nedeljo v Zavcn generalni zbor, kteri je bil prav podučljiv po programu za dopolu-dne: 1) Pregledovanje nekterih hmeljevih vertov in naprave navadnega verbovja za košarijo; 2) terganje hmelja in sušenje v hmeljski sušnici. Nar večjo zaslugo o tem ima Gospod Hausenbichler, kteri je z neznato poterpežljivostjo odgovarjal na vsako vprašanje ; pri tem pa so njegova predavanja vsacemu razumljiva, govori navadno pervič nemško, potem pa razloži svoj nemški govor Slovencom po slovensko. Hvale vredne so poskušinje, ki jih je naredil g. H., kar se tiče različnih naprav. Vidili smo n. pr. zraven navadnih količevih naprav za hmelj, naprave 8 količi in špago, na dalje take, po kterih se obesi špaga na sedem metrov visokih drotnatih klukah, po kteri se potem navija hmelj. Ob času branja se špaga sname iz kluk, in cela hmeljska rastlina pade na tla s svojim cvetnim bogastvom. Pri takih napravah tudi ni treba povezovati hmeljevih bilk, ker kakor js enkr: t dobila hmeljeva rastlina špago, je gotovo ne zapusti več. Branje zgodnjega hmelja začelo se je ie pred nekoliko dnevi, pa ta se ni prav dobro obnesel. Za naše kraje boljše je, obdelovati pozni hmelj, veleposestniki (mislimo take, ki obdelavajo čez 5 oralov hmelja) morajo, pa gotovo se pečati tudi z zgodnjem, ker z delom izhaja lagleje, in tudi je prav dobro in važno za naio bmeljorejo, če pride naš hmelj, kakor se je zgodilo letos, pervi na prodaj. — Nam čisto nove bile so naprave zakoiarske verbe. Na čisto nerodovitni zemlji nasadilo se je verbovih šib 18 col globoko po 40 centimetrov r kvadratu, te šibe rastejo potem same brez vsake pomoči. Dve sorte ste se nasailile, rumena in rudeča verba. Pridelek iznaša na leto 200—400 gld. od orala. Že letos bilo je mnogega vprašanja, če bi se moglo dobiti verbovje za košarijo. Izrečemo še sled-nič samo to željo, da bi delali gospodje, kteri so predstojniki temu društvu, tako ueutrudljivo, kakor do-sedaj v prid svojih soderžavljanov, in naj bi vidili plačan svoj trud vsako leto lepo, kakor se je godilo do sedaj. Razne stvari. (Cesar) podaroval je knezoškofu doktoru Maksimilijanu Stepišneku krasni križ z topazi in brilijanti; in posestnemu oskerbniku v Widenau, Janezu Baumannu, za njegov trud pri napravi pro-vizoričnega marštala, dragoceni perstan. (Govor) s kterim se je poslovil cesar v Ter-bovljah od Štajerskega c. kr. namestnika in deželnega glavarja bil je sledeč: Zahvaljujem se Vam za krasni sprejem, kterega ste mi napravili, zahvaljujem se deželnemu glavarju in deželnemu zastopu za ves trud, kterega sta imela, mi napraviti življenje na Štajerskem prijitno kolikor le mogoče; z radostjo se bom spominjal celo svoje življenje na ta sprejem, in veseli me, da morem priti zopet v kratkem k Vam. V resnici je veličansko, kar je storila dežela za blage milostne namene in javne naprave, in kar deželni zbor dovoli za ta namen. (Habsburški praznik) se je v Sloven-gracu krasno praznoval, zahvaliti zato se moramo verlemu županu doktor Tomšeku. Tudi v Šentilnu se je praznoval praznik prav lepo, gospod Hugo pl. Poglajen j.i šolsko mladost pri tej priliki obdaroval. To je lepo 1 (Minister poljedelstva, grof Falke uhayn,) bil je perve dni tega mesca na Ko-, roškem, da se je prepričal, koliko škode so naredile tam povodnji. Hvale vredno je, da se peča visoka vlada z nesrečo ljudstva. (Volitve občinskega zastopa v Karčovini) pri Ptnji so izpadle prav dobro. Vsi voljeni so napredovalni možje, in občina si sme šteti v srečo, da jo zastopajo možje kakor: Schneeberger, Stalzer. Wesiak in Hintze. Gospoda Ferdinanda Raspa niso več volili. (Iz R o g a t e c a) se nam piše, da je 50 okrajnih zastopov cesarja prosilo za napravo železnice na Slatino-Rogac. Dvomiti ni, da se l>o napravila ta železnica, treba je jamo tako dolgo pritiskati, prositi in opominjati, da se kaj počne, po takem načinu se bo že kaj opravilo. Ce se napravljajo na I Češkem, Moravskem in v Galiciji sto milj dolge železnice, se bodo vendar tudi pri nas dobili ti par ' groši, da se bo podpiralo našo ljudstvo s prav kratko železnico. (K e r v a v a b i t v a.) Iz Brežic se nam poroča : Pred kratkem so v občini Zurovec pregnali nadzornika komisije za preiskovanje vinogradov po tertni uši z njegovimi delavci vred iz vinograda in so ga pri tem še prav hudo otepli. Bilo je menda več kot sto kmetov, oboroženih s palicami in moti-kami. Kratko potem se je peljala omenjena komisija spremljena od G žendarjev, preiskovati po navadi vinograde v Gornjo Pohorco. Ko so prišli do vinograda v Kluček, čakalo jo je že okolo 300 t kmetov in kmetskih fantov, kteri so ji hranili stopiti v vinograd. Zdaj se je začel dolg prepir med žandarji in kmeti. Tudi politični komisar je zapovedal ljudem iti mirno domu in pustiti preiskati vinograde. Ker pa se tudi na te besede ni poslušalo, temveč so kmetje začeli groziti, začeli so žandarji delati svojo dolžnost. Kmetje pa «o se zoperstavljali in po žan-darjah kamnje metali, zato je zapovedal stražmester (Wachtmeister) iz Brežic, da žandaiji naj strelijo. Postajni vodja (Postenfflhrer) iz Wisela je na to tudi hitro strelil in je osmertil gruntnega posestaika Vin-cenca Lapuha iz Sromelj, drugega kmeta pa je ranil. Drugi žandaiji pa so se brnnili z bajonetom in so ranili 6 kmetov. Še le na to so se ljudje raztrosili. Komisija je preiskala vinograde in se je vernila proti poldnevu z enim vjetim kmetom nazaj v Brešce. Vsakdo bo nam poterdil, da je preiskovanje vinogradov sedaj sitno, če ne škodljivo, posebno ker terta lepo kaže in se sme upati mnogo dobrega vina. Zato ne smemo zameriti kmetu, kterega so zadele zaporedoma hude letine, če bi rad imel, da so mu sedaj varujejo vinogradi. Ker so vedili, da se kmetje vstavljajo preiskalnemu delu, bi bilo bolj pametno, kmete podučiti in jim razložiti prid in korist tega delovanja, ne pa streljati na nje. Tudi duhovščini je dolžnost, podučevati svoje farmane, ne le kar še tiče vere, temveč tudi vsakdajnega življenja, duhovni so pastirji svojih ovac, in če bi jih obvarovali pri takih prilikah nezgode, bi si nabrali veliko zaslug. (Ptujska posojilnica) imela je letošnjo pervo polovico leta obertnijo od 800.243 gld. 77 kr. Stanje tega društva je sledeče: Premoženja ima gld. 161.434-70, dolga gld. 83.297-39 in za hranilne ali varčevalne zaloge gld. 8.150-—; pri društvu je 600 udov, ki imajo vstavljenih delnic po 50 gld. 1.060 v vrednosti gld. 53.000-—, od kterih je plačanih že gld. 49.877-92. Rezervzaloga iznaša gld. 14.299-74. Varčevalne uloge sprejemajo se za obresti pet od sto. Obresti za posojila udom so šest od sto. (Koroški učiteljski zbor) bo 4. oktobra v Celovcu. Gospodje učitelji pogovaijali se bodo o predmetu, kaj se sme pričakovati od novih šolskih postav. (G r o f a T a a ff e j a) naredili so Novomeški in Kerški mestjanje za .častnega mestjana*. Od veselja čez to je menda pretakal solze. I -j (P o 2 a r) Tinti dan. ko se ie pripeljali naš cesar t Postojno je nastal hud požar v blizo Postojne leteči vasi, in misli se obče, da je hudobnei zažgal. Cesar je naglo daroval pogorelcom veliko denarja. Ko je prišel cesar iz Postojniške jame, prišla sta do njega dva kmeta, ktera sta se mu zahvalila z ginjenim serconi za veliko, blago pomoč. Prijazno, kakor vselej, ju je tolažil cesar zavoljo nesreče. (Knezu Bismarck u) grozno slabo gre, ima hudo čutnično bolezen, terga ga tudi po udih. Večkrat cele inesce ni v stanu delati (Kolera na Egyptovskem) se razširja, namestil da bi ponehala. Do sedaj nmerlo je čez 5000 ljudi, kteri so večinoma revnega stanu. Obvarovati se te hude bolezni, potreba je pred vsem snažnega stanovanja in snažne obleke. Skušnja uči, da nalezejo to bolezen nesnažni ljudje veliko hitreje, kakor snažni. Na južni Avstrijanski meji napravilo se je vse, obvarovati nas pred grozno boleznijo. Vsaka barka ali ladija, ktera pride iz Egiptovskega, moia stati več tednov na morji, in nikdo iz nje ne sme na subo. Če med tem časom ne izboli nikdo na koleri, potem še le smejo priti popotniki v deželo. (Kako s e i m um o zaderžat i pr i koleri) piše slaven nemšk zdravnik sledeče; Živeti kakor je kdo navajen, te navade naj ne opusti, če je le p metna in zmerna. Prederzno se bliževati bolnim, ali na ptuja stranišča (sekrete) hoditi je nevarno, ker tam se bolezen nar lagleje naleze. Jedi, ktere napravljajo hitrico (to je, da se mora iti večkrat na stran), ravno tako jedi, ki se prebavljajo težko in so vodnate (slive, kumare, melone) se je treba varovati ; za pijačo naj se izvoli steklenica dobrega čer-nega ali rudečega vina, malo ruma, ali močnega krepkega piva, novo pivo piti, je škodliro. Nadalje gledati je treba obvarovati se prehlajenja, toraj naj se oblačijo noge in telo z volnato obleko. Če se prikaže griža, naj se naglo zdravnik pokliče, ker mala griža spremeni se rada v kolero, treba iti je mahoma v pjsteljo, piti nekoliko kupic černe kave, ali prominenega čaja, vzamejo naj se „kaplice proti koleri*, ktere naj ima v takih časih vsakdo v svoji hiši. Kako se pa bolezen zdravi, če je že zares prišla, to sme presoditi samo zdravnik. (Na K u s k e m) je zače'a razgrajati kuga. V mnogih vaseh so že vsi ljudje pomerli. (V New-Yorku) t Ameriki, umerlo je zadnje dni 26 ljudi zaradi prevelike vročine. (Dolgo spanje.) V neki bolnišnici v Bruns-viku leži dekle, ktero že spi polpet mescev. (V spanji zadušila) je dekla Jožefa Belei v Gorivasi svoje en mesec staro dete. Pri nas se sliši dan na dan kaj tacega, in ravno dekle in take osebe, kterim so otroci sitni, jih vsakokrat potlačijo. Oosposka naj bi vsaj proti takim ravnala z vso ostrostjo postave. (Nemški cesar Viljem) prišel je tudi letos, kakor vsako leto, v toplice Oastein zdraviti se. Naš cesar bode visocega gosta v kratkem obiska', in mislimo, da se bo prijatelstvo med vladarjema s tem močno poterdilo. (Avstrijanska eškadra) v Cattari na Dalmatinskem praznovala je te dni dan mornarske bitve pri Li«si. Od tega časa odjadrala je že zopet iz Cattare. (Nevarno prevažovanje.) Pred nekoliko dnevi je peljala ladija iz Nemčije v Serbijo po Donavi 7000 centev smodnika in 100 centov dina-mita. Žalostno pri tem je to, da se ne napravljajo te stvari pri nas na Avsffljanskem po taki ceni, da bi se dobile in kupovale od nas; pomislite le, vožnja gre iz Nemškega čez polovico Avstrijanskega in Ogerskega, in v Belemgradu še manj velja, kakor če bi se bile kupile od nas! (Skala se je odtergal a L pri sv. Jurji ua južni železnici, in le velika srečabila je, da se ni zgodila nobena lesreča, in skala ni ubila nobenega človeka. Kamnosekarija je v Šibeueku, ter je napravljena v hrib, enako tunelu. Pred nekoliko dni odtergala se je veiika skala zjutraj, ravno 6 minut preden so začeli delavci svojo delo, ter je zakrila vse že narejene mlinske kamne in orodje. Sreča, da se to ni zgodilo pol ure pozneje. (Od sv. Duha pri Ločah) piše se, da so našli pri mlinu v Penojih mertvo truplo pet let starega Adolfa Podkubošeka, sina mlinaija Jerneja Podkubošeka. Deček je gotovo padel v vodo, ko je šel čez berv, ktera je pot čez Dravo do mlina, in je vtonil. (I z k o p a n j a.) Gospoda Roš in Valentinič iz Hrastnika sta začela kopati na Kranjski meji blizo Savne vasi. ter sta našla vse sorte rimskih opek in rimsko razbito orodje. Polje, ktero je posestvo gos-podaija Vovka, ima posebno veliko te starine iz rimskih časov. (Mesto Dunaj) prosilo je, da bi se dopustila živina iz Bumunskega na Dunaj. Ta prošnja se menda ne bo vslišala, kar je Štajerskim kmetom gotovo v prid, ker cena živine se bo gotovo ponižala, če se sme dovaževati Bumunska živina. (Poskušeni umor.) Pred kratkem hotel je umoriti gruutni posestnik Jurij Artič pri sv. Boku, okraj Bogateč, mater svoje žene, Jero Stergar, in njene tri otroke s tem, da je dal v krompiijevo župo, ktera stala je na oknu, da bi se ohladila, mišice ali arzenika. Ko so zavžili imenovani ohlajeno jed, pokazalo se je mahoma, da je ostrupljena. Ker so bila sredstva proti stropu pri roki in so se naglo porabila, rešilo se je življenje vseh četirih oseb. Jurija Artiča pa so gnali v zapor. (Francozje) delajo nov vodotok iz mad-zemskega v rudeče morje. "'(Nagli smrt t zaporu.) .Harburger Zeitung* pripoveduje, da so v Slovenski Bistrici zavoljo kratke cesarjeve nazočnosti na poveljo kompetentes gosposke uperli laškega podložnika, ki ježl-vel tam že več časa, brei da bi se mu bilo moglo kaj očitati. Terdil je svojo nedolžnost in divjal celo noč v zaporu, drug dan so ga našli mertvega. (Tatvina.) 15. t. m. po sili odperli so tatovi hišo Matija Wranko-ta v Brezovji in so mu okradli 51 goldinaijev, 56 kil špeha, krač in klobas, 40 lit vina, cel kos sladkorja in še več drugih reči. Sumi se, da je tat kajžar Pavi Pavornik, kterega jo že zaperli. (Napa d.) 12. t. m. napadla sta fanta Janez in Jemej Iskrač gruntnega posestnika Juija Kainza pred njegovo hišo, ter sta ga pretepla tako hudo, da sta mu rebro zlomila. (Nemčija) zida terdnjave proti Busiji na se-verno-izhodni veji, tam bo menda enkrat hudo pokalo. (Pokvarjeni ples.) Pri plesu, kteri j* bil pred kratkem pri sv. Jurju v neki gostilni, jeli so se hudo pretepati. Pri tem pretepu so mlatili tesaija Florijana tako hudo s stolnimi nogami, da so mu, med drugimi telesnimi poškodovanji, zlomili roko. (Povožen.) Predpretečeno nedeljo povožen bil ja gluhi posestnik Franc Beilei od kurirnega vlaka, ki gre iz Tersta na Dunaj, po noči pri tretjem železniškem mostu med Csljem in Laškem, truplo je bilo popolnoma razmečkano, in glava je ležala skoraj sto korakov daleč od trupla. (Nov regiment) T Avstriji se je skazala potreba, napraviti vojaško četo, kteri se bodo zaupali v vojski železnica in berzojavstvo (telografiranje). Ker ima v vojski železnica in berzojavstvo nar večjo važnost, smemo se veseliti te nove naprave; regiment ali polk imel bo ime .Železnični in berio-javni polk.* (Nenavadna hudobnost) Kmetskemu posestniku in županu Bertholdu v Milošicu pri Saaz bilo je po noči od nedelje na pondelek porezanih 140—150 hmeljevih rastlin pri korenini, tet se mn jt napravilo škode nar manj 4000 goldinaijev. Cel pričakovani pridelek je s tem uničen. Zločinci so dosedaj še neznani. (Horvati e v Dalmaciji) niso zadovoljni z svojo vlado, radi bi imeli zediojenje triedinega kraljestva: (Hortvatsko, Dalmatinsko in Slavongo) in ie dalje zedinenje z Bozno in Hercegovino. Ta deželna zveza bi bUa potem, po želji prenapetežev v Zagrebu, v Zari, in Dijakovaru, z Avstrijanskem v ravno taki razmeri, kakor Ogersko. Če bi prišla Dalmacija k Horvatskem kraljestvu, ne bi imeli nobenga vzroka obžaljevati tega, ker ta dežela nas stane mnogo denarja, ona ne mora donašati toliko, kolikor se za njo izda. (Oderuh.) Pri konečni obravnavi, ki je bila 16. t. m. pri Celjski okrožni sodniji zoper gruntnega posestnika Blaža Stibenca iz Ormužkega okraja, obsojan je bil imenovan zavoljo prelomljenja postave zoper odeitijo na mesec zapora io 200 goldinaijev kazni v denarjih. (V Kabeljih, (telegrafovihvodilih pod morjem) tiči sedaj blizo 300 miljonov goldinarjev, dolgost telegratičnih drotov pod morjem je čez 20.000 milj. V atlantskem morju je devet takih kabeljev. Trideset bark je vedno na moiju, da popravljajo in prenarejajo ta električna vodila. (V znanih pet delov sveta) stanuj«, kakor se sme vzeti poprek ljudi: V Aziji, ki obsega 44,500.000 kvadratnih kilometrov 835,000.000 prebivalcev, Evropa ima 9,500.000 kvadratnih kilometrov in 315,500.000 prebivalcev. Afrika 80,000.000 kvadratnih kilometrov in 205,679.000 prebivalcev, Amerika 38,000.000 kvadratnih kilometrov in 89,570.000 prebivalcev, in Avstralija 9,000.000 kvadratoih kilometrov ter 4,031.000 prebivalcev. Potem stanuje v Aziji, ktera je 1*/. krat večja kakor Afrika, 4'/, večja kot Evropa, in '/, večja kakor Amerika, več kot polovico ljudi, kteri živijo na celem svetu. Nar gostejše stanujejo pak ljudje v Evropi, ktera je sicer, kar se tiče velikosti le prav malo večja, kakor nar manjši del zemlje, Avstralija, ima pa vendar za Azijo nar več prebivalcev, še več, kakor Afrika, Avstralija in Amerika vse trije skupaj. (Privoljenaženitevpo smerti.) V seji ktero so imeli te dni .očetje* mesta W0n-burga, dovolili ao oženiti se rokodelcu Bierzaku, kteri je umeri že 12. julija I ? (Priljudnost se povrača z priljudnostjo.) Neka go:pa, ktera se ni štela več med mlade in lepe, nadomestila pak je mladost z lepoto in z bistrim umom, zgubila je v nekem društvu svoj vstavljeni zob. Ta gospa se ni sramovala povedati svojo nezgodo, cela soba se je preiskala, pa dragoceni zob se ni našel. Drugega dne dobila je gospa culico spremljevano s prav lepim pismečem od hišnega gospodarja, kjer je zgubila svoj zob, ki je bil znan dober šalivec, da je bil ta tako srečen, najti njeni izgubljeni zob in ji ga pošlje tu nazaj. Culica se je odperla in gospa našla je v nji oslovi zob. Bistroumna gospa po tem ni se čudila razžaljeno, temveč vsedla se je, ter pisala pošilalcu: .Vedno sem imela do sedaj dokaze Vaše prijaznosti in prijateljstva do mene, da pa to prijateljstvo j« tako veliko, da si izderete svoj lastni zob zavoljo mene, tega dosedaj še nisem vedila iu tudi nisem pričakovala. S tim se Vam preserčno zahvaljujem.* ""naznanila" za .Kmetskega prijatelja" sprejemlje administracija v Celji, gosposke ulice 6. Mleko vsak dan več ko 50 litrov z večletno zavezo se želi knpiti in se plača v gotovem denarju. Ponudbe naj se pošljejo z natančnem naznanilom kraja in bližne železniške postaje in z naznanilom cene na oskerbniitvo poseatva „Frelenberg" (Christinenhof) pri Celji. mm in Sieferungen oon täglid) 50 Sitem aufroärt«, auf mehrjährige «ertrage, roirb gegen »aarjatjlung ju taufen gefudjt. ©efädige Offerte mit genauer Angabe be« Or= te« unb ber nädjften ®atjnftatiou, fotoie ber greife roerben erbeten oon ber SensaltUtM bt« (Su-ti* ,,&ttirnbtrß" ((SbrifHtirnböf > b. ®iBi. Devet medalij. — Grenka Rakoczy-voda ii Bude, analizirana in priporočena po deželni akademiji t Buda-Pešti, od profesorja doktor StSlzela y Monaku, od profesoija doktor Hardjr t Parizu in profesorja doktor Tichborne t Londonu, rabi se od gospod profesorja doktor Qebhardta t Buda-Pešti, od profesorja doktor Zeisela na Dunaji in od drugih imenitnih, skušenih zdravnikov, ker ima vsebi mnogo Litana, posebto za hude bolezni pri delah trupla, ki preskerbljavajb prebavanje, če se teško voda spuša, z nar boljšim vspehom in se priporoča toraj bolj ko vse druge grenke vode. Na zalogi v vsih večjih lekarnicah in proda-jalnicah mineralnih vod, vedno frilno napolnjena. l*ro»l ne r takrat xmhiermtl Ha- HOC*&-»HMU» tx JVtMTe. Zaloga v Celit Baumbachova lekarnica, Walland & Pelle, C. Krisper; v Ftujl F. C. Schwab, Eckel, Schnlfiuk, Jožef Kazimir, Vikt Selinscheg. Bratje Loser v Buda-Pešti. Posestniki. Poročilo o opravilnem stanji o. kr. prt*. vzajemne «avarovalnict proti polarnim škodam ▼ Gradecu 30 junija 1883. Zavarovanih Je: L poslopja I / 94.203 deležnikov, 217 879 poslopij fl. 118,098.597] ^ II. hišno orodje f g 1 16.465 zavarovalnih listov . . ---------- III. zrcalna ste- 1 S j J r is« , ... Poškodovanja: priznanih 203 poškodovanim . . . fl.173.297'97 dvomljivih 6 „ . . . „ 5.183-92 priznanih 27 , .... 6.448-14 dvomljivih 2 „ .... 467-— klenina I. poslopja II. hišno orodje 25,267.356(8 § > « c 46.497) S I III. zrcalna ste-klenina priznanih 3 „ .... 58-20 f dvomljivih — •„ , , _ Podpore: Od 1. januvarja do 30. junija požarobranBkim društvom in občinam v nakup gasilnega orodja . . . fl. 3.062-50 Reservina zaloga 31. deoembra 1882: fl. 1,086.879-06. GKADEC. 18. julij» 1883. . Pon.ti. « „« pki.je. Važno za gospodinje! Ne mislite, da boljšo in boljši kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Mi dva prodajava kaavo kilo po goldinarji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dobro in lepo dišečo. Tudi _ čao (Tlxee) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, akoravno je davk večji. 5 kilo in več skupaj po pošti pošiljava še cenejši. Walland in Pellö, v CeJJu, na velkem trgu in v poštni ulici. 1G.SCHMIDL&C0MP.1 priporočata svojo zalogo suknja, Mm in modnega M in šivalnih strojev v CELJU. Šivalni stroji se dobivajo na me- "VozIIxlI red. rta, Jiožml železnici. Debelo tiskane številke kaiejo (as po seči, navadno tiskane čas 1 Termits itrmU Baaaji •1 = 5 Sis ■si« .. «> o <§•11 ") Ia Ziduegsasala aa Zagreb: oseboi vlak .... 5 45 mešaoi vlak .... 12 45 ......4 SS **) Iz Pragerskega aa Ptaj: oseboi vlak .... 7 S3 osebni vlak .... O 30 **•) Ia Maribora aa Celavee: oseboi vlak .... 3 — „■.... 9 15 j Pestsjos iaM poštni vlak štev. 5 knriro vlak štev. 1 osebni vlak štev. 93 poštni vlak štev. 7 mešani vlak štev. 97 berzo-vlak štev. 8 { Postojoa . . . Ljubljana . . 1 Zidanimost *) . Laško .... | Celje .... ! Polčanje . . . 1 Pragersko *•) . Mari or •*•) . ; SpUfeld . . . an min. 1 47 5 44 6 26 5 59 • 1« 7 ie 7 40 8 1« • 0» ure vin. 1« M fl M 13 44 I M t 08 t SS a 48 are min. 5 45 8 0« 8 4* e «4 are min. • 1» 11 08 * IS * SS s ie 4 *s 4 SS 5 37 6 30 oie sala. 1 SS 4 SS 8 02 8 50 9 19 10 45 U 24 12 24 1 51 are ssia. 9 12 10 40 12 ll 1 01 1 17 3 04 2 46 3 16 Mm M ss ss m J • firsH T m r m V ss t) Dohod v Maribor ia Celovca: oseboi vlak .... 5 58 . .... 12 19 Postojso IM berzo-vlak štev 4 poštni vlak štev. 8 poštni vlak štev. 92 knriro vlak štev. 2 poštni vlak štev. 6 mešani vlak štev. 98 oseboi vlak štev. 94 Spilfeld . . . Maribor t) • . Pragersko tt) ■ Polčanje . . . Celje .... Laško .... Zidanimost ttt] Ljubljana . . . Postojna . . . 10 45 2 10 2 56 8 40 3 59 4 34 5 57 7 43 10 SS 11 M IS 1« 1» 48 1 4S S M * 43 4 II 7 53 5 39 e so 7 SO "1 14 1 44 s et 5 41 3 SS 4 4S 6 03 7 80 8 04 8 49 9 25 10 22 10 43 11 35 1 19 3 87 12 43 1 42 3 — 4 — 6 26 5 56 e so • 37 1 33 6 — 6 22 6 53 9 31 tt) Dehod v Prageroko la Ptaia: osebni vlak .... S «1 beizovlak.....14« mešani vlak .... 7 48 ttt) DokedvCidaaianeet is Zagreba: osebni vlak .... 11 15 mešaoi vlak ... 4 08 „ . . /.u aa- s / Razno sekoodernih vlakov 94 io 93 io mešanih vlakov 97 io I - , -- - - . .--—-------------------1 imajo vsi vlaki vozove 1, II io III qmda — Pn poštnih vlakih izdajajo se v Celji listi ia sem ter tja : V Celji do Maribora in nazaj, v Maribora na Otadec IT na-"J- io sicer listi I, II in III razreda z 48 nr veljavo. Co se kopi list na nedelo ali praaoik velja listek za dva delavna dni. _ Roniwlfllri nnolanoin itn ha n«. » ________l.ü V .XL.« ■ Berzovlaki postanejo po dnevi po zimi io po leti na postaji .Laško*. Izdajatelj io odgovorni urednik Dr. Edvard Glantschoigg. — Zalotba ia tisk Jai vC^ji.