I Nenavadna sestava sveta gledališča, str. 6 Popačeni odsevi Brega, str. 12 Veliki intervju: Alojz Muhič, str. 14-15 Potlač: Avtocesta skozi središče N Novo mesto, številka 1, letnik 9,8. novembei iUtr.28 cenk\450 SIT Knjižnica Mirana Jarca Rozmanova 26 8000 Novo mesto / Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto ABC Cibic Novo mesto d.o.o. projektiranje, svetovanje, nadzor Novi trg 1, Novo mesto BIKHEl in wrhth ia vni Hi Kiid 57. BUUU Nuvo mestu / lel U7 33 VI 37U / la«. U7 33 /I 371 tel.: 07 33 70 320 y\^brms lesbo.mizarstvo@volja.net W MARJAN ŠMALC s.p. * /T 041/671 -461 ,fax:07/33-25-968 I Tr Ae-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 Jože Bogovič, s.p. Izdelava masivnih postelj in posteljnih vložkov V tel: 07/33 46 586. osm: 041 385 670, ta: 07/33 46 587 2 '< N Elica Križ s.p. Pridobivanje upravne in gradbene dokumentacije Ljubljanska cesta 4, Novo mesto tel.: 07 33 24 851 Gradbeno projektiranje-^ E) I in inženiring d.o.o. • I Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si lil lili lili Ril www.Luminus.si # nnm ■»m MAJCEN naen ta« m nnm m rn Tel : 07 33 22193, Fa*: 07 33 70 601 Novo mesto Turkova 2, 8000 Novo mesto Tel.: 07 33 21 308 Sil veR No l BTC Lju ivi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto y Mala d.o.o. Olivno olje, Karlovačko pivo Šolska cesta 12, Otočec tel.: 07 30 99 160 AURORA HOBI & ART Breg 1, Novo mesto, tel.: 07 33 23 055J Avtogalant izdelava in prodaja izpušnih cevi in katalizatorjev Ob potoku 10, Novo mesto tel.07 3346 111, fax.07 33 46 113 4^ AVTOHIŠA Jioni® Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto OČECJ MalkomI Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470 Avtošola Riba avtosola Ulica stare pravde 15, Novo mesto tel.: 07 33 26 722 d.o.o. /\V I U3ULA . jcžassai. Prodaja vozil Bajčeva 6, Novo mesto Tel./fax: 07 33 80 860 . Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja, zimovanja, letalske vozovnice za posameznike in skupine! m KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 — Riiinsnn Poslovalnica Robinson, lel. 07/33 828 00 ORIKS VODENJI POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE TER POMOČ OD USTANOVITVE DO REGISTRACIJE PODJETJA ____________ Mira Lalič Danila Bučarja 22 tel.: 07 / 33 73 380,33 73 381 8000 Novo mesto fa\:07 / 33 73 382 GSM: 041 /682 - 470 UPOŠTEVAMO KARTICO OBRTNIK OBRTNIKU! Podružnica Žužemberk tel.: 07 / 36 91 960 r’ " IMiiiJ;«;U£STOil) - Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 Izdelki iz naravnega kamna: . e : i« -stopnice il<,stflV4into! - balkonske obrobe . - pulti, tlaki______U* VK //J/«/« zavarovalnica tilia d.d. novo mesto M Glavni trg 14 8000 Novo mesto E-mail: novi.medij@siol.net ib Investbiro Ulica Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97 leskarstvo Tomazin d.o.i Gorenja vas 9a 8220 Šmarješke Toplice GSM: 041 619 625 ■oMoS PRODAJA IN SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPREME PRODAJALNA LOČNA, Seidlova 48 Tel.: 07/30 20 190 • www.tomas.si Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5, 8000 Novo mesto Tel.: (07) 39 34 100 Faks: (07) 39 34 101 Splet: www.zzv-nm.si E-pošta: info@zzv-nm.si triglav "^Nova KBM Nova Kreditna banka Maribor Podružnica Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Dolenjska in Bela krajina Tomaž Zupančič s.p., Marjan Kozine 66, Novo mesto • VARNOST Gsm: 041 693 190 ; prc™rupnost PROTIVLOMNI SISTEMI • PRIJAZNI SUHOMONTAŽNI POSTOPKI • PESTRA IZBIRA GLADKIH IN RELIEFNIH POKRIVNIH PLOŠČ Nudimo še: VARNOSTNE IZLOŽBENE MREŽE IN REŠETKE blocjfizzg uvodnik kazalo Novo mesto ali stara župa Uroš Lubej Diši po volitvah. In hkrati diši po starih bojih, da ne rečemo jajcih. Kot vse kaže, bodo lokalne volitve 2006 prinesle zelo podobne kandidate - in s tem »programe« - kot tiste izpred treh let. Čeprav se zdi, daje ravno Novo tisto, kar potrebuje mesto. Boštjan Kovačič je izjavil, da ne bo vnovič kandidiral, čeprav pri staremu političnemu lisjaku nikoli ne vemo, kaj bo izračunal. A način njegovega delovanja v tem mandatu - ko se ni kaj dosti oziral na mnenje lastne stranke, celo nasprotno - kaže nato, da mu ohranitev politične podpore, nujne za kandidaturo, ni bila ravno prioriteta in da pravzaprav nikoli ni imel namena v Novem mestu ostati daljše obdobje. Nikakor ni mogoče reči, da je minevajoči mandat kaka posebna katastrofa, kot se pogosto trobi. Toda na žalost tudi kakšnega tigrovega skoka nismo in ne bomo doživeli. Kar je razočaranje, saj je koalicija prihod »nove« ekipe vendarle napovedovala kot nekakšno razsvetljeno etapo v razvoju mestne občine. Župan je trčil v zid realnosti, ki se imenuje »občinska struktura« (formalna in neformalna), ali pa v resnici nikoli ni imel moči ali celo namena kaj bistvenega spremeniti. Če je bilo razpoloženje pred štirimi leti - vsaj med zmagovalci - evforično, se lahko po tokratnih volitvah zgodi, da ne glede na rezultat pademo v depresijo. Le kaj namreč lahko pričakujemo od naslednjih volitev razen nekaj rošad na podžupanskih mestih? Do zdaj sta kandidaturo za župana napovedala dva izmed kandidatov, ki so se spopadli pred tremi leti, Franci Koncilija in Miloš Dular. Njuna kandidatura je seveda popolnoma legitimna in tudi njune možnosti niso majhne. Vprašanje pa je, ali lahko zmaga katerega izmed njiju prinese energijo in preboj v občini, ki je gospodarsko in kulturno sicer močna, vendar politična elita temu nikoli ni znala povsem slediti. Oba kandidata imata namreč prtljago, ki se je ne bosta zlahka znebila in ki lahko konec koncev blokira razvoj »dolenjske metropole«, ki to vlogo sicer odigrava predvsem v borznih indeksih. Franci Koncilija je pred tremi leti že imel zmago v žepu, vendar v zadnjih metrih predvolilne kampanje ni našel protiigre na spretne manevre večnega tekmeca. Želja po vnovični osvojitvi županskega stolčka je močnejša od bolečine morebitnega že tretjega zaporednega poraza in premisleka o tem, ali morda vendarle ni čas za umik. Miloš Dular, ki bolj ali manj spretno izkorišča terenski vpliv, ki mu ga prinaša podžupansko mesto, bo kandidiral, vendar bržkone ne toliko zaradi tega, ker bi v resnici verjel v zmago ali ker bi imel zelo močno politično vizijo, ampak bolj zaradi tega, ker želi s spretno medvolilno in povolilno kombinatoriko ohranjati vpliv med elito naše občine, kot mu je to uspelo s podporo zmagovitemu kandidatu pred tremi leti. Vprašanje je, kaj pripravljajo LDS, SLS, SDS, SD, toda v kolikor se bodo želeli postaviti po robu Konciliji in Dularju, najverjetneje ne bodo tvegali z novimi obrazi, s takšnimi, ki jih ljudske množice ne srečujejo na gasilskih in lovskih veselicah. V Novem mestu imamo kot kaže v resnici problem s kandidati. Generacija mlajših politikov - tu gre seveda lahko predvs.em za tiste, ki bodisi pripadajo LDS-ovski struji, ali pa tiste, ki so se kalili v kulturniških bojih DNŠ-ja - čaka, da jim bo nekdo pogrnil rdečo preprogo in jih prosil, da prevzamejo oblast. Morda, toda najbrž le ne bo tako. Prav nenavadno in v tem kontekstu simptomatično vlogo igra Lista za Dolenjsko, ki je bila pravzaprav zmagovalka zadnjih volitev in brez katere bi ta koalicija le stežka vzdržala. A njihov učinek na strateške premike občinske politike se zdi pravzaprav minoren, čeprav bodo sami vedno hiteli zagotavljati, kaj vse so prispevali na koalicijskih usklajevanjih. Enkrat bo pač treba prevzeti tveganje in morda tudi odgovornost in ne zgolj jamrati, kaj bi ta občina lahko storila in kako so vsi pokvarjeni in nesposobni ter skorumpirani. Drugače bi se znalo zgoditi, da bo lovljenje zlate dobe navsezadnje prineslo ugotovitev, da smo jo pustili zadaj, tam na nekih volitvah neke provincialne občine. TUDI OBČUTKIH roliTNIt DOLENJSKA 6-10 Nekoliko nenavadna sestava sveta Koncilija, Dular napovedujeta kandidaturo Izsiljevanje na mestni občini Negotova usoda JV regije Nevarnost nad mestnimi glavami 100 besed/mesec Gotna vas proti Simobilu Straža, Šmarješke Toplice bi postali novi občini Predlog roma na sveti sedež ČRNA PACKA Ragovski most, Dvorišče Internega oddelka 10 FOTOŠTORIJE11 KOLUMNE Popačeni odsevi brega 12 Ob rob novomeškim pešpotem 13 Teme mladosti 13 INTERVJU Alojz Muhič, direktor Komunale 14 FOTOPUB Uroš Ravbar, Obrazi Indije 16 ČETRTA DIMENZIJA Skrivnostne žitne forme tudi pri nas 17 MIKROSKOP Nejc Gazvoda 18 p.p. sprehodi se po svojem parku 19 KOMENTAR Poletje presežkov 20 INF0PARK21 PREŠA, TLAČENKA, KNJIGA 22-23 PORTRET Marko Boh 24 REPORTAŽA Zmagoviti pohod Pihalnega orkestra Krka 25 PARKEXTREME26 STRIP 27 P0TLAČ28 Naslednja številka revije pdrk izide v ponedeljek, 12. decembra 2005. park: kolofon regionalni mesečnik številka 1, letnik 9,8. november 2005 ISSN 1408-7189 Kontakti: Park Glavni trg 6,8000 Novo mesto tel: 07 393 0812 /m-tel: 031 626326 e-mail: park@park-on.net web: www.park-on.net Naročila, distribucija: 07 393 0812 Trženje: Matjaž H. Grum rrriel: 031 549906 matjaz.grum@zalozba-goga.si odgovorni urednik: Uroš Lubej uredništvo: Tina Ban, Boris Blaič, Rasto Božič, Matjaž Brulc, Marijan Dovič, Sandra Hrovat Grum, Iztok Kovačič, Uroš Lubej, Aleksej Metelko, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj, Mitja Simič, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Damijan Šinigoj, Jure Švent, Marko Vide, Žiga Vire, Primož Žižek naslovnica: Iztok Kovačič lektorica: Nina Štampohar prelom: Hg filmi: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (julij 2006). Prekinitev naročila je možna s pisnim preklicem in sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1 julij 2006). Naročniki imajo 10% popust, študentje in dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR **“"**' Grmedia Gledališče Novo mesto Nekoliko nenavadna sestava sveta Ksenija Vrban Na oktobrski seji je novomeški občinski svet imenoval člane sveta Gledališča Novo mesto. Z večino glasov so člani sveta postali Sašo Djukič (tv voditelj in »mama Manka«,predlagateljica Lista za Dolenjsko), Borut Škerlj (znani novomeški odvetnik, ki gaje predlagala Športna lista) in Alojz Turk (član uprave Zarje in vplivni lokalni politik SLS, stranke, ki gaje tudi predlagala na to mesto). Župan Boštjan Kovačič je kot predstavnico zainteresirane javnosti imenoval Žvezdano Bajc (članica uprave Krke, d.d). Švojega predstavnika v svetu gledališča bodo izvolili tudi delavci gledališča. Sestava sveta pa je nekoliko nenavadna ali celo v nasprotju z akti občinskega sveta in priporočili strokovnjakov. V odloku o ustanovitvi novomeškega gledališča namreč piše, da ustanovitelj (se pravi MO Novo mesto) v svet zavoda imenuje člane, ki so »strokovnjaki s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev.« Občinski svet je pri imenovanju članov sveta »pozabil« na strokovnjaka s področja gledališča. Zanimivo je tudi to, daje predlagatelj enega izmed imenovanih članov sveta javnega zavoda Lista za Dolenjsko, ki je bila sicer proti ustanovitvi Gledališča Novo mesto. Kakor koli že, svet gledališča je že imel svojo prvo, konstitutivno sejo, na kateri je za predsednico imenoval Zvezdano Bajc, za njenega namestnika pa Boruta Škerlja. Konec oktobra je občinski svet objavil tudi javni razpis za direktorja oz. direktorico gledališča. Prijavila sta se dva kandidata oz. kandidatki. Konkretna imena še niso znana, zanesljivo pa med njimi ni Matjaža Bergerja. Poleg Bergerja se je kot ena izmed možnih kandidatk omenjala Violeta Tomič, vendar nam te informacije nihče ni potrdil. Občinski svetniki bodo o imenovanju direktorja odločali novembra, ko bo predlog šel skozi rešeto kadrovske komisije občinskega sveta in pridobil mnenje sveta zavoda. Gledališče Novo mesto je bilo ustanovljeno z odločitvijo občinskega sveta MO Novo mesto julija letos. Poleg kadrovskih rešitev bodo zelo velik problem tudi prostori, saj Dom kulture, ki je predviden za delovanje gledališča, za to še ni primeren. Najpomembneje v celotni zgodbi pa je, kakšen ugled bo imelo naše gledališče v mreži poklicnih gledališč v Sloveniji. Ali bo ustanovljeno poklicno gledališče naše mesto v resnici postavilo v središče kulturnega dogajanja, bomo še videli. Zapleti z obnovo Rotovža Nevarnost nad mestnimi glavami Uroš Lubej Konec avgusta se je v novi županski pisarni v Rotovžu urušil omet skupaj z delom ročno izdelane poslikave. Škoda še ni ocenjena, prav tako ne odgovornost. Šlo naj bi za splet nesrečnih okoliščin, vendarle restavratorski poseg, ki ga je opravil akademski slikar Matjaž Vilar pod nadzorstvom novomeškega ZVKOja, očitno ni bil opravljen povsem strokovno. Izvajalec in njegov nadzornik nista upoštevala dejstva, da je bil beton zaradi gašenja požara konec osemdesetih toliko navlažen, da ni vzdržal dodatnih obremenitev. Na kakšen način in ali sploh bo poslikava stropa restavrirana, se bo občina odločila v prihodnjih dneh, ko bodo opravljeni sestanki z restavratorji in ostalimi strokovnjaki. Poslikavo stropa je sicer sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo v višini 6 milijonov tolarjev gre pa za posnetek originalne poslike stropa. Drugi zaplet se nanaša na oklevanje župana pri podpisu pogodbe z izbranim dobaviteljem notranje opreme. Javno odpiranje ponudb za notranjo opremo je bilo sicer 30. marca letos. Ker se je na odločitev strokovne komisije MO Koncilija, Dular napovedujeta kandidaturo Uroš Lubej V prihodnjih mesecih je pričakovati intenzivno znotrajstrankarsko dogajanje v zvezi s pripravami na lokalne volitve, kijih bo predsednik države razpisal jeseni prihodnje leto. Do zdaj ima zgolj Nova Slovenija že uradnega kandidata za županski položaj. Na to mesto želijo vnovič zavihteti Francija Koncilijo. Miloš Dular, tretjeuvrščeni z zadnjih volitev, je za našo revijo izjavil, da bo tudi on zagotovo kandidiral, da pa še ni jasno, ali s svojo listo ali pa se bo povezal s kako stranko. Leta 2002 je v Slovenski demokratski stranki (SDS), kije tedaj kandidirala Dularja, sicer prišlo do hudega spora, ko je ta pred drugim krogom v nasprotju z večino v stranki podprl Kovačiča. Največja koalicijska stranka LDS je po besedah Tomaža Levičarja, podpredsednika mestnega odbora, tik pred volitvami v organe stranke. Prav gotovo se bodo zgodile zamenjave na mestu predsednika stranke, saj Miloš Kovačič zagotovo ne bo več kandidiral. Prav tako bodo v stranki volili tudi izvršni odbor stranke in svet. Stranka bo po notranjih volitvah začela razmislek o programu in kandidaturah za naslednji mandat. Ali bo do zdaj druga največja politična skupina pri nas, Lista za Dolenjsko nastopila na prihodnjih volitvah, še ni jasno, prav gotovo pa se bo na lokalnih volitvah prvič pojavila stranka Aktivna Slovenija (AS), ki ji pripadajo trije od štirih občinskih svetnikov LzD, je povedal Franci Kek, predsednik AS. Kek dodaja, da bo AS zagotovo imel tudi svojega županskega kandidata Slovenska demokratska stranka (SDS) bo po besedah Ivana Grilla do konca leta evidentirala vsaj enega županskega kandidata. 0 imenih še ne govorijo, Grili sam pa zagotovo ne bo kandidiral, čeprav, kot pravi, »v politiki nikoli ne reci nikoli«. Do končne odločitve o županskem kandidatu bo sicer prišlo v drugi polovici prihodnjega leta. Stranka ima prav tako v grobem že sestavljeno listo kandidatk in kadnidatov za volitve v občinski svet, na kateri sta tudi oba dosedanja svetnika, se pravi Grillin Vid Meršol. Franci Koncilija, predsednik občinske NSi je povedal, da bo lista kandidatov za občinski svet znana do 1. decembra. Sicer pa se lokalni odbor trenutno ukvarja s kongresom stranke, ki bo 19. novembra v Novi Gorici. Določili so pet delegatov za kongres in pripravili kandidate za volitve v organe stranke. Slovenska ljudska stranka (SLS) bo ta mesec evidentirala kandidate za lokalne volitve. Kot je povedala predsednica občinskega odbora Martina Vrhovnik, spomladi potečejo mandati tudi v organih stranke, tako da se tudi v SLS obetajo strankarske volitve. Socialni demokrati (SD) so spomladi letos kadrovsko prenovili stranko. Volilni štab so že postavili, prav tako so že širše evidentirali kandidate. Eden od evidentiranih kandidatov je tudi njen predsednik, vendar bo, kot je dejal Igor Perhaj, do dokončne odločitve prišlo spomladi. Pri Društvu Novo mesto bodo razmislek o prihodnjih lokalnih volitvah začeli na začetku prihdnjega leta, stranka DeSUS pa bo kandidatno listo določila do konca leta. Stranka se zaenkrat še ni odločila, ali bodo imeli svojega županskega kandidata ali bodo, kot doslej, podprli kandidata katere druge stranke, je pojasnil Milan Lah, predsednik lokalnega odbora DeSUS. Brigita Majcen, predsednica občinskega odbora Stranke mladih Slovenije (SMS) je povedala, da so že določili kandidatko, ki bo na listi kandidatov SMS zasedala prvo mesto. To bo sedanja svetnica, Irena Čengija Peterlin. O županskem kandidatu še ni prišlo do odločitve, najverjetneje pa stranka ne bo imela svojega kandidata Druge stranke in liste so še daleč od odločitve o županskih kandidatih oziroma listah kandidatov za občinski svet. Volitve v občinski svet bodo potekale po enokrožnem proporcionalnem sistemu, volitve za župana pa po večinskem sistemu, ki ponavadi zahteva dva kroga. Kot je znano, je bil na volitvah leta 2002 s tesno večino 148 glasov v drugem krogu izvoljen Boštjan Kovačič, ki pa se ne bo potegoval za vnovično izvolitev. Na volitvah v občinski svet je pred štirimi leti zmagala LDS, ki je dobila 21,7 odstotkov, sledila ji je Lista za Dolenjsko (12 odstotkov), Lista Francija Koncilije (10,5), SLS (8,7), SDS (7,8), NSi (7,3), Društvo NM (6,6), ZLSD (5,5), Športna lista (4,9), DeSUS (4,5), SNS (3,7), SMS (3,6). Ostale stranke in liste niso prišle v občinski svet. Na lokalnih volitvah prihodnje leto bodo volilno pravico prvič lahko izkoristili tudi državljani Evropske unije, poleg tega pa bo v veljavo stopilo prehodno določilo, da morata biti na kandidatnih listah oba spola zastopana najmanj 25-odstotno. Že leta 2010 bo morala ta zastopanost biti najmanj 40odstotna. Novo mesto pritožil eden izmed ponudnikov (Kolpa, d. d.), je o korektnosti postopka razpisa odločala državna revizijska komisija, ki pa je pritožbo zavrnila. Pogoji za sklenitev pogodbe v vrednosti približno 15 milijonov sit med Novolesom in MO Novo mesto so bili tako izpolnjeni že 26. avgusta letos, vendar župan vse do danes še ni pristavil svojega podpisa. Šlo naj bi za to, da pisarniška oprema, ki jo je izbrala strokovna komisija, po mnenju župana ne ustreza protokolarni naravi objekta, kot je Rotovž. Teh informacij zaradi dopusta prvega moža občine sicer nismo mogli potrditi. V primeru, da župan ne bo podpisal pripravljene pogodbe, bo MO Novo mesto pripravila nov razpis, kar pa v primeru podobnih zapletov lahko pomeni tudi to, da do zaključka obnove Rotovža ne bo prišlo pred poletjem 2006, kot je bilo nazadnje načrtovano. Letos je bil urejen zunanji plato in končana vsa gradbenoobrtniška dela v objektu. Ko bo dokončno znan ponudnik notranje opreme, bo možen tudi razpis za dobavo in montažo avdio vizualne opremo v vrednosti okrog 100 milijonov sit. Gre za glasovalne naprave, ozvočenje in napeljava za sistem kamer. Obnova Rotovža se je sicer začela ob zaključku mandata prejšnjega župana Antona Starca. Po tedanjih načrtih bi morala biti obnova zaključena že v letu 2004, vendar se je zaradi različnih zapletov odlagala. Zdajšnji župan bo svoj mandat prav gotovo zaključil še v stari občinski stavbi, kje pa bo svojo službo začel opravljati novi župan, bomo še videli. Negotova usoda ustanavljanja JV regije Boris Blaič V zadnjem času se je v Sloveniji vnovič razživela debata o regionalizaciji, ki stajo odprli napoved vlade, da bo predlog zakona o pokrajinah pripravljen še letos, in nedavno sprejeti Zakon o spodbujanju skladnega spet ni bilo pogodu Kočevcem. A ker bi bilo poimenovanje v slogu Dolenjsko-belokranjska in kočevsko-ribniška regija enostavno predlogo, je država debato prekinila z imenom Jugovzhodna Slovenija. Ta pa ni najbolj všeč reaiorgjne^rS^ nikomer. Biti jug in obenem še vzhod danes fmnarugegajegifinalnega nivoja lokalne pač ni moderno. samouprave je še dolga pot, opozarja Igor Vizjak, direktor Porijetniškena centra Novo mesto, ki opravlja Minaloge regionalne razvojne agencije za 16 občin, ki sestavljajo statistično, po novem razvojno, regijo Jugovzhodna Slovenija. »Pred lokalnimi volitvami prihodnje leto vlada najverjetneje ne bo izpeljala projekta ustanavljanja pokrajin. V tem času se bo država ukvarjala predvsem z ustanavljanjem novih občin. Pomembno je tudi to, da bodo lokalnim kmalu sledile tudi državnozborske volitve, ob čemer bo odločitev o prenašanju pristojnosti z nivoja države in občin na novo regionalno upravo politično zelo kočljivo vprašanje. Velja opozoriti tudi na velik pritisk na javno porabo, ki ga bo spodbudila ustanovitev 12 ali 14 pokrajinskih administrativnih aparatov, tako daje o roku, do katerega bodo pokrajine dejansko ustanovljene, še zelo težko govoriti,« pravi Vizjak. V prihodnosti se bo po napovedih Vizjaka večina vprašanj, povezanih z regionalizacijo sukala okoli števila razvojnih regij, ki bodo osnova za ustanavljanje pokrajin. Teh je trenutno 12, obstajajo pa glasne pobude, da bi se njihovo število povečalo na 14. Te pobude regije Jugovzhodna Slovenija, ki jo sestavljajo dolenjska, belokranjska in kočevsko-ribniška subregija, zaenkrat še ne zadeva. Ko pa se bodo ustanavljale pokrajine, bi se po napovedih Vizjaka karte lahko vnovič premešale tudi pri nas. »Jugovzhodna Slovenija je bitaseslavljena preceTnmetraijrpraviifa^^ sta bjli olenjska in Bela krajina gospodarsko in, socialno ves čas močno povezani, ni sporno, j Bolj problematična je bila pridružitev kočevsko- j ribniške subregije, ki se je izločila iz Osrednje! Slovenije. »Nihče noče biti statistično tako razvit, I kot je Osrednja Slovenija, saj se s tem zniža/ indeks razvojne ogroženosti, s tem pa tudi količina denarja, namenjenega za regionalni razvoj,« pojasnjujeVizjak: ' Zaradi pridružitve kočevsko-ribniškega območja Dolenjski in Beli krajini se je nenazadnje pojavilo tudi pereče vprašanje poimenovanja regije. Belokranjci niso pristali na ime Dolenjska in so predlagali Dolenjska in Bela krajina. To Pravzaprav niti ne preseneča, da so se v v, tem skupku različnih razvojnih interesov in j kuItujjiilisafegBOfgBJogMe/čeritrTfugainesilf > še preden jeregija zaživela khtupr3vngrenbta. ' Težnje Belokranjcev po samostojni regiji so še vedno žive, opozarja črnomaljski župan in predsednik sveta regije Jugovzhodna Slovenija Andrej Fabjan, pri čemer gre Belokranjcem predvsem za to, da jih državna statistika meče v isti koš z Dolenjsko, kjer Novo mesto po gospodarskih kazalcih močno odstopa. To pa gospodarsko slabo razvito Bolo krnjinn priktajša spodbud? . Natočevsko-ribniškem območju na drugi strani priznavajo, da bolj kot proti Novemu mestu gravitirajo proti Ljubljani, čeprav so se na lastno željo izločili iz Osrednje Slovenije. Edina skupna državna ustanova, ki jo imata Kočevje in Novo mesto, je tako Agencija za javno-pravne evidence in statistiko (Ajpes). Kočevska gospodarska zbornica, policija in drugi organi sodilo pod pristojnost Ljubljane. »Ze pred leti je nekdanji kočevski župan in sedanji vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predlagal, da bi se Kočevje in Ribnica povezale z občinami v okolici Ljubljane. Na primer z Grosupljem, Ivančno Gorico in podobno. A na to ni bilo pravega odziva. Meje regij se zelo težko spreminjajo,« pravi Vizjak, ki sam večanju števila regij ni naklonjen. »Stroka je predlagala osem regij. Kriteriji za ustanavljanje bi bili vsaj 200.000 prebivalcev, kritična masa ekonomije, močna regionalna središča in zgodovinska povezanost. A zmanjšanja števila regij ni realno pričakovati. Prej narobe. A če se bodo ob ustanavljanju pokrajin njihove meje res oblikovale na novo, bi morala država pred tem postaviti bolj jasne kriterije. Naprimergledena število prebivalcev ter socialno in geografsko povezanost. V primeru Jugovzhodne Slovenije Belokranjci morda še čutijo pripadnost Dolenjski. V Kočevju tega ni več. Vsekakor pa Novo mesto zaradi tega ni regijska metropola. To pa v nadaljnjem procesu regionalizacije ni nepomembno,« opozarja Vizjak. r o Preiskava o sumu izsiljevanja proti občinskemu uslužbencu Uroš Lubej Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu je na preiskovalnega sodnika vložilo zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja po 218. členu kazenskega zakonika. Preiskavo je začel sektor kriminalistične policije PU Novo mesto na podlagi ovadbe, trenutno pa se z njo ukvarja preiskovalni sodnik. To je suhoparni povzetek uradnih izjav novomeške policije, tožilstva in sodišča v zvezi s primerom suma izsiljevanja, ki naj bi ga po naših iz neuradnih virov sicer večkrat potrjenih informacij domnevno zagrešil uslužbenec Mestne občine Novo mesto, natančneje Oddelka za krajevne skupnosti in komunalne zadeve. Ovadbo naj bi podal neki podjetnk. 218. člen kazenskega zakonika sicer grozi s kaznijo do petih let zapora osebi, ki »z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno Zoran Martič toži Krko Telekom premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja« oziroma v kolikor nekdo »z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njehovi časti in dobremu imenu itd.« Zadnji odstavek 218. člena pa grozi z zaporom od 1 do 8 let, v kolikor je kaznivo dejanje storilo več oseb, kar je tudi predmet preiskave in lahko pomeni, da bi bili v morebitno kaznivo dejanje vpleteni tudi višji funkcionarji MO NM, kar pa je seveda zaenkrat čista špekulacija Po preiskavi, ki jo bo opravil preiskovalni sodnik, ki je v času zaključevanja redakcije zasliševal priče, se bo tožilstvo odločilo, ali obstajajo elementi kaznivega dejanja in utemljeni razlogi za nadaljevanje pregona. Na Okrajnem sodišču v Novem mestu poteka obravnava proti Košarkarskemu klubu Krka -Telekom, ki jo toži eden najbolj znanih slovenskih trenerjev Zoran Martič, in sicer za znesek 1.651.000 tolarjev. Gre za neizplačane premije v času, ko je bil Zoran Martič trener Krke. 100 besed / mesec Pozivi za ohranitev restavracije Breg osnovne šole. Rokova ki je bila 18 let pomočnica bršljinskega V zadnjih dneh oktobra je se je po več letih poslovanja ravnatelja Antona Dragana - ta je sedaj ravnatelj v Brusnicah, na robu preživetja zaprla restavracija Breg. Po prepričanju po mnenju oddelka za družbene dejavnosti, ki je pripravil mestnega svetnika Antona Škerlja je Breg ena ključnih prehodno mnenje o kandidatki, v viziji dela šole ni zagotovila stavb v mestnem jedru, z globokim zgodovinskim pomenom, potrebnih novih aktivnosti, ki bi vodile k celovitemu reševanju Zaradi pomena restavracije za identiteto Novega mesta je aktualne problematike zavoda, povezane z vprašanjem občinski svet sprejel sklep, v katerem županu Boštjanu vključevanja romskih otrok v šolo. (BB) Kovačiču nalaga, naj upravljavca lokala, Srednjo šolo za gostinstvo in turizem, in lastnika hiše, ministrstvo za šolstvo, Revizija na občini končana februarja 06 pozove k ohranitvi restavracije. Če to ni mogoče, pa naj Revizija ki jo na novomeški občini izvaja računsko sodišče vsaj omogočita da prostor v upravljanje prevzame nekdo je v polnem teku. Na računskem sodišču so o poteku seveda drug. (BB, UL) molčeči, povedali so le to, da lahko končno poročilo pričakujemo februarja prihodnje leto. To je sicer že tretja revizija Svetniki negativno o kandidaturi Pickove na MO NM, revizorji pa pregledujejo poslovanje občine v letu Novomeški svetniki niso podali pozitivnega mnenja k 2004. (UL) imenovanju Martine Picek za ravnateljico bršljinske Nova pešpot Gund fest bo! Projekt mreže pešpoti v Novem mestu, ki se je začel v tem Novomeški lutkarji, združeni v KUD Tauss teater bodo 3. županovem mandatu, je dobil novo nadaljevanje, 160 metrov decembra letos organizirali festival lutk, imenovan Gund fest. dolgo in 2 metra široko peščeno pešpot, ki povezuje igrišča na V novomeškem Domu kulture bodo tako gostovala lutkovna Loki in mestno obzidje Šance. Pot je financirala KS Center v gledališča LG TRI, LG Ljubljana in LG Koruzno zrno, vse vrednosti milijon sit. Naslednji korak projekta mreže pešpoti predstave pa bodo za gledalce brezplačne. Gund fest postaja je urejanje poti ob Težki vodi od izliva potoka v reko Krko do tradicionalen, saj je potekal že lani junija, organizatorji pa že Šmihela ter od Regrče vasi do Gotne vasi. Bolj trd oreh bo razmišljajo tudi o nadaljevanju prihodnje leto. (UL) nadaljevanje izgradnje pešpoti ob reki Krki v mestnem jedru, kjer občina načrtuje odseka od Parka EU do Seidlovega mlina Nova zgoščenka pri Gogi ter od Seidlovega mlina do Pugljeve ulice. Na teh odsekih je Pri Goga mušica je izšla že dvajseta zgoščenka, plod potrebno urediti lastniška razmerja, nad čemer pa lastniki sodelovanja domačih in tujih glasbenikov, tokrat iz Indije, zemljišč niso navdušeni. Občina namreva začeti postopk Skupina SAGAR je v marcu tega v leta v New Delhyju posnela razlastitve, v kolikor do konca leta z njimi ne bo uspela doseči ploščo z naslovom Ragas. Projekt je zastavljen multikulturno dogovora (UL) v smislu zlitja evropske glasbe in jazza z indijskimi glasbenimi tradicijami. (UL) Gotna vas proti Simobilu Marko Vide Na vrhu Gotne vasi je nekega sobotnega dopoldneva gradbena ekipa Simobila uspela postaviti bazno postajo s tridesetmetrsko anteno. Ker je bila arogantno nameščena le nekaj deset metrov od najbližjih hiš in je hkrati brutalno tolkla v oči, mi je tako skupaj z nekaj somišljeniki zavrela kri. S predsednikom KS smo sklicali večerni sestanek vseh krajanov, kjer naj bi se dogovorili o nadaljnjih ukrepih. Na sestanku se je skrajni pol skupnosti nagibal k temu, da anteno enostavno porinemo v dolino, umirjeni pa k nenasilnemu zbiranju podpisov in posredovanju prijave na gradbeno inšpekcijo. Sklenili smo, da bomo najprej izvedli vse mehkejše pristope, nato pa v skrajnem primeru anteno sami tudi porušili. V prid nam je šlo dejstvo, da izvajalci del še niso zaključili, saj je znotraj postaje manjkala še elektronska oprema in končni priklop na električno omrežje. Ker smo vedeli, da Simobil stremi k čimprejšnjemu priklopu, smo se odločili, da bomo z vaško stražo to na vsak način preprečili. Naslednje jutro sva se s sosedom Lukom še pred sončnim vzhodom odpravila na prvo stražo. Na vhodna vrata ograje sva pritrdila verige, nato pa preplezala ograjo in se namestila na strehi bazne postaje. Ni minilo pol ure, ko sta iz meglice k nama pristopila policista. »Dobro jutro!« sva zaklicala. »Hja, ne vem, če bo dobro,« je mrko odgovoril eden izmed njiju. »Bo, bo. Napoved je sončno in toplo skozi celoten dan,« sva pametovala nazaj. »Dost’ heca fantje! Kaj počneta tukaj?« »Organizirana vaška straža,« sva mu odgovorila s strehe. »Krajevna skupnost se je odločila, da do nadaljnjega zasede bazno postajo in prepreči zaključna dela na njej. Tu bova in se ne umakneva, dokler ne pride pristojni inšpektor z gradbeno dokumentacijo, ki bi legitimirala gradnjo tega objekta.« Eden seje takoj obrnil in odšel nazaj k avtomobilu, drugi pa je zahteval najine osebne podatke in si pri tem prižgal cigareto. »V redu, naj bo zaenkrat. Samo ne počnita nikakršnih neumnosti ali škode ne objektu.« »Seveda. Nobene škode. Lep dan še naprej.« V naslednji uri se je meglica dvignila in uspela sva si urediti kar spodobno bivališče; podloga za ležišče na enem koncu, oprema za plezanje, hrana in pijača na drugem. »A je zaradi te stvari slabši sprejem Kanala A?« seje od spodaj oglasila starejša gospa, ki si je prišla ogledat to gromozansko čudo. »Ne vem, gospa, po vsej verjetnosti je res.« In potem je začela kričati in mahati z rokami in zahtevala, da to stvar takoj porušijo. Ker ona rabi svoj Kanal A. »Delamo na tem, gospa, delamo.« Kmalu za njo nama je Primož prinesel cigarete in najnovejše novice. Prijava na inšpektorat je bila zgodaj zjutraj podana in, kot vse kaže, je bila postaja postavljena brez potrebne dokumentacije, in to na zemljišču, ki si ga v pravnem sporu lastita tako Sklad kmetijskih zemljišč kot premožnejša posameznica iz Gotne vasi. Ob pregledu arhivov različnih medijev smo prav tako prišli do spoznanja, da gre pri vsem skupaj za stalno prakso Simobila, ki se inšpekcijskim službam izogne tako, da bazne postaje postavlja ob vikendih, pri tem pa pripombe bližnjih krajanov odpravlja z izjavo, da »po zakonu javnosti o gradnji baznih postaj ni potrebno obveščati«. Dan se je nadaljeval umirjeno. Kljub temu da so naju občasno obiskovali prijatelji s hrano in pijačo, sva se začela dolgočasiti. Tako sva sredi dneva kar sama poklicala Simobil in se predstavila kot razburjena uporabnika njihovega omrežja, ki zahtevata čim prejšnjo priključitev postaje, saj je signal tu nadvse slab. Začudoma-so naju prevezali vse do izvajalca del, ki nama je zatrdil, da kljub uporu krajanov dela po vsej verjetnosti jutri nadaljujejo in da nimava razloga za skrb. Odlično! Navsezgodaj zjutraj naslednjega dne seje zasedba bazne postaje nadaljevala. Znotraj ograje sva z Lukom napela visečo mrežo, odprla vsak svoje pivo in odigrala nekaj partij šaha, preden so naju zmotili novinarji Vašega kanala, ki so prišli posneti prizorišče in izjavo predsednika KS. Medijska podpora seje nadaljevala prek celega dne, ko sva se javljala v program Studia D, in, kot kaže, je prav to prevesilo jeziček na tehtnici na našo stran. Sredi dneva so začele prihajati prve informacije, da bo postaja umaknjena. Ker nismo želeli ničesar prepustiti naključju, smo se krajani odločili, da bomo zasedbo nadaljevali, dokler ne bodo delavci pred našimi očmi začeli rušenje. In res sta v zgodnjem popoldnevu na prizorišče prispela prva gradbena delavca. Zaradi ovire na cesti, ki smo jo ob dogovoru z bližjim kmetom postavili ob začetku zasedbe, nista mogla naprej in sta tako le iz daljave prestrašeno opazovala naju z Lukom, ki sva se napol naga sončila na strehi bazne postaje. Kmalu za njima je v črnem BMWju na prizorišče prispel vodja gradbišča. Nadvse visok, močan in pobrit japi je bil najino popolno nasprotje. Ko je končal svoj nujni telefonski klic, seje arogantno zazrl v naju. »Ajde, pobca, zginta dol!« »Za začetek, bi se lahko identificirali, tako da veva, s kom se pogovarja,« sva mu hladno odvrnila. »Kako s kom?! Zginta dol, sem reku!!« »Ne. Midva ne greva nikamor, dokler se ne identificiraš.« »Jaz sem vodja tega gradbišča, in to je moja bazna postaja!! Prišli smo jo porušit, in zato takoj zdaj zginta dol!!!« »No, če je tako, boš pa počakal še kakšno minuto, da preveriva, ali je to res.« Ko je končal svojo tretjo cigareto, sva po telefonu dobila potrditev, da gre zares in da je čas, da se umakneva. »V redu. Kot kaže, govoriš resnico. Midva greva v miru dol pod pogojem, da postajo resnično podrete. V primeru pa, da boste skušali dela nadaljevati, bo zadeva za vas zelo hitro postala zelo neprijetna.« Pobrala sva najino opremo, splezala s postaje in čez ograjo, odklenila verige z vrat ter pomagala odstraniti oviro na cesti. Sedaj so si prizorišču upali približati tudi ostali delavci, ki so nemudoma začeli podirati postajo. Zaradi vse večjega števila krajanov, ki so radovedno prihajali v bližino, in neprestanega dokumentiranja dogodka novinarja lokalne televizije, so bili vsi opazno nervozni. Vodja gradbišča je verižno vlekel svoje cigarete in se drl na vse po vrsti, delavci pa so preklinjali en drugega in se hkrati prisiljeno smejali v kamero. V dobri uri je bila postaja zravnana s tlemi. »A bo zdaj tukaj igrišče?« je vprašal eden izmed otrok. Škofija v Novem mestu Predlog roma na Sveti sedež Uroš Lubej Slovenska škofovska konferenca (SŠK) bo v teh dneh poslala predlog za ustanovitev treh novih škofij na območju naše države. Slovenski škofje poleg škofije v Celju in Murski Soboti predlagajo tudi ustanovitev škofije v Novem mestu. Odločitev o ustanovitvi sprejme Sveti sedež. Slovenski predlog ima veliko možnosti, saj naj bi bil zelo dobro pripravljen. Največji optimisti menijo, da bo novomeška škofija ustanovljena že letos in se skupaj z ostalimi »novinkami« pridružila obstoječim škofijam v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Tiskovni predstavnik SŠK Andrej Saje je pojasnil, da so razlogi za ustanovitev novih škofij vedno pastoralne narave - se pravi osebno približanje škofa in vernikov. Sicer pa so pogoji za ustanovitev škofije tudi teritorialne in ekonomske narave, kar pomeni, da mora škofija obsegati dovolj veliko območje z ustreznim številom vernikov in duhovnih poklicev ter imeti dovolj gmotnih sredstev za lastno vzdrževanje. Novomeški prošt Jožef Lap pravi, daje predlog SŠK priznanje Cerkvi na Dolenjskem in tudi Novem mestu. »Gre za potrditev zgodovinskih dejstev in dokaz, da v Novem mestu je življenje. Poleg tega je to tudi priznanje gospodarski in kulturni razvitosti regije.« Glede razmejitve škofij, se pravi glede tega, katera območja naj bi zaobsegala novomeška škofija, na SŠK še molčijo, saj gre za podatek zaupne narave. Prav gotovo bo obsegala Dolenjsko in Belo krajino, vprašanje pa je, kako bo z Ivančno Gorico in Kočevjem. Cepitev Mestne občine Novo mesto Straža in Šmarješke Toplice bi postali novi občini Boris Blaič Med 27-imi predlogi za ustanovitev novih občin, ki jih bo konec tega meseca obravnavala vlada, sta tudi predloga za ustanovitev občin Straža in Šmarješke Toplice. Prvega je pred mesecem dni na pobudo sveta krajevne skupnosti Straža v parlamentarno proceduro vložil poslanec iz Novega mesta Ivan Grili, drugega, na željo krajevnih skupnosti Šmarjeta in Bela Cerkev, pa tik pred iztekom roka še novomeški občinski svet. Če bo vlada ugodila predlogu za nadaljnjo cepitev novomeške občine - pred desetimi leti so se od Novega mesta že odcepile Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Škocjan, Šentjernej in Žužemberk -, bo predvidoma do konca leta zakon o novih občinah potrdil še državni zbor. Najkasneje marca prihodnje leto se bodo o ustanavljanju novih občin na referendumu izjasnili še prebivalci teh občin. Občine bodo ustanovljene takoj po uspešnem referendumu, delovati pa bodo začele šele po lokalnih volitvah -te bodo jeseni 2006, za stare in nove občine hkrati -, ko bodo konstituirani ključni organi novih občiD__ . Ko: sc nam pojasnili predsedniki svetov krajevnih skupnosti 'Straža, Šmarjeta in Bela Cerkev, si vse tri krajevne skupnosti za osamosvojitev prizadevajo že dlje časa. Prav tako so si podobni tudi razlogi za odcepitev od Novega mesta Kot pravijo v omenjenih krajevnih skupnostih, gre predvsem zato, da na periferiji občutijo precejšen razkorak med podeželjem in središčem, zaradi česar v okviru mestne občine ne morejo zadovoljevati svojih razvojnih interesov. S svojim hitrejšim razvojem pa sojih v tako odločitev/ prepričale tudi nekatere občine, predvsem Šentjernej, ki so, od Novega mesta odcepile že preddesettetjem. Čeprav so novomeški svetniki na svoji izredni seji konec oktobra predlog za odcepitev vseh treh krajevnih skupnosti podprli skoraj soglasno, pa je bilo med razpravo slišati kar nekaj pripomb. Boris Dular (LDS) je tako kritiziral državo, ki da še vedno ni določila dovolj jasnih kriterijev glede delitvene bilance za skupno premoženje. Metka Štupar (F. Koncilija in skupina volivcev) je pogrešala izračun, kako bo izločitev treh krajevnih skupnosti vplivala na sliko novomeškega proračuna, Ana Bilbija (DeSUS) pa je bila skeptična glede državne finančne podpore občinam, ki ne morajo same zagotavljati sredstev do višine primerne rabe. Največja formalna ovira pri ustanavljanju občin Straža in Šmarješke Toplice bo, kot kaže, število prebivalcev, saj nobena od njiju ne izpolnjuje kriterija, ki določa, da morajo nove občine obsegati 5.000 prebivalcev - Straža bi jih imela okoli 3.800, Šmarješke Toplice pa 3.000. Ker pa je država pred časom določila spodnjo mejo, do katere so lahko zaradi posebnih zgodovinskih, gospodarskih, obmejnih ali narodnostnih okoliščin še ustanavljajo nove občine - ta znaša 2.000 prebivalcev v Straži in Šmarjeških Toplicah upajo, da njihova velikost ne bo problematična, med drugim tudi zato, ker več kot polovica slovenskih občin že zdaj šteje manj kot 5.000 prebivalcev. Okvirni izračun proračuna nove občine so doslej pripravili v Straži. Letni prihodki bi tam znašali okoli 474 milijonov tolarjev. V Straži so ob tem prepričani tudi v uspeh referenduma o osamosvojitvi. Kot je povedal predsednik sveta KS Straža Alojz Knafelj, so v krajevni skupnosti že pred štirimi leti v vsega enem dnevu zbrali podpise približno 1.200 krajanov, ki so podpirali ustanovitev lastne občine, a se je takrat ta pobuda zaustavila v državnem zboru. V krajevnih skupnostih Šmarjeta in Bela Cerkev medtem še nimajo podatka o višini proračuna nove občine. Kot pravita predsednika KS Šmarjeta in Bela Cerkev Peter Selak in Gregor Zorko, bi bila nova občina najverjetneje sama sposobna zagotavljati sredstva do višine primerne porabe. Prav višina proračuna bo po besedah Selaka najverjetneje tudi jeziček na tehtnici ob morebitnem referendumskem o novi občini. Druga ovira, ki bi lahko preprečila referendumsko odločitev, pa bi bila lahko po besedah obeh predsednikov nekatera nesoglasja med Belo Cerkvijo in Šmarjeto. »Nekateri naši krajani zamerijo predvsem preselitev podružnične šole in pošte iz Bele Cerkve v Šmarjeto. A te stvari je treba pozabiti in pogledati v prihodnost,« poudarja predsednik sveta KS bela Cerkev Gregor Zorko. Ragovski most vTrden kot plamen, slama, štos Veliko besed k fotografijam stanja Ragovskega mosta ni potrebnih. Mestna občina Novo mesto, natančneje njen Oddelek za krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo se očitno ne menita za zdravje ekstremistov, ki se skušajo prebiti iz mestnega trušča v tišino gozda. Odgovorna oseba: Jože Kobe, vodja Oddelka za krajevne skupnosti in komunalne zadeve Zadnje dvorišče Internega oddelka V čast Primičevi Juliji Črne packe iz prejšnjih številk: Odkar se je odprla pešpot, poslušamo, kako je mladež nevzgojena in kako zasmetuje stezico, poimenovano po nekdanji Prešernovi muzi Primičevi Juliji. No, če smo nekdaj menili, da se mladina zgleduje po starejših, potem sedaj velja obratno. Smeti, ki prav nemarno čakajo na komunalne usluge niso nič kaj dober znak za higienske razmere v lokalnem zdravstvu. Odgovorna oseba: Mira Retelj, direktorica Splošne bolnišnice u~"“ —**“ Kontejner na Loki: na črno Junija smo objavili članek o na črno postavljenem kontejnerju ob Zupančičevem sprehajališču, ki je v lasti Kluba za podvodne oktivnosti. Neugledni objekt pa še kar stoji na občinski zemlji, brez soglasja lastnika in brez soglasja ZVKD-ja. Ironija je, da je sekretar lastnika kontejnerja v službi kot inšpektor za okolje. Odgovorni osebi: Jure Gros, predsednik Kluba za podvodne aktivnosti; Anton Deželak, inšpektor za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor Neugledni gradbeni odri KMJ ' Prav tako medijska kritika ni nič premaknila v razmišljanju odgovornih v Knjižnici Mirana Jarca, kjer z gradbenimi odri že več let (!) kazijo vhod v staro mestno jedro. Odgovorna oseba: Andreja Pleničar, direktorica Knjižnice Mirana Jarca S pomočjo prijaznih donatorjev je vrtec Videk le dobil nadstrešek za teraso. to Boštjan F ocelj Novo mesto mora dobiti mestni park! Tekst in foto Mitja Simič Če torej hočemo, da naše mesto zaživi kot pravo mesto, ni dovolj, da prebivalstvu nudimo le stanovanja in delovna mesta. Prav tako ni dovolj, da zagotovimo spodobno produkcijo različnih prireditev (kutura, šport, zabava itd.). Potrebujemo tudi urejene prostore za oddih in rekreacijo, za druženje in sprostitev - potrebujemo mestni park! Novo mesto je kljub večstoletni mestnj tradiciji še vedno bliže podeželskemu središč kot pa urbani metropoli. Urbanost običajn i merimo z merili, ki se dajo razmeroma enostavn) izmeriti - število prebivalcev, prisotnost različni ustanov, položaj v regionalni hierarhiji itd. Teža. pa je izmeriti verjetno najodločilnejši dejavnik urbanosti nekega naselja - stanje duha njegovega prebivalstva oz. njegov značaj. In čej se to prebivalstvo v svojem prostem času ne zna zamotiti v mestu, ampak raje odhaja na ppdeželje v vinograde in zidanice, ne moremdj govoriti o urbanem prebivalstvu v pravem', pomenu besede. Najbolj izrazito seje to pokazalo ’ V 2. polovici 20. stoletja, ko je mesto pridobilo Veliko število prebivalcev s podeželja. Živeti urbano torej pomeni znati živeti v mestu in z mestom. Mesto pa niso le stavbe - so tudi ( odprti prostori, vodotoki, obrežja, zelenice, t igrišča, sprehajališča, drevesa itd. če torej / hočemo, da naše mesto zaživi kot pravo mesto, ni dovolj, da prebivalstvu nudimo le stanovanja .in delovna mesta. Prav tako ni dovolj, da 'zagotovimo spodobno produkcijo različnih 1 prireditev (kutura, jporLiabava itd.). Totrehnjemo tiifli urejene prostoreaoddihin : rekreacijo. zajružejije.in.-sprostitev -j potrebujemo mestnipark! središču mesta še vedno obstaja! Seveda gre za neenoten prostor tako v reliefnem kot v vsebinskem pogledu, ki je mestoma zapuščen in nedostopen in bi ga težko prepoznali kot park. Pa vendarle. V smislu vzpostavljanja t. i. zelenega sistema v mestu se tu zelene površine nizajo druga ob drugi, kar daje možnost povezovanja, medsebojnega dopolnjevanja ter s tem dviganja na višjo kakovostno raven. Pri vsej stvari pa je najpomembneje, da dolgoletno zapostavljene in zanemarjene površine prevrednotimo in na njih začnemo gledati kot na kakovost in jih kot takšne tudi uredimo in predstavimo. Tu so mišljene predvsem brežine pod kapiteljskim hribom in staro porodnišnico. Vsebina, ki jo lahko ponudi ta prostor, je takšna, da se je ne bi sramovali niti najboljši mestni parki. Imamo naravne prvine, kot so reka, obrežna vegetacija in gozdnate brežine. Toterrr imamu 'kuftnrne prvine, kol~so srednjeveško obzidje; drevored (Šance). zaprt Imamo razna-igrišč^ rostereter gostinski program (Loka), sprehajališča ob Krki. na njej paTafiRoimamo fazne čolne-(brez Na tej točki pa se v našem mestu zatakne. Parka se enostavno ne da izmisliti kjer koli. Še posebej ne, če je mesto svoj park, ki so ga uredili v 30. letih 20. stoletja na idealni legi (od Novega trga do stare občine), načrtno uničilo s pozidavo. Ostale so drobtinice in prostori, ki so bolj ali manj na obrobju in ki že zaradi tega ne morejo opravljati funkcije osrednjega mestnega parka. Tako imenovani Park evropske unije je sicer izboljšal izgled tistega dela prostora.inje skupaj z otroškim I gnšpem prjietn a popestritev mestnih zelenih površin, vendar je preveč s obiskan, čeM nekje na Rudniku ali v Šentvidu? Seveda ne. če hočemo nekaj, kar bi lahko delovalo kot osrednja mestna zelena površina, moramo to pač poiskati v središču mesta, tam, kjer je ljudi največ oz. tam, kjer se njihove poti srečujejo. Verjetno lahko brez zadrege rečemo, da kapiteljska cerkev simbolizira sam center mesta Ih če od tam natančneje pogledamo, ugotovimo, da imamo v smeri proti zahodu veliko zaplato nepozidanega prostora, ki se prek kapiteljskih vrtov, Šanc, Loke in prek Krke razteza vse do Portovala. Torej, odprt zelen prostor v samem zadnje resda deluje ratrto ropristro,skoraj že kičasto, ampak zadeve je treba vzeti s pozitivne plati. Mogoče bo pa kdo, ki bo na ladjico zašel iz čiste radovednosti, vendarle pridobil pozitiven odnos do tega prostora in do reke nasploh -enako velja tudi za ustrezno vodene šolske izlete, če ne gre drugače, je tudi to način, da se Krka s svojimi obrežji spet približa ljudem, ki so se od nje že popolnoma odtujili. Pomembno je, da se postavijo stroga in jasna pravila plovbe in da se ta pravila dosledno upoštevajo. Morebitne težnje po prostem hrumenju po Krki z gliserji in vodnimi skuterji pa je treba že v kali zatreti. Pa se vrnimo spet na kopno. Ureditev J&kovostne iftestnezelenepovršine bi pomenila pomembenprispevekktrajnostaemurazvoju mesta, ki temelji na ohranjanju naravnih virov grbzf da~šTta'prostor nameni večjim parkiriščem ali prosti pozidavi, za kar obstajajo že resni predlogi. Zavedati se moramo, da ta prostor predstavlja edino mestno veduto, ki še ohranja srednjeveško podobo mesta z obzidjem in kapiteljsko cerkvijo kot dominanto, kar pomeni, da bi bilavsaka pozidava na tem mestu skrajno problematična V sodobnem urbanizmu so sistemi zelenih površidenakovredrii drugim sistemom urbanega okolja. Kakovostnega urbanega prostora'še torej ne moremo več predstavljati brez kakovostnih zelenih površin. In kaj lahko storimo? Mestna občina je po zaslugi zagnanosti mestnega arhitekta že naredila nekaj pomembnih korakov, ki gredo v prid takšnemu razmišljanju, čeprav pravega koncepta še nima. Lani je zaživelo sprehajališče Primičeve Julije na desnem bregu Krke. Se prej je bil postavljen most za pešce med Portovalom in Loko. Nekako pred mesecem dni je bila na novo urejena pot ob srednjeveškem obzidju na Šancah, ki je bila z odkupom zasebnih parcel tudi bistveno podaljšana. Za njeno navezavo na Župančičevo sprehajališče ob Krki pa je za zadaj zmanjkalo denarja, saj bo na tem mestu treba ustvariti posebno konstrukcijo stopnišča, ki bo premostilo veliko višinsko razliko. Pred nedavnim pa so (sicer z nekoliko preširokim posegom, ki pa, upajmo, da ga bo zgladil čas) potegnili peš povezavo tudi med Loko in Sancami. Tako te končno niso več mrtev rokav, kar je pravzaprav zgodovinski dogodek. In kaj še manjka? Marsikaj. Predvsem pa generalna odločitev, da se ta prostor v celoti Potrebujemo forejpoTfBčfl^oIjoiTolFm^se Tatiko lotimo ureditve rahlo zanemarjenih igrišč na Loki, čiščenja in rednega vzdrževanja pobočij in strmin, dodamo nove programe, kot so čolnarne, kopališče, otroško igrišče, dodamo še kakšen most za pešce, ki bi povezoval levi breg s Kandijo, podremo kakšen objekt, ki je odveč (npr. stavba Intel), damo gradiču Neuhof primerno javno vsebino ter vse skupaj povežemo in opremimo s kakovostno parkovno opremo. Škoda je le, da pred nedavnim urejeno gostišče na Loki skupaj s svojo okolico v arhitekturnem in krajinskem smislu ni na ravni kakovosti naravnih danosti, ki ga obkrožajo. Mogoče je že čas, da se mesto loti trajnostnega projekta prenove, ki bi poleg starega mestnega jedra obsegal tudi ta prostor, ki predstavlja glavno stično točko mesta z reko. Mnoga mesta so ta korak že storila in uspela (Maribor, Beljak itd.). Zadeva je tako rekoč na dlani, le prav zgrabiti jo moramo, preden nam spolzi-mogoče za vedno... Popačeni odsevi Brega Marijan Dovič •* ' IMbJ mjl J ;BI Dobro nam je znano, da je tako imenovani stari del Novega mesta nadvse simpatično umeščen v okljuk Krke, »zelene lepotice«, kot so jo poimenovale že generacije lokalpatriotov pred nami. Ko sproščeno postopamo po sprehajališču ob reki, ki nosi ime po znamenitem pesniku Otonu Župančiču, se nam med Kandijskim mostom in Loko odpira na eni strani čudovit pogled na prosojno rečno gladino in obrežno rastje, ki se poniglavo ogleduje v njej, a če le nekoliko upremo pogled navzgor, bomo prav lahko občudovali tudi nadvse ljubko vrsto starih hiš - sloveči novomeški Breg. Četudi gre za strnjen niz majcenih bivališč, ki so bila nekoč pdvezanaTnagre^nH^mEroestaimLslojuje soigra nafavelffaihltekture v minulih stoletjih ustvarila očem ljubo formo, ki brez dvoma sodi med bisere novomeške kulturne dediščine. Že ta pogled narrr zedošča, xta zlahka pritrdimo uveljavljeni formuli: breške hišice in veduta nanje, bodisi z omenjenega sprehajališča ali s Kandijske ceste na nasprotnem rečnem bregu, upravičeno veljajo za eno od treh najbolj prepoznavnih karakteristikati celo znamenitosti novomeškeg_a;štaregamesfa'-'poteg'mbgočne figure gotskega prezbiterija Kapitlja in arkad na Glavnem trgu. V skladu s tem je seveda povsem legitimen interes večine meščanov, da se ta estetsko prepričljiva podoba ustrezno zaščiti pred najrazličnejšimi možnimi oblikami degradacije, ki jih ponujajo sodobne instant rešitve nekompetentnih »prenoviteljev«. V kompleksni in diferencirani družbi obstajajo ustrezne ustanove, ki so pooblaščene za to - v tem primeru predvsem Javni zavod za varstvo kulturne dediščine.Ta uštanCVa mora v tem smisltTtčjtifcBregtot celotorravno tako pa tudi ustrezne razglede nanj - tako nekako bi lahko rekli na podlagi premisleka, ki se ne sklicuje toliko na »stroko« ali »pravo«, temveč predvsem na osnovni občutek za širši družbeni smisel varovanja takšne dediščine. In res: zdelo se je, da je Zavod (pišemo ga kar z veliko, kajti tak zapis ustreza dojemanju »povprečnega« meščana, ki je kdaj imel opravka s to ustanovo) v preteklosti ravno glede novomeškega Brega dosegel pravi pravcati vrh v načelnosti, strogosti in nepopustljivosti. Med ljudstvom seje šušljalo, da se na Bregu ne splača kupovati in obnavljati starih hiš, ker je vsaka adaptacija zaradi nepopisno strogih meril tako ali tako nemogoča - tako naj bi se na koncu morali zaletavati v prenizke podboje srednjeveških vhodnih vrat, neprilagojenih višini sodobnega zemljana, živeti v pomanjkanju svetlobe zaradi premajhnih oken itd. Razširila se je farna o »spomeničarjih«, ki so tako zadrti, da ne pustijo spreminjati niti notranjosti hišic. Farna je seveda plod »ljudskega« dojemanja - predvsem breških lastnikov z raznolikimi vizijami in ambicijami zato je za nazaj težko presoditi, koliko je bila v resnici upravičena. Vgekakor pa je bil javni vtis, daje Breg največja vrednota, nedotakljivo »zlato tele«, izkaznica načelnosti varuhov dediščine. Da pade v kategorijo, ki ne prenese niti najmanjših sprememb in jo je treba arhivirati kot muzejski eksponat, ne pa živ mestni predel - na primer kot znamenito praško Zlato uličko. Medtem ko je degradacija samega mesta in njegove okolice v zadnjih dveh desetletjih nadvse hitro napredovala, je Breg še kar nekaj časa zadržal I arhaično, četudi nekoliko razpadajočo podobo ; - morda tudi zato, ker so se zaradi omenjene j strogosti ljudje težko odločali za adaptacije j majhnih hišic, ki bi jih že ob popolni arhitekturni j svobodi težko preuredili v sodobna družinska j bivališča. / j Toda teh časov je konec. Merila niso več umerjena po starem kopitu in naključni opazovalec z vsaj zasilnim estetskim čutom bo kmalu ugotovil, daje na dotlej skrbno varovani Breg pridrlo sodobno prenoviteljsko, kakršno že dokaj let neustavljivo pustoši po podeželju. Tudi če bo spregledal vse ostale nenavadnosti, ne bo mogel mimo radikalno novega arhitekturnega elementa - velike trikotne »fičare« s pogledom na reko, ki je v celoti zastekljena. Največji novum pri omenjenem objektu, če odštejemo kuriozne stranske zasteklitve nad ostrešji nekoliko nižjih mejnih hiš, seveda ni trikotna forma sama na sebi, ki je na Bregu in okolici pogost pojav - pač pa v oči bije vsiljivost trikotne steklene površine. Brez dvoma sodoben prijem, kakršnega ne dolenjski srednji ne nekoliko novejši vek nista poznala. Težko je reči, kaj pravzaprav najbolj moti skladnost vtisa celote - a vtis, da je nekaj narobe, je resnično močan. V okviru širše slike - pa naj gledamo od blizu ali od daleč, z Župančičevega sprehajališča ali od famoznega Brika na drugem bregu - se zdi, da je ravno ta element kaplja čez tisti rob, od katerega dalje bo novomeški Breg znamenit le še kot fotografija iz davnih časov, nikakor pa ne več v svoji realni pojavnosti. Tu namreč ne gre za kak moderen, drzen arhitekturni poseg, ki bi ustvaril učinkovit kontrast, vnesel dinamično napetost med arhaičnim in modernim (tudi to bi bil vsekakor legitimen pogled na prihodnost Brega, konec koncev ni nujno, da se za Breg uveljavi model popolnega konzerviranja). Nasprotno: gre za ponesrečen in polovičarski kompromis, ki po svoji logiki niti ni urban, temveč bolj ruralen. Trikotnost fičare, trikotnost stekla, trikotnost v glavah. Ni sicer skrivnost, da se trikotničar in vodja območne enote zavoda pišeta enako, ni skrivnost, da sta v tesnem sorodstvenem razmerju. Zato bo zadeva na ravni »ljudskih« govoric verjetno še dolgo ostala vroča, temu se ni mogoče izogniti. Toda tu nas niti ne zanima, ali gre za formalno ugotovljive »nepravilnosti« in ali je v ozadju morebiti kakšna skrita »afera«. Papirji prav mogoče, ali pa celo prav gotovo, v celoti »štimajo«. A to ni pomembno. Pomembno je, da so s takimi estetsko vprašljivimi posegi prizadeti interesi meščanov, ki bi morali neposredno uživati v kulturni dediščini lastnega mesta, ali pa recimo turistov. Že v tem trenutku je povsem jasno, da Breg ne bo več, kar je bil. Ce se bo ta usmeritev nadaljevala, ne bo več nobenega posebnega razloga, da bi sproščeno postopajoči meščani, pa naj bo to s Kandijske ceste ali s sprehajališča, sploh še obračali pogled navzgor. Ne bo pa, če nalašč nekoliko pretiravamo, razloga niti, da bi še naprej na občinske stroške vzdrževali omenjeni odsek Župančičevega sprehajališča (ki je, mimogrede, trenutno edini del rečne obale starega mesta, prehoden vsakemu). Bolje bi ga bilo prodati novim lastnikom breških hiš, da si vsakdo zamisli zasebno obalico in jo pregradi z žično ograjo ali betonsko škarpico. Tako se bo situacija na jugu mestnega okljuka lepo uravnovesila s situacijo na severu istega okljuka. Tam kljub zakonski prepovedi, občinskim prizadevanjem in Parkovi pobudi za Pot od mlina do mlina prehodnost rečnega brega še vedno zapirajo zasebni veljaki. Ne le to, ta breg celo naglo pozidavajo. Da se razumemo - seveda izključno s projekti in z objekti, za katere ni dvoma, da so na ravni »papirjev« odlično urejeni. Druga plat pešpoti »Serviramo prtičke, ko sploh še nimamo nog mize.« Boštjan Pucelj Rad hodim peš, kamor koli, pravzaprav mi je to užitek, le za kakšne daljše razdalje raje posežem po kolesu. Projekti o pešpoteh, ki jih vodi naša mestna občina, so velik preskok v urbanem razmišljanju in dolgoročno lepa investicija za kvalitetno bivanje. Tako rekoč sem prav impresioniran, koliko novih kilometrov poti za nebencinarje nam je namenjenih, daje stvar skoraj že kičasta. Pa ne da jih ne bi bil vesel, ampak če pogledamo malo širše, vidimo, da gr&zgelj-zameko Občinsko farso. Nafiftfner, v /samem Novem mestu imamo ne vem koliko ( pešpoti, ampak naša občina ni samo naselje Novo mesto, zraven spadajo tudi vsa okoliška i naselja (Jurka vas, Dolž....). Skratka, če \ vzamemo cesto NM - Straža, opazimo, dd V nekatera naselja nimajo osnovne varne pešpoti ^otlomače^ovedancrpločnikajrda-bUanko vaščani odšli do najbližjega soseda (kaj šele do Mercatorja). Vsak občan si zasluži, da se lahko varno sprehodi čez vas oziroma naselje, ne pa da se mora usesti v avto in oditi v ‘mesto’ na šetnjo! Občina bi si morala kdaj pa kdaj zastaviti tudi kak prednostni cilj, pa četudi še tako zapleten, tako pa serviramo prtičke, ko sploh še nimamo nog mize. Zate odročne kraje ostane le upanje, da se bo mogoče v njihovo bližino nastanili kaki Krkin, Adriin ali Revozov obrat ali pa da poskusijo kar s svojo občino. Problem tovrstne infrastrukture pa je tudi drugje - pri vzdrževanju. Vsak dan se peš ali s kolesom odpravim v službo, ki me na srečo (seveda, saj sem iz ‘mesta’) pelje po delu kolesarskih poti oziroma pešpoti. Ampak, glej ga zlomka. Konec avgusta sem na kolesarski poti pri Petrolovi bencinski črpalki v Žabji vasi naletel na črepinje ulične svetilke, ki se razprostirajo po celi širini pločinika in kolesarske steze v dolžini nekaj metrov, tako da če hočeš zadevo varno speljati, moraš iti seveda po cesti. Se zgodi (razbita svetilka je sad vandalizma ali prometne nesreče, bolj prvega kot drugega). Po mesecu dni se še vedno ni nič premaknilo, zato pokličem na občino (Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve), kjer mi prijazno povejo, da bodo za zadevo čez dan zagotovo poskrbeli. Mine teden dni brez sprememb. Nekajkrat pokličem, a telefon zvoni v prazno, kličem na policijo in povedo, da naj kar njih pokličem, ker so pristojni za to... ker se mi nihče ne oglasi, po elektronski pošti pošljem prijavo pristojnemu, ki ima na lični internetni strani novomeške občine elektronski naslov... Do danes nič... Pogovarjal sem se tudi z drugimi kolesarji in pravijo, da se kolesarske steze sploh ne čistijo!? Ali ne bi raje denar za kolesarje v celoti vložili v nova parkirišča, ker bomo (‘nebencinarji')tako ali tako kmalu izumrli. Vsem, ki pa uporabljate navedeni odsek poti, predlagam, da počakamo na konec zime, mogoče pa jo bo kak traktor po pomoti splužil pri rednih cestnih delih. Pa še to: ste že kdaj videli profesionalne kolesarje, da bi se vozili po kolesarskih stezah? Zdaj najbrž razumete, zakaj. Teme mladosti Bariča Smole, foto Boštjan Pucelj Generacija šestdesetih je povzročala probleme, generaciji v naslednjih dveh desetletjih sta zastavljali vprašanja (ekološka, mirovna, feministična...), generacija mladih v devetdesetih se je ukvarjala samo še s sabo, prva generacija v tretjem tisočletju pa menda niti s sabo ne več. Mladost je bila včasih čas iskanja. Sebe in drugih in znotraj tega velikih zgodb. Kaj je danes velika zgodba, velika tema za mlade? Zdi se, daje ni. Na našem koncu zadnje čase kar naprej hodimo na volišče. Pa razen v volilnih komisijah nisem tam opazila kaj prida mladih; se mar zanimajo samo še za tisto, kar se izplača, in to takoj? Je zanje vse brez zveze, celo njihova lastna volilna pravica? Javnomnenjske raziskave kažejo, da so mladi za demokracijo, človekove pravice, ne zanimajo pa se za institucionalno politiko. Tako se razen ob vprašanjih, ki zadevajo varnost (bone za prehrano in podobno) skoraj ne oglašajo: niso organizirani niti politično niti sindikalno niti gibanjsko, če vzamemo, da potrošništvo ni neke vrste gibanje. Politika se je, kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, odpovedala mladim, zato so se mladi odpovedali politiki. Sicer politične stranke imajo neke blede podmladke, ampak ravnajo tako, ko da so se lekcijo o očetih in sinovih slabo naučile (ali pa so politični očetje še premladi). Kot da je sedanjost nekako čas nejasnih identitet, ki jim lahko konture še najbolj zariše Cerkev, zaradi česar ni čudno, da je bil npr. shod v Koelnu tako množičen. Da bi se nejasnost zbistrila, je treba najprej čutiti sebe in druge; ampak kako to doseči v vedno bolj zbeganem času? V času multipliciranih podob in tisočerih informacij, kjer je v labirintu težko najti Ariadnino nit? Žato sploh ne čudi, da mora v lokalih glasba rohneti, saj uboga čutila potrebujejo vedno močnejše dražljaje. Daje treba vzeti kaj močnejšega, da bi začutil, da živiš. Da je treba zato včasih tudi zarezati v lastno kožo, se čez polno črto zapoditi proti drugemu avtomobilu... Navadno družba mlade ocenjuje ambivalentno: kot tiste, ki živijo svoje najlepše obdobje, ali pa jih ima za lahkomiselne in neizkušene. Poleg tega jih deli nekako na desetletja: generacija šestdesetih je povzročala probleme, generaciji v naslednjih dveh desetletjih sta zastavljali vprašanja (ekološka, mirovna, feministična...), generacija mladih v devetdesetih se je ukvarjala samo še s sabo, prva generacija v tretjem tisočletju pa menda niti s sabo ne več. Ne samo zanje, tudi za odrasle je bilo preveč sprememb, kolo se silno hitro vrti, v takem položaju pa se ljudje odzovemo s potrebo po varnosti. Zato (pa ne le zato, v ozadju so tudi drugačni pogoji zaposlitve, ostrejša stanovanjska politika...) ni čudno, da se čas odraščanja, osamosvajanja podaljšuje in ljudje v Evropi odhajajo od doma med tridesetim in petintridesetim letom. Po drugi strani potrošništvo goji kult mladosti, ko daje to samo po sebi kvaliteta. Povsod, razen morda med majhnimi otroki (kar dokazuje, da to ni naravno stanje) prevladuje individualizem, razbite so oblike generacijske povezanosti in jih morda mladi z nostalgijo prikličejo le še s kakšno vinsko manifestacijo, apologetsko prevzeto od “senilcev”. Mladim danes največ pomenita zdravje in mir, ne več ustvarjalnost in vznemirljivost. Za takšno stanje so deloma krivi tudi starši; v človekovi naravi je menda nekaj, kar ga naravnava k takemu ravnanju, ki je zanj najbolj ugodno. Pred štirinajstimi dnevi sem eni od zaščitniških mater, ki odloča o hčerinem študiju, poleg službe leta po njenih opravkih, ji išče stanovanje v novem kraju študija, pomočnike pri izdelavi diplomske naloge itd., povedala, da iz hčere dela invalida. Bila je ogorčena, saj se ona vendar žrtvuje. Popolnoma izčrpana je zaradi tega naprezanja. Ne uči je samostojnosti, obenem pa ji ves čas očita, da to ni. Med mladimi torej vlada blažen, s potrošniškimi lažmi obložen mir. Varnost oz. strah zanjo pa je tisto, zaradi česar nas oblastniki, taki ali drugačni, lahko vodijo na vrvicah. Gotovo proračuni obrambnih ministrstev ne bi bili tako visoki, če ne bi bilo strahu pred terorizmom, sosedi in še kom. Je takšno stanje dobro ali slabo? Gotovo je dobro, če se v njem nabirajo sile za novo ustvarjalnost, ki tu in tam prileze na dan s kakšnim študentskim društvom ali vznemirljivo knjigo mladega Gazvode ali Brulca. Gotovo je slabo, če vodi v letargijo. Vendar se po Parsonsu cikli aktivizma in pasivizma menjavajo na vsakih dvajset let. Če so bila devetdeseta pri nas leta aktivizma, potem pa je nastal neoprijemljivi, hitro tekoči čas tranzicije, ukrepov, nadzorov, pritiskov, bo zdaj že kmalu čas za to, da mladostniški duh splava iz zamegljene močvare. Mladi namreč ne morejo dolgo mirovati. Do takrat pa je čas, da ohranijo bistre glave in potuhtajo, kaj je tisto novo, za kar se je vredno zmigati. Morda bodo imeli ob vprašanju študentskih servisov, plačljivega študija in še česa kmalu priložnost. Alojz Muhič: Novomeška komunala se tudi po letu in pol še vedno otepa obtožb, ki sta jo na dan naplavili kriminalistična preiskava in poročilo računskega sodišča. Še več, pojavljajo se novi očitki in nove ovadbe. Zadnji se je javnemu podjetju po robu postavil Milan Samide iz Smolenje vasi, ki Komunali očita nekvalitetno gradnjo kanalizacijskega sistema. Ne le v Smolenji vasi. Malomarno naj bi se gradilo tudi prej in v večjem obsegu. Njegovi očitki so sprožili kar precejšen preplah, saj naj bi taka gradnja vplivala tudi na kakovost pitne vode. O tem, o očitkih računskega sodišča, o odnosu z nadzornim svetom in o razmerah v javnem podjetju po vseh aferah, ki so ga pretresale v zadnjem času, smo se pogovarjali z direktorjem Komunale Novo mesto Alojzom Muhičem. Nikogar ne zagovarjam, nisem pa tisti, ki Boris Blaič, foto Borut Peterlin Kritike na račun Komunale nikakor ne potihnejo. Zadnje, ki so prišle v javnost, govorijo o nekvalitetni in celo malomarni gradnji kanalizacijskega sistema, kar bi lahko imelo za posledico tudi onesnaženje pitne vode. So ta opozorila upravičena? Najprej moram poudariti, da vse te kritike izvirajo od nepooblaščene osebe. Jaz moram verjeti izvedenim projektom, nadzornim organom in našim ljudem, ki vodijo posamezne investicije. Gospod Milan Samide je bil včasih sam delovodja na teh gradbiščih. Točno ve, kakšne napake se delajo. V bistvu zdaj pljuva sam po sebi, saj se takrat ni delalo nič drugače kot danes. To seveda ni opravičilo, če je kaj slabo narejeno. Z vsemi, ki delajo na investicijah, in z zunanjimi nadzorniki sem imel sestanke in od njih zahteval, da morajo dosledno spoštovati vse pogoje iz projektne dokumentacije. Oni mi zagotavljajo, da to upoštevajo. Gradbišče v Smolenji vasi sem si ogledal osebno in moja laična ocena je, daje tam stanje bistveno boljše, kot je bilo na ostalih gradbiščih. Upam, da se bo ta kakovost še izboljšala. Gre predvsem zato, kar poudarja tudi gospod Samide, da je bila nepravilno izvedena »posteljica« (zemeljski kanal, v katerega je položena kanalizacijska cev, op. a.), na kar sem opozarjal že pred letom ali več. Ta zahteva se mi zdi čisto na mestu in cevi se ne polaga več na zemljo, ampak se pred tem naredi »posteljica« iz peska. Tako mi vsaj zagotavljajo strokovnjaki, ki so za to zadolženi. Očitek gospoda Samide je tudi ta, da bi moralo biti med kanalizacijsko cevjo in betonskim jaškom, v katerega je cev vpeljana, po tovarniških standardih vstavljeno posebno tesnilo. V nasprotnem primeru se cev lahko poškoduje in pride do izlitja. Kar se tiče stikov med jaški in cevjo, mislim, da smo s poliestrskimi cevmi zadevo v celoti rešili. Testi vodotesnosti, ki jih naredimo pred vsakim tehničnim prevzemom, izvajajo pa jih zato pooblaščene in neodvisne ustanove iz Ljubljane, dokazujejo, da so vsi kanali in jaški vodotesni. Če mi nekdo, pa ne le iz naše firme, ampak tudi iz širše strokovne javnosti zagotavlja, da so dela izvedena tako kvalitetno, da ustrezajo vsem zahtevam in predpisom, jim moram verjeti. Milan Samide morda ni pooblaščena oseba, je pa izkušen gradbinec in strokovnjak. Gospodu Samideju sem poslal vabilo na sestanek, ker bi se želel osebno seznaniti s temi zadevami. Do sedaj sem imel stvari razčiščene le z ene strani, ne pa tudi z njegove. Meni namreč trdijo, da je to, kar zagovarja gospod Samide, v praksi neizvedljivo. Da naj bi bila to zgolj teorija, ki jo je imel za diplomsko nalogo na višji šoli za komunalo. Ravno danes sem imel pri sebi ljudi, ki so mi pojasnjevali, da so stvari na terenu, v jarku, precej drugačne kot na načrtu. Šele ko bova z gospodom Samidejem te stvari razčistila, si bom lahko ustvaril svoje stališče. Sporen naj bi bil tudi način vpeljave kanalizacijskih cevi v jaške, ki je drugačen od projektnih zahtev. Posledica tega je lahko zamašek v kanalizacijskem omrežju. Ali je te napake sploh mogoče odpraviti? Na to ne znam odgovoriti. Otemmenihčeni obvestil. Prej ste omenili slabo narejene »posteljice«. Zakaj se Komunala sploh zadovolji s slabo opravljenimi deli? Če komisija, ki je sestavljena iz strokovnjakov z različnih področjih, ugotovi, daje projekt narejen po vseh tehničnih normativih, kako jim lahko jaz oporekam? Te komisije so ugotovile, da so cevi kvalitetno položene, čeprav teh »posteljic« ni bilo. Mi smo cevi pregledali s kamero. Ugotovili smo, na primer, daje na cevi nastala izboklina, ker je bila položena na skalo. Od izvajalca smo potem zahtevali, daje ta del odkopal in pravilno položil cev. Zakaj pa je Komunala sploh plačala objekt, ki ni opravljen na ustrezen način? Poglejte, izvajalca in nadzorni organ dobimo prek javnega razpisa po zakonu o javnih naročilih - računskega sodišča ne mislim imeti spet v hiši. Poleg tega gradnjo objekta redno nadzorujejo tudi naši ljudje. Izvajalce že med gradnjo opozarjajo na napake in od njih zahtevajo, da se odpravijo. V Smolenji vasi smo Kostaku oziroma njegovemu podizvajalcu Timiju celo ustavili dela Kolikor sem seznanjen, se je to zgodilo na zahtevo gospoda Samide, ki je zaradi nekvalitetne gradnje Timiju prepovedal izvajanje del na svoji zemlji. To so druge zgodbe. Pomembno je to, da se dela, če se ugotovi, da se projekt izvaja nekvalitetno, ustavijo in da se zahteva, da se izvajajo tako, kot je predvideno v projektu. Očitki o nekvalitetni gradnji niso novi, a dela se ustavljajo šele zdaj, ko je zadeva prišla v javnost. To se je delalo že pred mano. Dejstvo pa je, da sem se prvi dan, ko sem prevzel funkcijo, sešel z vsemi odgovornimi ljudmi in jasno povedal, da zahtevam kakovost. Tako kot sem jo dolga leta zahteval v pekarnah, kjer smo pekli dober kruh, tudi tu ne mislim popuščati. Zadeve morajo funkcionirati. Kdo je opravljal preizkuse na kanalizacijskem omrežju? Po mojih informacijah je bilo to podjetje Grans, ki je v lasti Alojza Novaka, brata nekdanjega direktorja Komunale Boruta Novaka. To podjetje je za Komunalo opravljalo tudi druge posle. Ali ni nekoliko nenavadno, da ožje sorodstvo nekdanjega direktorja tako tesno sodeluje z javnim podjetjem? Grans za Komunalo ne dela nič več. To vam lahko zagotovim. Dela ima toliko, kolikor odpravlja svoje napake na kanalizacijskih sistemih, ki smo jih ugotovili ob prevzemu. Drugih del ne dobi več. Poleg tega ima Grans pri nas zadržnega še kar nekaj denarja, mislim, da okoli 18 milijonov tolarjev. Če napak ne bo odpravil, bomo ta dela predali nekomu drugemu in sredstva porabili. Kako bi, na primer, v času, ko ste bili direktor Dolenjskih pekarn, reagiral lastnik družbe, če bi izvedel, da je eden glavnih dobaviteljev pekarn vaš brat? Verjetno bi se vprašali, zakaj je to tako. Nadzorni svet Komunale je bil bolj strog in vam je pred časom predlagal, da tri zaposlene, ki nosijo največjo odgovornost za napake, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, razrešite z odgovornih delovnih mest. Kaj ste doslej storili? Kje so zdaj zaposleni? Čeprav se mi zdaj lepi ta etiketa, moram poudariti, da nikogar ne zagovarjam. Sem pa vedno, tudi v času, ko sem delal še na tržni inšpekciji, zagovarjal prepričanje, da tudi če odkrijem napako, nisem jaz tisti, ki mora ljudi soditi. To naj počnejo organi, ki so za to pristojni. Če so napako že odkrili, pa do zdaj, po letu in pol, niso vložili niti enega obtožnega predloga, ne moremo mi nikogar likvidirati. Kljub temu je Novak moral že ob izbruhu afere odstopil s funkcije direktorja, kar je precej visoka kazen. Tudi Jožica Fabijan je bila razrešena s funkcije pomočnice direktorja, edino Žare Kovačevič je ostal koordinator za investicije. Upošteval pa sem tudi sklep nadzornega sveta, tako daje Borut Novak zdaj samo koordinator za Cerod, Fabijanova pa referentka za izobraževanje kadrov in kadrovske zadeve. Prej je bila vodja kadrovske službe, ki sem jo zdaj prevzel sam. Nekdanji direktor Novak si je po mnenju revizorjev v slabem letu in pol izplačal za osem milijonov tolarjev previsoko plačo. Boste zahtevali, da ta denar vrne? Previsoka plača je bila ugotovljena zato, ker je v statutu podjetja in v pogodbi o delu zapisano, da mora direktorjevo uspešnost nadzorni svet ugotavljati vsako trimesečje. Te ocene nadzorni svet pri Novaku ni podajal na tri mesece, ampak je po skoraj enem letu to potrdil za naprej in za nazaj. Novak pa si je res izplačeval stimulacijo v višini, kot je bila odobrena. Jaz tu strogo pazim. Meni stimulativni del poteče naslednji mesec in na naslednji seji nadzornega sveta bom predlagal, naj se odloča o višini moje plače, ki je, naj poudarim, bistveno nižja, kot je bila Novakova. Jasno pa je, da vse te polemike vplivajo na dokaj nizko stimulacijo, ker nadzorniki menijo, da ne izvršujem njihovih sklepov. A to ni res. Trdim, da so vsi sklepi uresničeni. mora soditi ljudem Če so odkrili napako, pa do sedaj, po letu in pol, niso vložili niti enega obtožnega predloga, mi ne moremo nikogar likvidirati. Natančno sem vprašal, ali imajo v mislih izključitev teh treh oseb iz delovnega razmerja, ali zgolj prerazporeditev na druga delovna mesta, ki so ustrezna njihovi izobrazbi. Sklep jasno zahteva zadnje. To sem tudi naredil. Nadzorni svet je zahteval tudi poročilo o materialni škodi, ki je nastala zaradi napak, ki jih navaja računsko sodišče. Ste ga že pripravili in ali bo kdo za to škodo materialno odgovarjal? Poročilo je pripravljeno in ga bo nadzorni svet na naslednji seji obravnaval. Preden nadzorni svet ne pove svoje, ne morem razkriti njegove vsebine. Kaj bo s previsoko odmerjeno števnino, ki jo je Komunala prikazala kot dobiček? Bodo uporabniki vaših storitev denar dobili vrnjen? Števnina je bil zaračunana na podlagi zakonodaje in našega predloga, ki so ga potrdili tudi vsi občinski sveti. V mestni občini Novo mesto je bila števnina dejansko nekoliko previsoka, zato smo jo zmanjšali za četrtino in zamrznili. To smo storili zato, ker gre proces zamenjave števcev z daljinskim odčitavanjem naprej. Sredstva, ki se bodo nabrala iz števnine in tista, ki jih moramo po mnenju računskega sodišča prerazporediti iz preteklosti, se bo uporabila za zamenjavo števcev. To velja za Novo mesto in Šentjernej. V občini Škocjan je razlika v zamenjanih števcih in pobrani sredstvih samo 12-odstotna in bomo občini predlagali 12-odstotno znižanje števnine. V občinah Žužemberk, Mirna Peč in Dolenjske Toplice pa velja, daje bilo porabljenega več denarja, kot smo ga pobrali iz naslova števnine. Skratka, števnina je bila upravičena, le cena je bila nekoliko previsoka in prihodek napačno knjižen, saj je bil ta denar voden kot dobiček, ne pa kot čisto namensko sredstvo. To bomo zdaj popravili. Pa se ne bo del tega denarja vendarle izgubil? Od višine dobička je verjetno odvisna tudi višina stimulacije uprave in dodatne nagrade za zaposlene. Kako je bilo to urejeno v preteklosti, ne vem. Mi smo lani, ko sem bil jaz direktor, zaradi dobrega gospodarjenja v skladu z načrtom delavcem izplačali božičnico. V preteklosti se je ta dodatek izplačeval v obliki nadomestila za vzdrževanje delovnih sredstev. To je bila tudi ena od pripomb računskega sodišča. Pred letom in pol, ko ste postali direktor Komunale, ste napovedali, da si boste prizadevali za ureditev razmer in za vnovično pridobitev ugleda javnega podjetja. Mislite, da ste dozdaj upravičili te napovedi? Ne. Mislim, da je preveč zunanjih vplivov in napadov na kolektiv, ki si tega ne zasluži. Vsi ljudje delajo prizadevno. Ne ločujem po strankarski pripadnosti. Bojan Kekec, na primer, ki je odgovoren za vodooskrbo, je član SDS in mu lahko izrečem vse pohvale. Igor llar, ki skrbi za kanalizacije in čistilne naprave, je član SLS. Za Simona Štuklja, ki je vodja splošne komunale, sploh ne vem, ali je član kake stranke ali ne. To so mladi inženirji, sposobni in zagnani. Zato so prizadeti, ko po časopisih berejo ta spotikanja in spodkopavanja. Tedensko mi na kolegijih kažejo ne le svoje uspešno delo, ampak tudi probleme, s katerimi se srečujejo. V tem pogledu sem z nekaterimi ljudmi na Komunali zelo zadovoljen. Tega sicer ne morem trditi za oddelek za razvoj in investicije. Če nekdo namreč na terenu vidi napake, je to gotovo tudi delno naša krivda. A tudi na tem področju potekajo intenzivni pogovori o tem, kaj in kako spremeniti, da se te drobne napake, ki nastajajo, ne bodo več dogajale. Sestanke z izvajalci smo že imeli in jih bomo imeli tudi v prihodnje. Skratka, natančko jih bomo seznanili s tem, kakšne napake delajo in na kakšen način jih morajo odpravljati. Torej v sistemu vendarle obstajajo napake in se je v preteklosti dogajalo nekaj, kar se ne bi smelo. Bojim se, da se bodo navkljub vsem tem intenzivnim prizadevanjem - uvedli bomo tudi ISO standard - napake še vedno dogajale. Večkrat naredim primerjavo s svojo prejšnjo službo. V vseh standardih in pravilih je bilo napisano, da mora biti kruh soljen. Pa je bila vsake toliko časa kakšna serija neslana. Že, ampak napake na kanalizaciji v vodovarstvenih območjih so bolj problematične kot neslan kruh. Kar se tiče teh očitkov, lahko povem to, da smo imeli v Stopičah pred leti zelo slab vodovarstveni režim. A odkar so kanalizacijski sistemi v Stopičah dograjeni - zdaj si tudi prizadevamo, da bi vanj vključili tudi okoliške vasi -, se je pitna voda na zajetju bistveno izboljšala. Voda iz Stopič je celo boljša kot tista iz Družinske vasi. Obstaja pa drug problem. Nihče ne pogleda, kakšna je poraba herbicidov ali gnojnice na tem območju. To je bistveno bolj škodljivo, kot če iz kanalizacije steče kak liter. In še nekaj. Okvare na kanalizaciji dejansko lahko vplivajo na zajetje. Kar pa trdi gospod Samide, to je, da kanalski sistem vpliva na vodovodnega, ki gaje po novih pravilih možno speljati v istem vodu, to pa ni mogoče. Med obema cevema je določena minimalna razdalja in vodovodni sistem je vedno nad kanalskim. Poleg tega vodovodov ne gradimo več s poroznimi salonitnimi cevmi, ampak z železnimi ali drugimi nepropustnimi materiali. Druga zgodba je Suha krajina, kjer nastane tudi večina okvar na vodovodih. Ampak tam niti nimajo kanalizacije. Medtem pa v Novem mestu okvar na vodovodu v zadnjem letu skorajda ni bilo. Novi sistemi bodo to možnost še zmanjšali. Prej ste našteli vodje svoje oddelkov in stranke, ki jim pripadajo. Tudi sami ste strankarski človek. Vam je kdaj žal, da ste iz gospodarstva prišli v javno podjetje, kjer je vpliv politike precej večji? Kjer koli sem bil zaposlen, vedno sem se trudil delati uspešno in pošteno. Petnajst let v enem podjetju je kar dolgo obdobje. Spremembe se dogajajo, in ko so moje vizije sistema dela in razvoja Dolenjskih pekarn prišle navzkriž z vizijo lastnikov, sem začel iskati novo službo. Kar se tiče moje politične opcije, se ne morem okarakterizirati kot zagrizen liberalec. Jaz sem bolj za zmerne zgodbe in za spoštovanje vseh ljudi, s katerimi sodelujem. Javil sem se na prosto delovno mesto, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu in tako prišel v Komunalo. Menil sem, da je za tri leta, kolikor mi jih je manjkalo do upokojitve, primerno, da bi kot pomočnik direktorja za operativo delal mirno in dobro. Potem pa se je zgodilo to, kar se je, in nisem imel druge možnosti, kot da se prijavim na delovno mesto, kjer sem sedaj. Tu nameravam ostati še teh 34 mesecev, kolikor mi jih je ostalo do upokojitve. Če me prej zamenjajo, tudi prav. Bom že našel delo drugje. fotopub Uroš Ravbar Obrazi Indije v Skrivnostne žitne forme tudi pri nas Končno se tudi v Sloveniji nekaj dogaja. 15. julija tega leta smo postali ponosni lastniki že drugega avtentičnega žitnega kroga, ki se je pojavil pri nas. Aleksej Metelko Nestrpno pričakujemo tretjega v dolenjski metropoli. Prvi avtentični žitni krog v Sloveniji, Pečarovci, Murska Sobota Prvi žilni krogi so nastali v Angliji leta 1978 in od takrat se j Filozofski vidik pojavljajo vsako leto. Večinoma na Otoku, drugače pa tudi i John Michell je leta 1990 na konferenci z naslovoi drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi in Japonski. Navadno j Skrivnost krogov v žitu govoril o globljem pomenu, ki nastanejo ponoči na poljih pšenice, ječmena, ovsa in drugega skriva v učinku žitnih krogov na ljudi. Carl G. Jung je menil žitnega živeža. Wiltshire 7/mesje avgusta 1980 poročal o da so NLP-ji nosilci sprememb v človeški zavesti. Jung je vandalskem dejanju neznanih pobalinov, ki so v ovsu naredili I dopuščal tudi možnost, da so NLP-ji primer t. i. »projekcije«, tri skoraj popolne kroge s premerom 20 metrov. Ostala pa je j kar pomeni, da so odraz podzavestnega uma oz. kolektivne uganka, kako jim je to uspelo, saj na njivah ni bilo nobenih | podzavesti. Vzemimo v obzir njegov koncept sinhronosti oz. sledi. Oves okrog krogov je bil popolnoma nepoškodovan, j smiselnih naključij, za katerega je verjel, da je delo podrobna analiza pa je pokazala, da tudi poležani oves ni bil podzavesti, ki to počne z namenom, da zavestni um prisili k poškodovan oz. polomljen. Vse žito je bilo le vrtinčasto! večji občutljivosti in poglobljenosti. Kakor koli, če je namen poležano v smeri urinega kazalca. Atmosferski fizik, član,! žitnih krogov poseči v način človekovega razmišljanja, organizacije za raziskovanje tornadov in viharjev (TORROjj pomeni, da se dogajajo intervencije v naš razvoj. Razvoj dr. Terence Meaden, je podal tezo, da bi kroge lahko povzročil! temelji na notranji motivaciji in človek je v primeru reševanji poletni vrtinčasti viharji, kakršni se pogosto pojavljajo na x ugank in skrivnosti zagotovo motiviran ter se poglablja odprtih poljih. Vendar je tudi Meaden kasneje sam priznal, da razmišljanja. Žitni krogi potemtakem izpolnjujejo svojj viharji ne zarisujejo geometrijskih oblik, temveč udarijo na poslanstvo. Vprašanje je, ali smo določili poslanstvo žitnij slepo in za seboj pustijo polomljeno žito. Kasneje so opazili krogov mi ali kdo drug?! še eno zanimivost, namreč, središčna točka vrtinca je bila v ________________________ odmaknjena 1,2 metra od središča. V Sloveniji Prvi žitni krog v Sloveniji se je pojavil 20. junija 2000 v Prevara časopisnih hiš? Pečarovcih pri Murski Soboti. 0 njem so poročali vsi slovenski Čez čas so začeli nastajati trikrožni in petkrožni vzorci, mediji. Prejšnji večer naj bi znanka Zelkovih (družine, na Prvi peterček se je pojavil v Cley Hillu blizu VVarminstra, kjer katere njivi se je pojavil žitni krog) opazila svetlečo kroglo so v preteklosti pogosto poročali o NLP-jih. Ker je bil pojav velikosti lune, ki se je pomikala proti mestu, kjer so naslednje žitnih krogov vse bolj pogost, je počasi začel zbujati zanimanje jutro opazili krog. Premer zunanjega kroga je bil 32 metrov, pri novinarji, še posebno ker je imel angleški tisk v poletnem debelina pa okoli 1 meter. Notranji krog pa je imel v premeru času po navadi pomanjkanje zanimivih novic. Kmalu so 8 metrov, žito je bilo poležano v nasprotni smeri urinega postali žitni krogi tema mnogih debat in besednih vojn. Ufologi kazalca in bilo nepoškodovano. Neposredno po sredini kroga so trdili, da so delo NLPJev, skeptiki pa vztrajali pri vandalih, je potekala meja med pšenico in ječmenom. Pozornemu Nakar je prišla na dan šokantna novica. Neki peterček je opazovalcu ne bo ušlo dejstvo, da je žitni lik dejansko simbol nastal po naročilu časopisa Daily Mirror. Ta je neki družini sonca. Lik pa se je pojavil en dan pred poletnim solsticijem, plačala, daje naredila posnetek prvega peterčka. Vandali so Drugi žitni krog pa smo odkrili 15. julija 2005, in sicer na Drugi avtentični žitni krog v Sloveniji, Pobrežje, Ptuj prišli na hoduljah in z bosimi nogami poteptali žito. Razlog za pšeničnem polju pri Pobrežju pri Ptuju. Prvi gaje opazil policaj, umeten žitni krog je bilo maščevanje konkurenčnemu Daily ki je opravljal helikopterski nadzor prometa. Nihče ne ve, Expressu, ki je prvi objavil zgodbo o žitnih krogih in si z njo kdaj naj bi krog točno nastal, predvidevajo pa, da je bil ob dodobra napolnil žepe. Preden je popolnoma prevladalo najdbi star približno dva tedna Tako je na podlagi srobota, ki prepričanje, da gre pri žitnih krogih za prevare, je Bob Rickard, je ponekod že prerasel poležano pšenico, ocenil predstavnik urednik Fortean Timesa nakazal na to, da pri drugih krogih ni Perutnine Ptuj, lastnice polja. Krog je imel premer približno bilo sledov človeških nog in hodulj. Opozoril je tudi na grob in 50 metrov in po trditvah prvih obiskovalcev nepoškodovane površen obod krogov, česar pri drugih žitnih krogih ni bilo. bilke. Tudi v tem primeru je bila pšenica poležana v nasprotni Sčasoma so se začeli pojavljati vse bolj zapleteni vzorci in smeri urinega kazalca izgledalo je, kot da se tisto, kar počne nenavadne žitne Drugače pa je bilo v Sloveniji skupaj 6 primerov žitnih formacije (človek, narava, NLP-ji, kar koli že), dobesedno krogov, vendar so kot avtentična obveljala le omenjena, norčuje iz ljudi. Ko se je ugotovilo, da so vsi vzorci v smeri Kriteriji za določanje avtentičnosti so nepoškodovane bilke, urinega kazalca, se je kmalu pojavil krog z vrtincem v drugo zavitost bilk v poležane snope ter odsotnost dejavnikov, ki smer. Ko je nekdo dejal, da si goljufi pomagajo s helikopterji, bi nakazovali na delo človeških rok (odtisi nog, sledi, ki se je kaj kmalu pojavil krog, ki je ležal pod daljnovodom. vodijo do kroga in podobno):' Posnetek nastanka Danes vemo, da v Angliji obstajajo plačanci, skupine, ki Obstaja kratek posnetek, ki prikazuje nastajanje : se ukvarjajo z izdelovanjem žitnih formacij. Gre za privabljanje snežinkaste oblike v žitu. Na posnetku je opazno hitro turistov, biznis ali enostavno za dvojno prevaro? Nam hočejo premikanje nekakšnih svetlobnih krogel, ki letijo nad poljem z umetnimi žitnimi liki vprogramirati razmišljanje o tem, da in zarisujejo oblike v žito. Avtor posnetka John Wheyleigh je so liki delo človeških rok in da se bi končalo nadaljnje nenavadno dogajanje ujel v svoj objektiv avgusta leta 1996, preučevanje? Če je temu tako, pomeni, da so njihova dejanja ko je šotoril v južni Angliji pri Oliveris Castlu. Nekateri in dejanja plačnikov namenska ovira na poti, ki vodi do raziskovalci menijo, da je posnetek potegavščina, vendar so resnice. Lahko govorimo o teoriji zarote? Nam določeni akterji iz večine profesionalnih videolaboratorijev, kjer so posnetek namenoma prodajajo brezzvezne dokaze? strokovno preučili, potrdili avtentičnost filma in zavrnili Ne morem si kaj, da na koncu ne omenim t.i. Paškega možnost, da je bil obdelan z računalnikom. Zaenkrat je trikotnika. Na otoku Pagu naj bi pristali nezemljani in za/pod omenjeni posnetek edini, ki prikazuje nastanek žitnega lika, seboj na kamnitem področju pustili viden lik trikotnika. Po obstaja pa kar nekaj pričevanj, ki potrjujejo, da so videli polurni neudobni hoji po ostrih in od poletne vročine razbeljenih podoben nastanek. Nekateri govorijo tudi o visoko brenčečem kamnih sem si »»trikotnik«« (bralec naj bo pozoren na dvojne zvoku, ki spremlja nastanek likov. Po pričevanjih obstaja še navednice) ogledal na lastne oči in si na svojo žalost moral drug način nastanka, ko se na polju običajno v zgodnjih priznati najbolj potratno pot svojega življenja. No, kakor koli jutranjih urah pojavi megla, se kasneje dvigne in se na tem že, za konec še nekaj za razmislek. Glede na to, da nam mestu prikaže določena žitna forma Žitne formacije so vedno primanjkuje morja za uspešno trženje turistične ponudbe ob bolj zapletene in nekatere so prava poslastica za oko. Vedenje poletnih mesecih, bi se lahko zgledovali po sosedih in začeli o žitnih krogih je postajalo vse večje in hkrati vse manjše, tržiti nenavadne pojave. Sam bi prevzel vlogo plačanca... Ene lepših in zapletenejših žitnih formacij park: mikroskop Nejc Gazvoda: Naša generacija nima povezovalne ideje RaStO Božič, foto Boštjan Pucelj Velika popularna gibanja so minila, celo za grunge kot zadnjo veliko rock zvrst smo bili premladi. Ostaneš nekako v zraku, pri vrstnikih opažaš, kako hitro se spreminjajo in prilagajajo. Hočejo ti vsiliti določene trende, zato si zmeden. Če hočeš nad to, spoznaš, da nimaš oporne točke. Novomeščan, študent 2. letnika filmske režije na AGRFT, dvajsetletnik. Iz njegove zbirke kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, lani izdane pri založbi Goga, veje obremenjenost z izkušnjami lastne generacije. Iskren sogovornik razmišljajočega pogleda na svet, dober pripovedovalec. Prevodnik, skozi katerega na papir stečejo spoznanja, težave, značilnosti vrstnikov. Soočenje s krutim svetom in resničnostjo. Pisanje je zanj način samorazlage in dojemanja. Posluša veliko glasbe, Pearl Jam na prvem mestu, ima široko glasbeno obzorje, na teden pogleda več filmov. Prihodnje leto izide njegov prvi roman. Najin pogovor je potekal v jesensko hladnem atriju Goge, sobota dopoldne. Tvoja pisateljska žilica postaja poslanstvo, kam segajo začetki? V zadnjih razredih osnovne šole in skozi gimnazijo smo vsi poskušali nekaj pisati. Pritegnila me je proza, lotil sem se kratkih zgodb, iz katerih so potem nastale Veverice. Očem si pisal? 0 stvareh, ki so se mi dogajale skozi šolanje, pretvoril sem jih v zgodbe. To niso dobesedni dogodki, vse je sestavljeno iz drobcev. Čas srednje šole se mi zdi kot hitra leta sprememb, čas formiranja osebnosti. Praviš, da so se Veverice kuhale v tebi? Nastajale so od drugega do četrtega letnika. Pisal sem postopoma. Ves čas sem se vračal nazaj, uspel sem ohraniti rdečo nit in preplet. Ta način pripovedovanja me zabava. Veverice so simbol, tvoja knjiga jih je polna. Kako si prišel do njih, psihoanalitično, je samo prišlo na dan? Nisem jih ravno nastavljal. Pišem, dokler se mi ne ustavi, nato začnem razmišljati. V nadaljevanju nastavke uporabim in dodelam. Za stvari, kot si jih zapisal, je potrebno predznanje. Sprašujem se. odkod tako zrel pogled na življenje, distanca do lastne generacije? Lastno generacijo imam rad, sem njen del. Tudi sam sem šel skozi vse osnovne najstniške postaje, imam celo občutek, da ne bom nikoli povsem odrasel. Določenih stvari ne moreš sprejeti, zato se jih različno lotiš. Nekateri želijo čimprej pozabiti in preživeti, drugi se vržejo v droge, alkohol. Sam sem se izvlekel s pisanjem. Kaj si potem, strelovod, vest generacije? Ne vem. Ko se ozrem na Veverice, je to najboljše, kar sem bil takrat sposoben napisati. Včasih me še vedno prime, da bi moraliziral. Mogoče je to napaka. Povem zgodbo, nekdo se v njej najde. Lahko jo prebere kot štorijo ali poizkusi izvleči kaj več. Kritičen si. Omenjaš šolo, cerkev, presojaš okolje, družino, brezbrižnost, odtujenost. Kaj je vse to prignalo v zavest šestnajstletnika? Obremenjenost, cankarjanski kompleks, naturalistični pristop? Nekaj je že v splošni slovenski zavesti. Nisem se hotel lotiti najbolj osnovnih najstniških tem, recimo lika, ki žura, se drogira, izgubi prijatelje. Gledam veliko filmov, berem, hkrati se znotraj mene gradi neki najbolj ustrezni svet. Našel sem se v zgodbah, ki niso najbolj običajne. To je »film noir«. Recimo. Nad »črnim filmom« sem zelo navdušen. Večkrat kdo omeni, da se moje zgodbe berejo kot film. To se mi ne zdi nič slabega. Rad imam filme, zato imam vizualni pogled. Med pisanjem mi v glavi teče film. Še vedno se sprašujem, kaj žene najstnika k tako pesimističnemu pogledu: obsedenost s smrtjo, deviantnost, zaznamovanost. Praktično smrt povsod nastopi kot katarza, liki šele potem spoznajo resnico? Ne vem. Mogoče gre res za najstniške teme. Darkerske? Ja, darkerske! V srednji šoli smo se razdelili in spopadli s svetom. Eni so šli na nivo popa, če uporabim glasbene oznake, upoštevali trende, drugi so te povsem zanikali, zašli v metal in darkerske vode. Mene ni pritegnila nobena od strani, sta me pa obe očarali. Gre za vpliv pop kulture? Zanimivo postavljeno. Naša generacija ni imela neke povezovalne ideje. Velika popularna gibanja so minila, celo za grunge kot zadnjo veliko rock zvrst smo bili premladi. Ostaneš nekako v zraku, pri vrstnikih opažaš, kako hitro se spreminjajo in prilagajajo. Hočejo ti vsiliti določene trende, zato si zmeden. Če hočeš nad to, spoznaš, da nimaš oporne točke. Izgubljen si. Je to sedanji ali takratni pogled? V bistvu še sedaj ne vem, kaj točno hočem. Kot študent opažam, da tudi pri študentski populaciji ni drugače. Še vedno vlada nezanimanje, protestiramo le, ko je v igri denar. Ni družbene zavesti. Borimo se le za cenejše bone, nihče ne išče globljega vzroka. Študij dojemamo kot zabavo, po kateri se začne življenje. Jaz tega nočem. Groza me je ta leta zabiti. Sistem je spretno zgrajen. Včasih so mlade zatirali, nato so ugotovili, če nam bodo dali vse, se bomo sami postavili na tračnice in šli dalje. Potem, še preden se zaveš, je vsega konec, si odrasel. Ravno množica stvari, ki so nam na voljo, je zapor. To nas najbolj zatira. Ne mislimo na upor. Usode junakov so delna osebnostna projekcija. Se čutiš zaprtega, iščeš izhode? Gre za prelom, upor generacije? Vsekakor ne gre za sprijaznjenost. Z mojim otroštvom je bilo vse v redu, se pa postavljajo druga vprašanja. Ko vstopiš v svet zunaj družine, zoriš. Skušaš se iztrgati, veriga popušča Vsa doživetja so na različne načine travmatična, prizadenejo te. Sem precej občutljiv, začel sem raziskovati, kako se to kaže navzven. Imam dobre prijatelje, vendar sem mogoče podzavestno iskal nekoga, ki bi se mu lahko resnično odprl. Tega nisem mogel nikoli speljati do konca. Potem sem ustvaril imaginarne like, s katerimi sem pretresel stvari. Najprej v tebi živijo kot nekaj nedoločljivega, potem ustvariš karakter in vanj preslikaš sebe. Zgodba je nekaj univerzalnega, brez nje človeku nekaj manjka. To se vidi od telenovel do visoke kulture. Povsod je prisotno pripovedništvo. Vendar to, kar se gredo s temi reality shovvi, je strašljivo. Resničnost je postala zgodba, začeli smo spremljati usode podpovprečnih oseb. Zgodba mora biti vodena, premišljena, vse se počne z razlogom. Ne moremo živeti samo resničnosti, kaj bo ostalo, ne bo nihče več razmišljal? Drugo leto izide tvoj prvi roman. Camera obscura, mestoma je dosti bolj oseben kot Veverice. Zdi se, da me je selitev v Ljubljano zaznamovala močneje kot vrstnike. Na videz vsakodnevni dogodki in nova odgovornost so se začeli oblikovati v zgodbo. Še vedno govorim v prvi osebi. Junak išče kreativno preživljanje prostega časa, ne znajde se v svetu, med prijatelji, družino, študijem. Najde skupino, ki se odloči prosti čas preživljati drugače. Tukaj sem se začel igrati z resničnostjo. Ljudje ne potrebujejo več zgodb, ampak samo neposreden udarec, le to sem jim zdi zanimivo. Na osnovi tega razvijam zgodbo. Kako poteka tvoj dan, pisanje zahteva čas in organizacijo? Ko mi ljudje rečejo, da nimajo časa, to ni res. Časa je dovolj. Se ga pa da hitro uničiti. Kadar pišem, manj hodim ven, ostane mi večer, zame najbolj produktiven čas. Po deseti zvečer stvari kar letijo na papir. Sem poizkusil tudi podnevi, vendar ponoči gre bolje. Če si samodiscipliniran dnevno, ne rabiš napisati več kot stran ali dve. Leto ima 365 dni. V tem času imaš lahko pred seboj zajetno knjigo. Vmes je potrebno preverjati in čistiti besedilo. Včasih gredo karakterji v smer, katere ne pričakuješ. To je nekaj najlepšega, presenetiš sam sebe. Vsak dan je lahko nagrajujoč. Literatura je tvoj sopotnik, dokument odraščanja, rezultat iskanja in spoznavanja? Definitivno. Nisem še stabilen, ne morem reči, to sem se naučil in tak je svet. Tvoj slog spominja na filmski scenarij, tega si se moral nekje naučiti. Kdo so tvoji vzorniki? Veliko berem. Všeč mi je Stephen King, krasne so Carverjeve zgodbe, bral sem veliko fantazije in znanstvene fantastike. Uporabljam, kar sem v šoli spoznal od klasičnih avtorjev, postmodernizem, pomešano. Name so vplivali razni pesniki in pisatelji, všeč so mi japonski avtorji. Ko pišem, poslušam glasbo, stari rock, Emmylouja Harrisa, Leonarda Cohena, oče me je navdušil nad Bobom Dylanom. Kaj pa ljubezen, v tvojem pisanju se pojavlja kot univerzalna prvina? To je zelo globoka vez. Mogoče včasjh idealiziram, prek nje spoznavaš tudi sebe. Če delaš stvari, ki jih nimaš rad, tudi iskrenosti ni. To so nadgrajeni občutki naših nagonov, zato sem še vedno prepričan, da ljubezen ni samo kemična reakcija v naših možganih. Nejc Gazvoda: Camera obscura ... Navdušenje je bolj nevarna stvar, kot si kdorkoli predstavlja. Vsak dan na televiziji in v časopisih vidimo ljudi v reklamah, ki so navdušeni, navdušenje se nikoli ne konča, vedno je izdelek, ki ti odpre oči in je tako neverjeten, da je navdušenje nad njim samoumevno. Naj bo še tako zlagano, vseeno je... navdušujoče. Ko tovrstno navdušenje, kise ga hočeš nočeš priučiš, preneseš na nivo medosebnih odnosov... takrat se začno take stvari, kot sva jih imela Bert in jaz, in take stvari, kot jih imamo jaz, Nika in Goran. Narava pa je tekom evolucije stvar obrnila na glavo, ker ima narava pač sprevržen smisel za humor - naše navdušenje nad človekom je rezultat njegove nedostopnosti. Skrivnostnosti. Nekakšnega zavračanja nas samih, naših idealov, naših pogledov na svet. Človek, ki nas navdušuje, je lahko tudi tisti, ki ga hkrati najbolj sovražiš Ker njegov um ni eno s tvojim. Ker smo že tako nasičeni s kolektivnim mišljenjem, da skoraj nagonsko iščemo neko nasprotje sebi. In tako se uničujemo, ker gremo čez sebe, ker na grob način prebijamo meje naših lastnih moralnih omejitev. Kar je razburljivo. Hudiča, tudi vzburljivo (»Pizdun!«). Ampak samo do neke mere. Samo do neke mere... ... »Nič se ne smejem, draga,« sem rekel in vlekel kovček iz avtomobila, hkrati pa s težavo dušil smeh. »Samo.. .morala bi se videti.« Svetlana je stala, z rokami uprtimi v boke, malce stran od mene in srepo gledala izpod čela Bila je vsa umazana, polna blata. Ko sva se pripeljala pred domačijo njenih staršev, je odprla vrata in stopila ven, spodrsnilo ji je in padla je v gnojnico. Bolj sva se bližala domačiji njenih staršev, bolj je bila tiha in zadržana. Hotel sem jo razvedriti na vse možne načine; božal sem jo po kolenu, jo žgečkal po vratu in poljubljal po ušesih, pa me je samo odrivala stran. V mestu je živela že kar nekaj let in sama sije služila denar s popoldanskim delom. Staršev ni obiskovala in nikoli mi ni hotela povedati, zakaj je temu tako. »Če bi ti prinesel moj kovček, bi se še lahko uredila!« je zavpila. »Zdaj pa bom morala zaradi tvoje nemarnosti taka pred starše!« »Lahko bi sama skrbela za stvari, ki jih nujno potrebuješ«sem tiho rekel. »Kaj si rekel?« je rekla in stopila poleg mene. Udarila meje po glavi. Pogledal sem ji v oči. Vrgel sem kovček po tleh in zavpil... ... »No,«je nadaljeval, »ta »kultek«, kot mu ti praviš, je nadgrajen alarm. Mogoče se zdi na prvi pogled nelogično,«je hlastno rekel, »ampak poslušaj dalje. Nikoli se nisem strinjal s tistim, kar je počela večina. Ta pasivnost, to sledenje. Ne gre za to, da bi se upiral proti sistemu, kajti sistem je itak popoln - če se le potrudiš, so ti omogočene vse dobrote tega sveta. Greš na srednjo šolo, se učiš in žuraš, greš na faks, se učiš in žuraš, nato pa si tako poln vsega, da se poročiš, zaplodiš nekaj otrok in vlečeš plačo, ki jo zapravljaš za karkoli te že zanima, l/se to je lepo in prav. Ampak alternative ni, kajti tudi alternativa je le nek sistem - lahko ne hodiš v službo in si anarhist in upornik, ampak v socioloških knjigah si omenjen v dveh stavkih, ki povedo Kse o tebi. Lahko si umetnik, kije kritičen do oblasti in načina življenja svoje generacije, ampak tudi tako postaneš le nek trend, kateremu sledijo neki, ki so se odločili slediti trendu drugačnosti. Biti drugačen je le izgovor za to, da se lažje definiraš. Drugačnosti pa ne moreš definirati. Naše življenje je sestavljeno iz vnaprej pripravljenih kock, ki nam jih servirajo na vsakem koraku. Naša življenja sploh niso več naša. Vse je en kolektiven šmorn, iz katerega vsak pobere tisto, kar mu je najbolj všeč. In večina si je izbrala, da si maši čas med plezanjem do službe s tem, da se ne obremenjujejo s takimi vprašanji, ampak vse noči, ki so najbolj zahrbtne za postavljanje vprašanj, prepijejo in preplešejo. In tako dan za dnem.«... Roman Nejca Gazvode Camera obscura bo izšel pri Založbi GOGA, predvidoma februarja 2006. p p sprehodi se po svojem parku Rubrika p.p. »> sprehodi se po svojem parku je namenjena prispevkom bralcev in zamtersirane javnosti; polemikam, odzivom in odprtim pismom. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov, v kolikor ti presegajo vsebini primerno dolžino. Pišite na naslov: Park, Glavni trg 6, Novo mesto ali park@park-on.net Grmski kralji (O novomeškem ZVKD) Če se ozremo v bližnjo ali daljno zgodovino, ugotovimo, da Novomeščani s kralji nismo imeli kaj dosti opraviti. Živeli sicer smo v raznih kraljevinah in podobnih sistemih, vendar svojega, novomeškega kralja nikoli nismo imeli. Tako je še toliko bolj zanimivo dejstvo, da ga bomo vendarle dobili oziroma ga že imamo. In to ne enega, temveč več! Lahko celo rečemo, da imamo opraviti s pluralno kraljevino, kar je, politološko gledano, svojevrsten unikat! In o čem pravzaprav gre? Naše lepo industrijsko mesto se ponaša z enim samim gradom, in sicer na Grmu, nekateri ga imenujejo tudi gradič, drugi dvorec. Grmski grad je zanimiv zaradi lepe lege, praktično na vrhu hriba, obdaja ga manjši park, do njega pa vodi kostanjev drevored. Grad je v neposredni bližini centra mesta in hkrati na mirni lokaciji. Jasno, da so si to zeleno oazo miru in zelenja izbrali za domovanje naši Kralji (beri Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Novo mesto). Leta 1994 so se preselili na grad in, kot se spodobi za dobrega gospodarja, takoj začeli obnovitvena dela na gradu in v njegovi okolici. Tako se je spremenilo parkirišče v park, obnovili so škarpe, postavili ogrado proti nezaželenim sosedom - Revozu, podrli nekaj stavb, obnovili kleti in spremenili namembnost v restavracijske delavnice, pred kratkim so kulturno ozaveščeni Kralji odprli razstavišče v vnovič odprtih in zastekljenih arkadah ter podobno. Prav tako se zgledno vzdržuje park in ostanki nekdanjega sadovnjaka, vse to še iz časov, ko je v gradu kraljevala kmetijska šola. Morfološka celota Grm, kakor se učeno imenujeta grad in okolica, je vsekakor pridobila lepšo zunanjost, kar je vredno vseh pohval. Vendar je, žal, ozadje vsega dogajanja na gradu bistveno drugačno in daleč od pohvale vrednega. Kralji so namreč vse zgoraj naštete gradbene posege izvedli na črno, dovoljenje so imeli le za adaptacijo dela pritličja gradu. Navadni smrtniki si tega seveda ne moremo dovoliti, še posebej če za celotno območje še dandanes ni izdelan ureditveni načrt in so vsi posegi z izjemo nujnih vzdrževalnih del prepovedani. Vendar ne pozabimo, da imajo nekateri Kralji nadzakonsko moč in da zanje zakoni, odloki in podobna zavezujoča pravniška navlaka pač ne veljajo. Med drugim so zelo zanimive finance. Po podatkih ministrstva za kulturo so nas Kralji od leta 1994 do 2002 stali celih 184.000.000 SIT, ki so bili porabljeni za najemnino, in 116.000.000 SIT, ki so bili porabljeni za financiranje obnove gradu in okolice, skupaj torej celih 300.000.000 SIT. Ta znesek ne vključuje nobenih projektov, osebnih dohodkov, nagrad, stroškov materialov itd. Ta denar je bil porabljen le za to, da Kraji lahko bivajo v gradu in ga obnavljajo. Finančnih poročil za leto 2003, 2004 in 2005 pa ni, ker na ministrstvu za kulturo zagotavljajo, da v teh letih Kralji v grad niso vlagali. Do tukaj še nekako razumemo, saj je grad obnovljen v obče dobro, problem pa se pojavi, ko preverimo, kdo je pravzaprav lastnik gradu Grm. V zemljiški knjigi je kot lastnik zapisan IMV holding, d. o. o., ki pa se je leta 2002 olastninil in se preoblikoval v IMV HOLDING, d. d., lastniki te družbe pa so različne investicijske družbe: ATENA 21,6%, KS SKLAD 4,4%, KS-SKLAD 2,10%, KS 4,9%, Slovenska razvojna družba 20% in še nekatere ostale investicijske družbe z manjšimi deleži. Če torej nekoliko poenostavimo, je grad pravzaprav v lasti delničarjev, torej v zasebni lasti. Se pravi, da so vsa sredstva, ki so jih Kralji vložili v grad, pravzaprav sredstva, vložena v zasebno lastnino (116.000.000 SIT). Tu bi bila smiselna razprava o porabi oziroma vlaganju proračunskega oziroma našega, davkoplačevalskega denarja. Verjetno so lastniki gradu to tudi ugotovili, saj se, po nepreverjenih informacijah, grad prodaja, kot glavni kupec pa se v medijih vseskozi pojavlja - kdo drug kot ministrstvo za kulturo in MO Novo mesto, kar pomeni, da bo grad kupil proračun, torej mi. Seveda bi bil grad nekoliko cenejši, če ne bi Kralji zadnjih deset let vanj vlagali! Da pa bi si Kralji nekoliko oprali roke pred ljudstvom, so z neverjetno hitrostjo pripravili nov predlog odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v mestu Novo mesto, prvo branje v mestnem svetu (julij 2005) je šlo gladko skozi, javna razgrnitev je potekala po hitrem postopku (celih pet dni), jasno, na gradu Grm. Drugo branje odloka na mestnem svetu pa je bilo predvideno v osmih delovnih dneh po zaključku javne obravnave (statut MO določa tako hitro obravnavo v primerih elementarnih nesreči), neverjetna ažurnost je bila verjetno posledica predvidevanja, da ne bo podanih nobenih pripomb na predlog odloka, ali pa so se Kralji zbali prav tega, kar razkrivamo v Parku. Za grad Grm predvideva odlok zelo stroga pravila o obnovi, če pa že, potem seveda samo s soglasjem Kraljev. Soglasje ni potrebno le za posege, kot so: sprememba namembnosti parkirišča v park, postavitev ograde proti kompleksu REVOZ ter za rušenje vrtnih lop in ut. Zanimivo, da so bili vsi ti posegi že narejeni, tako da odlok v bistvu legalizira črne posege v morfološki celoti Grm in na zelo prefinjen način tudi v prihodnje dovoljuje le posege, ki so samo v interesu Kraljev. Ali če celotno zgodbo o odloku nekoliko poenostavimo: Kralji pripravijo predlog odloka, mestni svet ga sprejme, saj praktično ni pripomb, če pa so, jih na kolegiju obravnavajo Kralji, ki mestnemu svetu o njih poročajo (na javni razgrnitvi so bile podane pripombe le za dve parcelni številki), po sprejetju odloka pa imajo vnovič vse vajeti v rokah Kralji, saj so edini pristojni za izdajo soglasij. Če je investitor Kralju nesimpatičen, mu ta pod pretvezo razno raznih strokovnih smernic pač ne bo dal soglasja. Znano pa je, da so naši grmski Kralji močno oddaljeni od podjetnosti in sodelovanja v smislu revitalizacije in razvoja podjetij, kar govorijo dejstva, kot so: popolna stagnacija razvoja Glavnega trga (z izjemo MOllerja), mrtva Kandija, kjer investitorji dobesedno bežijo od podirajočih se stavb, in problem stare vrtnarije na Grmu, ki so jo Kralji v novem odloku predvideli kar za rušenje in tam predvideli park. Dejstva, kot so zemljiška knjiga in več kot 260 m2 stavbnega zemljišča, sprememba statusa parcele in povzročitev neposredne gospodarske škode mestu, pa Kralje ne zanimajo. Verjetno so zanje vprašanja, kdo polni državni in občinski proračun, ki pokriva vse njihove stroške, popolnoma trivialna. Gotovo ne zaščitene in razpadajoče stavbe v Kandiji in na Glavnem trgu, še najmanj pa območje gradu Grm. Sem pa jaz, podanik in odvisnež od Kraljeve volje, ki že enajsto leto^jjenLERtea^evitaliz^acijo stare vrtnariji neverjetno nejeveren in izzivalen, da se sploh spuščam v tovrstne ananzein raziskaveRraljttvIli ddjbfljrverjetno si s tem kopljem lastni grob, saj za Kralje, ki imajo v Novem mestu neverjetno moč in nenazadnje tudi oblast, ni ovir ali zakonov, ki bi jih bili dolžni spoštovati. Naj še zaključimo v monarhističnem duhu: vzklik »Naj bog živi Kralja!« ne moremo uporabiti v našem primeru, ker so naši Kralji nekoliko rdečkasti, zato spustimo boga, saj so gospoda grmski verjetno tudi nad njim. Naj živi Kralj! Aljoša Vrbetič, Novo mesto Poletje presežkov Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Večji del naših mavrično rumenih medijev je že zgodaj spomladi trobil o rekordno vročem dolgem poletju, pa sem ob napovedi novomeškega prireditvenega poletja menil nekaj podobno nespodobnega. Večni in neumorni mestni prireditelj je nekaj pleteničil, kako se bo vse poletje na Glavnem trgu nekaj dogajalo, pa še sam ni vedel, kaj. Kislo sem mu kimal in pričakoval neki zmazek, vendar so na srečo pobudo prevzele mlajše sile in v mestu je bilo ne glede na-muhasto vreme poletje pestro. Delzfvnice, festivali, koncerti, predstave, razstave, literarni večeri, vsega je ppeVeč za naštevanje, tukaj se dotikamo jeizsfopajočih kulturnih dogodkov med staro in novo sezono izhajanja našega Parka. Začetek je M udaren, na zadnji šolski dan se je v LokalPatriotu odvila v vseh pogledih zabava sezone. Še več, nostalgičen nastop Mercedes banda je pritegnil generacije ljubiteljev pravega rock’n’rolla, obiskovalce bi lahko zvrstil v novomeški rockerski Kdo je kdo? Na prehodu v julij je mesto kmalu za tem spet obiskal ulični festival Rudi Potepuški. Veliko je obetal, Glavni trg naj bi postal plaža, pa je sredi ceste samevala le zaplata peska s kanglico in lopatkama. Dosti bolje se je izkazal s predstavami. Nato smo v Gogi slišali predstavitev Norca, plošče Marka Boha in Aleša Hadalina. Istočasno je potekal Rock Otočec, spet dobro obiskan, kar je žal edini presežnik, kija namenjamo tej nekdaj ugledni prireditvi. Sel je mimo brez pretresov kot nekakšna oda blatu. Glasbeno ni prinesel ničesar novega, od že tolikokrat slišanega, je odstopala le peščica. Kot kaže, postaja Rock Otočec - na predvečer lastne tridesetletnice, če štejemo še festivale pred sedanjimi prireditelji -s to poudarjeno slovensko noto vse bolj narodnozabavna rock veselica z vsemi atributi, pri katerih je glasba še najmanj pomembna. Tudi letošnja inscenacija z Lojzetom Slakom je zgolj potrditev te usmeritve. Naslednjič lahko z izgovorom o tujih predragih bendih pripeljejo Čuke ali podobne jodlarje. Z maligani podprto občinstvo bo zagotovo pritegnilo znanim radijskim napevom. Sicer julij ni bil tako prireditveno nabit kot avgust. Omenjamo le še literarna večera z Milanom Deklevo in Barbaro Korun ter francoski trio Les soeurs Kousinovitch, s harmonikarico staro novomeško znanko. Vse tri dogodke smo spremljali v atriju knjigarne in galerije Goga, brez katere bi bil poletni mestni utrip šibkejši. Tudi avgust je zaznamovala vrsta prireditev. Med prvimi Fotopub, na žalost je preminil filmski festival Sniff, potem Jazzinty, ki je postregel s samimi presežniki tako po glasbeni kot udeležbeni plati. Višek vsega nista bila le koncerta The Fool Cool Jazz Orchestra in Vlatka Stefanovskega, ampak predvsem predavanje zadnjega v glasbeni šoli. Izstopil je tudi jam session s člani Moveknowledgementa, Od Franclna možganov, Ntokom, Milesom Griffithom, Sandro Tomovič, Igorjem Bezgetom, Igorjem Lumpertom, Juretom Puklom, Danielom Noesigom, Galom Gjurinom. Nepozabna vrhunska norija z energično glasbo, polno groova, obratov, soliranj, duetov, dvobojev. Ntoko in Miles sta se popolnoma ujela in izkričala prek tretje ure zjutraj. Delavnico stripa Stripina so letos izvedli že drugič, medtem se je vreme toliko uneslo, da smo na prostem dočakali Poletni festival glasbe in poezije z Vladom Kreslinom ter Livijem Morisinom. Oba sta izzvenela precej medlo in predvidljivo. Pestrejši je bil drugi večer, na katerem se je odvilo medgeneracijsko srečanje z vnovič vstalim bendom Rudolfovo. Skupina seveda ni več to, kar je bila, ne vem tudi, od kod zamisel, dajo postavijo ob bok kričavemu Tuliu Furianiču, jasno, da so se nekateri takoj prehladili, kdo se ne bi. Nastop je bil sicer posut z nekaj starostnimi pegami, drugače nostalgično nepozaben. Glasba, ki je zaznamovala Novo mesto in ga vnovič vzburila. Take množice tako različnih obrazov ni v center mesta že dolgo pritegnilo. Ob teh dogodkih so se skoraj sramežljivo zvrstile še prireditve neprepoznavnih Novomeških poletnih večerov. Med obema najavama festivalov je bilo kar nekaj zmede in neusklajenosti, pridružil se je še gostujoči študentski festival Štunf. In prišel je september, začela se je šola, še vedno je bil zanimiv atrij Goge; literarni večer s Smiljanom Trobišem, koncert BRGS Time je bil pravo odkritje, večer s pesnico Stanko Hrastelj park: info Ves mesec na ogled David Krančan: Klovn, likovna razstava, do I. decembra, GOGA četrtek, 10. november Južna kitajska • potopisno predavanje. Potopisno predavanje Radovana Riedla. Južna Kitajska, obogateno s 300 barvnimi diapozitivi. 18:00, Knjižnica MJ, vstop prosi. prijeten in za konec sezone še predstavitev monografije Branka Suhyja. V razstavišču na gradu Grm so jesenski del sezone začeli z razstavo obnovitvenih del na cerkvi Marije Vnebovzete v Straži. Poučne so bile otvoritvene besede generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo Damjana Prelovška. V skladu z dolgim nazivom je izjavil: »Šele cerkev nas je civilizirala, in če je ne bi bilo, bi mi še danes živeli v jamah.« Mimogrede, v začetku jeseni so pri gradnji avtoceste pod temenom Karteljevskega klanca bolj po naključju našli dva rimska obcestna napisna kamna, ki v sozvočju s to izjavo sodita v čas jamskih ljudi! V mestu je bilo zaslediti še nekaj resne znanosti. Konec julija so se končalasezonska^ arheolaškaJzkopavanjanaKapiteljski njivi na "MarofMel arheološke aktivnosti je bilo zaslediti v zgodovinskem mestnem jedru, z jesenjo so arheologi začeli dela v Kronovem. V prvi polovici septembra sta Knjižnica Mirana Jarca in Gradska knjižnica Ivan Goran Kovačič iz Karlovca v hotelu Krka organizirali strokovno srečan^Knjižnica - igrišče znanja irizabavep podna^oWl^tošne1 O k. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MESTNI ODBOR NOVO MESTO GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto K,N»J*I»Ž»N»I*C*A ■ZVrtf/fi Kidričeva 2, p.p.29 8210 Trebnje Tel.: 07/ 34-82-110; OŠ Bršljin ^5;* (lT ) Kočevarjeva 40, Novo mesto £KOSOi/' ^e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si f N Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul. 7, 1L 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 Dijaški dom Novo mesto \ Šegova ulica 115 8000 Novo mesto Hk CI Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 y & Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 EKONOMSKA ŠOLA Novo mesto strankamladihslovenije sms www.sfns.si GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA JAKŠE Drska 44, Novo mesto tel.: 07/33 77 310,33 77 311 GSM: 051 311 331 Gostilna in prenočišča..----^ Kandijska cesta 63 /V* PRI **s\ Novo mesto (BELOKRANJCU) tel.: 07 30 28 444 V"*****^ yWww.pribelokranjcu-vp.si gostisce-kos@siol.net ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540 gvstisc? Kos PUB PRI VODNJAKU Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 ^^^^^^^lavni trg 3, Novo mesto f PIZZERIA | RESTAVRACIJA | 1 NovljaN f N/v" "N Figura Kr neki Ljubljanska cesta 27 I *- f (Novo mesto K’r neki ) Ijenata 'Peterle s.p. “Bršljin 22, Ticmo mesto frizerski, salon tel: 07/30 23 384 Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto Frizerstvo in lasuljarstvo K0BRGEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 (Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 - > Vabljeni v frizerski salon * r- Vesna Barantln, s.p. »SASO«i Ratež7° (tel. .30 85 843, CSM:031 322 237 Knjigarna Goga Glavni trg 6, Novo mesto ul.Tagan^Kozine 3 8000 Novo mesto imama Tel.: °7/33 73 461 GSM: 041 G09 144 <1 N.Si Nova Slovenita ^ 'Tj,'-11 Krščanska ljudska stranka 01 RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si O © Razvojno izobraževalni center Novo mesto Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor ________________Novo mesto______, r' N Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi d Na Loko 2, Novo mesto ffgJtfM tel.: 07 39 30 020 Šolski center Novo mesto Šegova 112 JMovo mesto OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice » SLH.1 m Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine Z Jf Novi trg 5, Novo mesto & glasbena šola OMarjana OKozme &šopo mesto ' " ~ ’ OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta .. tel.: 07 38 44 180 \________________________■ i y Sevno 13 Novo mesto kk GASOSSD REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto u VSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto,/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto .*o Ud KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45,8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.galerija-bj.si, e-pošta: inlo@aalerija-bj.si McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto park novomeški regionalni mesečnik Gostilna Bučar „ . . - . TUDI gentska Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 Stopiče tel.: 07 30 89 404 ul** r- k i ri 1 d.cij • KAVKA PUB 41 Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 LOKAL,KJER SE PIJE DOBRA KAVA. DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h iLcnk'alP.atfitci'1 www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si TO TA L Prehrana na študentski bon za samo 230,00 SIT pestra izbira juh, sendvičev, solat, jogurtov in krofov. Nahajamo se na Novem trgu v Novem mestu. DOLENJSKI UST Vaš četrtkov prijatelj žeffigj let! Sodelujte v anketi na ' w w (07) 39 30 500 pizzmm 07 302 01 00 TOT AL TOTALČEK pai Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 fZ. UMNOSTMI IH,.MIRIMO -m \ D A | tel./fa*: 07 33 44 220 mob.: 041 649 277 UFJv^U™'r'JCeUl"'iVa PARMA Rudi IVANČIČ s.p. Mala Cikava 17c. 8000 Novo mesto Cvetličarna Cvetnik ^ Ljubljanska 27, ig-' Podbevškova 4, A. ir0qg riRCIi i mm projektiranje, načrtovanje, oprema, design Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto tel 07 30 -79-811,041 671-321 T ■ tak Novo mesto d.o.o. Tel7fax: 07 33 78 780 J NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE d.o.o. SOREX Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto e-mall: into@sorex.sl, www.sorex.sl Samolepilne etikete • Foto papiry Castle Novo mesto d.o.o. Ekonomska propaganda 040-784-818 4*ACER Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o. /Cepotni A T E L. J Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 PAVLIC Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 ROBJERT/S SlŠHf/UOJuhio,o. ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. rme 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net OKNA - VRATA - SENČILA 33 VODOMA S 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 IS? N3 d.o.o. Krajčeva 17 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si F; i I md- NOVO MESTO, ŠEG0VA 90, TEL.: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961. e/mail: koda ?siol.net VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJI TRG J KNJIGOVEŠTVO KELB1Č PAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro 18, Tel; 07/3325-718 Doma: Mestne njive 6, Tel, 07/ 3325-926 GSM 041/726-644 > CALERIJA KRALJ Prešernov trg 3 Plesni center Dolenjske IpF Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo Ltel.: 07 33 56 360 krka Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana ^ Tl ^ HRANILNICA LON 00 d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 trnunalmiki inženiring www.apros.si\ Informacijski sistemi za proizvodnjo^ Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto R E A EEš RELAX _ Turistična agencija PREŠERNOV TRG 9, NOVO MESTO TEL.: 07 39 33 420 Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto Cunfck CKONOMSKC, ORGANIZACIJSKE ^ IN SVCTOVRLNC STORITVC Jožica Barbo - Hrastar, s.p. —— h Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel 07 3382 900 http://www harlem si/ tiarlnm računalniški inženiring C ‘ UL5K Matjaž BUČAR s.p. ;—i JAjfcafr Glavni trg 2 i) sciutT Novo mesto Tel.: 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV šP ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA 8( DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +306(0)7 393 20 89 e: lnfo@ld-design.sl w: www.id-design.sl trgovina z glasbili'' WWW.BOBENCEK.COM Muzejska 4, Novo mesto Tel.: 07 33 79 960,041 685 167 Fax: 07 33 79 961, info@bobencek.com TOAfOf! Šola tujih jezikov Novo mesto Tel.: 07 33 77 882, www.tonson.si Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto ZARJA jpnrmTm specializirana ----J-----------TRGOVINA s PERILOM | (v trgovski hiši Bršljin) UT J ■ 4 tel.: 07/393-17-96 i, . j VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. steklarstvo 8000riesto ^ Vidmar ™.: 07337 90 90 DaC©mm d.o.o. Novo mesto CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Faic 07/ 34 34 591 Mobitel: 041427652 dč čnAtmttn* nuttenn I NOS davni trf H Tat.: 9733 72 H$ Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99-400, http://www.belbled.si O *JEJR M^k.4 * 07»JJ*74*0*I # ****** ■k ECDL * ***■>* POOBLAŠČENI TESTNI CENTER TI-H4M A.t.t. timak@siol.net SOi t7}9Vihk ? (tKtVktm* Nad mlini 70, 8000 Novo mesto Tel.: 07 393 06 30 ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150 • Fax. 07 33 70 151 e-mail: zapis@insert.si Prisojna pot 4, Novo mesto Mar] K V«H» parketarstvo.kovidJrgSnl^et Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketom kikinterierto siol.net www.klk-lnterler.sl INTE LXKJ RIER INTERIER Trbspa >, SAMTAANE kabin kNAUf (ghnstrong 1*1 RK IM NAPUŠČI IN GARDEROBI MAVČNE STENE IN OBLOGE SPUŠČENI STROPI STREŠNA OKNA IN PODSTREŠJA Kik Interier d.o.o., Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041012 505 BREZPLAČNA OBJAVA Naj študentsko novo leto 2006 Bratislava od 7.900 SIT ™ Sofija Slovaške toplic Beograd S3f" S„L,U|" od 21.900 SIT Berlin Slovaške Tatre b Amsterdam Pohorje « Pariz Kopaonik Dl IlO Dunaj La Joue Du Lou od 17.900 SIT Krakov ' id2,s,o°\\ ffe* Budimpešta JJjSSPr od 23.900 SIT V Odhodi iz ^1 Novega mesta! ■ rod 6.900 SIT Sofija Slovaške toplice Sarajevo Banja Luka Praga Ukrajina Berlin Slovaške Tatre Amsterdam Pohorje Pariz Kopaonik Dunaj La Joue Du Loup CMT POTOVALNA AGENCIJA D.O.O., Kersnikova 5, 1000 Ljubljana POSLOVNA ENOTA NOE, Glavni TRG 14, Novo mesto TEL: 07/33 72 740 NOE.METAtuSIOL.NET H0SPIC TUDI V NOVEM MESTU Neradi govorimo o smrti, pa vendar je del našega življenja in se ji nihče ne more izogniti. Prav zaradi izrivanja misli in pogovora o smrti, je naša stiska toliko večja, ko se z njo soočimo, bodisi ko umirajo ljudje, ki jih imamo radi, ali ko umiramo sami. Govoriti o smrti pomeni pravzaprav govoriti o življenju. Da bi lepše in polnejše živeli, ne smemo izrivati ničesar, kar spada k življenju, še prav posebno ne smrti. Slovensko društvo Hospic je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995, in deluje na več območjih Slovenije. Društvo spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce. Prizadeva si za naraven odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Izdaja literaturo s tega področja, prireja predavanja, seminarje in delavnice tako za strokovne delavce kot tudi za laične osebe; organizira usposabljanje prostovoljcev za pomoč pri oskrbi bolnikov in nudi oporo žalujočim. Ker je društvo razširjeno že v nekaterih večjih slovenskih mestih, smo se na pobudo g. Francija Koncilje ter Hospic iz Ljubljane tudi v Novem mestu odločili za Območni odbor HOSPIC Novo mesto v ustanavljanju za lokalno delovanje na Dolenjskem. Prvo srečanje je potekalo sredi meseca oktobra 2005, kjer smo konstituirali Območni odbor Hospic v ustanavljanju, sprejeli deklaracijo ter delovni program. Sedež Območnega odbora Novo mesto je začasno v prostorih Centra za socialno delo v Novem mestu, vendar upamo na čimprejšnjo dodelitev društvenih prostorov za delovanje Hospica s strani Mestne občine Novo mesto. Z ustanovitvijo Območnega odbora Hospic Novo mesto želimo na Dolenjskem v skladu z navodili paliativne stroke in z osebno sočutno predanostjo in spoštovanjem do vseh umirajočih ljudi prispevati k večji kakovostni ravni kulture umiranja Navkljub sodobni medicinski tehniki in opremi v bolnišnicah, se nam zdi umiranje bolnih ljudi v krogu domačih ter v sodelovanju s prostovoljci Hospic mnogo bolj humano in naravno. Žalujočim svojcem pa želimo v bolečem obdobju žalovanja pomagati pri premagovanju uničujoče osamljenosti in v prizadevanju pri njihovi vrnitvi v življenje. Vabimo vas, da si ogledate našo spletno stran www.društvo-hospic.si Morda boste našli pomoč zase ali za koga od svojih znancev in prijateljev, ko boste morali spremljati nekoga, ki umira, ali pa nekoga, ki žaluje. Pravočasno vas bomo obvestili tudi o društvenih prostorih, seminarjih, predavanjih ter telefonski številki, kjer bomo organizirali dežurstva za pomoč v stiski. (Katja Čelič) Smisel Hospica je dodajati življenje dnevom, ne pa dneve življenju. n INDEKb - postopno ukiniti študentske bone ! reiorahnl Želi vlada "prevetriti" t subvencije, »i te sedtj zagotavljajo it proračuna, si lahso privoščijo tope. in ktkOVOsten obrok, »i Je pomesben i Študentskega statusa, i .-.OfeOČa Študente dodatno obdavčiti študentsko delo V.ada Je prepričana, da Je potrebno odpraviti sedanji "davčno usoden status" Študentskega dela. Štipendij je trenutno prežalo, pa Še te so pjcni,e. Jato študents,.j de.o predstav.Ja edini način, da sl Študentje it nižjih socialnih slojev zaslužijo dovolj denarja za vedno dražje Študentsko Življenje. r.o prc.-.ai nižjih socialnih slojev zaslužijo dovolj denarja t - postopno ukiniti subvencije za bivanje Z reioraati namerava v.ada odpraviti vse dosedanje subven. subvencionirano bivanje. Kazesto tega oženja "dodatek To pa Je' Ddois. od uaaostojnouti Študenta. Ker bo Študentsko delo obda' gradnja Študentskih doaov, ki se v 45* linanciiajo it tega icije, ki Jih prejezajo Študenti, tudi Šolarje", sl naj bi ga prejeaali starši. avčero, bo zaustavljena tudi Reforma ne upošteva socialnih razlik med študenti. Tako bodo po novem lahko študirali samo še bogati. Upri se in zavaruj svoje pravice! www.studentska-org.si )) S cigar Ragas Sharat Srivastava. violina / violin, Kanchman Babbar, nay, bansuri flavta / bansuri flute, Damir Višič, sarod, Igor Bezget, kitara / guitar, Gyan Svngh, tabla, Prashant Trivedi, tabla, Tadej Kampi, bas / bass guitar, Nino Mureškič, frame drum, ghatam, cajon Special guest: Boštjan Gombač, kositrna piščal / tin vvhisde Tradicionalni indijski inštrumenti, table, so sive plošče; a njena duša je Shrhatova električna violina s Kanchmanovimi pihali, ki jima kot solista nadvse uspešno parirata Igor in Damir. Takosrčnein energične godbe pri nas nismo vajeni, in prav neverjetno se zdi, kako uspešna je ta združitev slovenskih in indijskih glasbenikrn v avtorsko godbo, Id so jo komponirali Slovend; po »črki« zveni indijsko, po duhu je kozmopolitska. Izkustvi) Sagarjit[mniLi meje penxpdjegbsbenega sladokusca, naj bo ta jazzer, klasik ali kaj drugega; a dotakne sc tudi odprtega ušesa vsakega začetnika.