Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek sa celi poli, in veljš po poiti sa celo leto 4 gld. 60 kr., r.a pol leta 2 gld. iO kr , zh četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., zh pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXI	V Ljubljani 1. listopada 1878.	List 44.
Praznih vsih Svetnikov.
(Dalje.)
Če premislimo velikost večnega blaženstva: to se kakor dira pozgubijo pokorila sv. Simeona Stilita; kakor prah razkadi s« terdi post sv. Romualda. Siromaštvo sv. Frančiška, terpljenje, zan'čevanje in preganjanje vseh blagih služabnikov mogočuega Gospodarja, — to je podobno šibici, ktero si drobni pastirček vreže z namenom, da bi strahoval vesoljni široki svet! „Boga bomo gledali, kakor je" - pravi sv. Janez apostelj.
Tako smemo pričakovati, da bodemo tudi mi za sedli po Kristusu pripravljene nam prebivališa. On je sel pervi; za Njim množina njegovih naslednikov. Mi imamo ieti namen. Pač velika čast za nas!
Mefibošet, ki je Davida rešil smerti, bil je od kralja večkrat povabljen za mizo. Ali čast, ki jo je David skazoval svojemu rešitelju, ni segala dalje. Brez primere veči je pa slava, s ktero najvisi Kralj prealavlja svoje zveste službenike. O tih govori Zveličar, „da se bo opasal in jih bo posadil za mizo ter bo pristopil in jim stregel" (Luk. 12, 37.) Moreš li si misliti veči čast. Gospod govori sicer v podobi; resničnost sama pa je neizmčrno veči od podobe.
Do časa, ko je Zveličar obhajal svoj vnebohod, bile so vrata nebeške zaperte. Pravične duše starega zaveta, ktere s > si zaslužile delež večnega plačila v veri in upanji ua prihodnjega Ourešenika, niso mogle hitro po smerti priti do gledanja božjega obličja. Morale so ostati v posebnem kraju, ki ga zovemo predpekel Btarih očakov. Se le z vnebohodom Kristusovim odpadle so verige in se odklenile vrata, skozi ktere pridemo v stanovanja od Kristusa nam pripravljene.
Naš Zveličar ni le ssmo odperl nam vrata v nebeško kraljestvo, šei je s svojimi učenci prej na Oljsko goro. Tam je pokazal učencem in vsem nam pot, na ktero se moramo podati; zaznamnjal je kraj, kamor moramo iti, predno želimo priti do svojega namena. Moramo deržati se pravil, ki nam jih sam predpisuje v evangeliju. Se le pod tem pogojem bodemo svoj tek srečno dokončali.
Kakovi pa so to pogoji? Čujmo, kaj pravi Gospod. Mladeneč želi zvedeti dotično pogodbo. Zato vpraša Zveličarja: „Magister bone! quid boni faciam, ut habeam vitam aeternam?" (Dobri Učenik, kaj naj dobrega delam, da dosežem večno življenje?) Ali kako na kratko mu odgovori Gospod: „Si vis ad vitam in-gredi, serva mandata." (Mat. 19, 16. s.) Ako hočeš v življenje, spolnuj zapoved.
„Spolnuj zapovedi" — v tem zapopadeno je vse, kar Bog hoče, da naj storimo aii opustimo. Tukaj so pravila, kterih se nvramo deržati; tukaj so dolžnosti, ki jih človek ima do Boga, do bližnjega in do samega sebe. To je tista pogodba ki jo je Bog sklenil z verniki. Ponujam ti nebo -— govori on — ali pod tem pogojem, da ravnaj po moji vdji. Hočeš li mo poslušati in vbogHti, odperti ti ]e nebo; nečeš li, vekomaj so ti zaperte vrata neizrekijiveg. blaženstva.
To neogibno potrebno spolnovanja Božjih zapovedi zahteva pa delo in trud. Kajti naši vedno k hudemu nagnjena narava, hudi duh in svet — vse to dela nam ovire, vse to odvrača nas od spolnov&nja Božje volje. S temi sovražuiki ne sme kristjan nikdar mira sklepati, £e manj pa skleniti: temuč voj-kovati se mora zoper nje do smerti. To je občna dolžnost vsakega kristjana, ki želi zajesti svoj sedež v nebesih.
Brez vojskovanja r.. nr ■•«"•' anolnovati zapovedi. Priča nam to Marija, Jeremija, Jan.z Kerstnik — svetniki, ki so mlade leta posvetiii Bogu s terpljenjem, s čednostjo; pričajo zavoljo Kihtusa od Heroda pomor-jeni otroci, 3v. Bernardin, ev. Stanislav, sv. Neža, sv. Emerencijana; svetniki, ki s > z modrostjo razsvetljeval Cerkev Božjo, kakor Avguaun, Tomaž Akvinski....; svetniki pušavnik«, kak r Pavel, Ant->n...; svetniki, kteri so v zakanu ohranili devištvo, n. pr. cesar Henrik in soproga mu Kunigunda . ..; svetniki, oznanujoči ne-znabožcem sveti nauk: Ksaverij, Vincencij Fererji...; svetniki mučenci, Štefan, Lorenc i. d.; svetniki, ki so silne bolečine prenašali z veliko poterpežljivostjo: Peter Alkantarski, Terezija, ... in mnogi drugi. Vsi nam spri-čujejo resnico, da človek ne more in ne sme biti brez vojskovanja. Vsi bo terpeli za Božjo in lastno slavo, za Božjo Čast in za svoje zveličsnje. P..«l.-»d proti nebesom dajal jim jo novo moč in novo serčnost (Konec sledi.)
Mzfftetii hoffoljuhnih otrok iz vsih časov keršanstva•
12. Bernard Overberg.
Navadno ljudje menijo, da je treba veliko denarja in prav dobre glave vsakemu, kteri hoče kaj več biti in zdatno delovati za občni blagor človeški. Vendar to ni vselej res. Zgodovina nam kaže obilno slavnih m^ž, ki so bili od revnega stanu, ubožnih staršev, pa so dospeli do visoke stopinje časti v očitnem življenji, ter so mnogo mnogo koristili; kaže nam precejšno število vzvišenih značajev, ki sicer niso imeli jako veliko zmožnosti
z a učenje, pa imeli bo dobro serce ter so 8 pridnostjo in molitvijo nadomestovali, kar jim se je po naravi pogrešalo.
Med take se ima prištevati č. g. Bernard Overberg, slavni učitelj in odgojitelj ter vneti duhoven, ki je bil v mladih letih bliščeč izgled vsim učencem, v moški dobi pa vsim učiteljem in odgojiteljem. Le-tim so ga že mnogoverstne knjige gorko priporočevale v posnemo; a potrebno se mi zdi, da ga tu priporočimo še — šolski mladini.
Bernard je bil rojen na Nemškem 1. maja 1. 1754. Starši njegovi niso bili premožni, a bili so pošteni iu pobožni. Oče njegov so imeli malo kupčijo z nogovi-cami, robci, trakovi, ki so jih prodajali po sejmih, pa tudi od hiše do hiše. Popotovaje tako od kraja do kraja so med potoma naj rajši molili. In ko pozneje zarad hude bolečine v nogi niso mogli več hoditi po kupčiji, so skor ves čas molili in si z molitvijo hude bolečine lajšali. Kadar jim po noči ni bilo mogoče spati, premišljevali so terpljenje Kristusovo.
Bernardek je tedaj pri svojih starših slišal in videl le samo spodbudne reči. Vendar so imeli z njim težak križ, ker je bil za učenje tako slab in počasen. Do petega leta se še hoditi ni navadil. In ko se je toliko na noge spravil, da je začel hoditi v šolo, mu branje nikakor ui šlo v glavo. Osem abecednikov je porabil, pa Še mu prav ni šlo.
Ko je bil 0 let star, so v njegovem rojstnem kraji umerli gospod župnik. Pobožni starši dečkovi so zelo žalovali za dobrim gospodom. Tako hudo jim je bilo za nje, da se več časa skor druzega niso pogovarjali, kakor o ranjcem duhovnu, kako so bili goreči, koliko dobrega so storili itd. Rekli so, da hočejo prav lepo moliti, da bi spet tacega gospoda dobili.
Bernardek je vse to slišal in zelo mu je slo k sercu. Mislil si je: „ Gospod duhovnik —to so pa vendar le imeniten mož; jaz bi hotel tudi duhoven biti".
Neki dan potem so bile v cerkvi še bilje za ranjcega gospoda. Naš Bernardek je bil ravno na polji in je poslušal merliško zvonenje, ki se v daljavi še otož-niše sliši, posebno ko velja komu, ki smo ga poznali in radi imeli. Tako ga v serce gine, da se mu prav milo stori ter še živejše se mu ponovi želja do duhovskega stanu. Začne moliti in molitev sklene z besedami: „Ljubi Bog, če storiš, da se bom mogel dobro učiti, hočem postati tudi jaz duhoven".
Bog mu je uslišal prošnjo. V šestih mescih se je i mčii tako lepo iu gladko brati, da so ga gospod uči-t I j odbrali, naj še druge otroke v branji uči. Tudi v 1 ušanskem nauku mu je šlo dosti dobro. Pri pervem s-*. obhajilu je ponovil obljubo, da pojde v duhovski h\in. Toda, kdo bode plačeval zanj? Starši, kakor vam j" še znano, so bili ubožni; zato se jim svoje serčne zelje že razodeti ni upal, mislč, da mu je gotovo ne 1» »do spolnili, ker je že nekaj slišal, da so ga odmenili za očetov stan — za kupčijo.
Bil je že 15 let star, pa šc zmiraj za pastirja. Nekega dne žene kakor po navadi živino na pašo. Priserčno moli in prosi presv. Mater Marijo in druge s\et-nike, naj bi Bog na njihovo priprošnjo dal staršem tako misel, da bi ga dali „na duhovsko" se učiti. Tudi to prošnjo Bog usliši.
Se tisti večer, ko prižene domu, ga vprašaio starši: ,,Bernard, ali bi ne hodil raji v šolo, kakor da bi bil kupec?" — Ko bi vi bili vidili blagega dečka, kako je bil ve«el njegov obraz takrat, ko je smel naravnost povedati, kar je že toliko časa tako težko skrival: edine želje biti duhoven, in kako je že molil!
Starši spoznajo v tem voljo Božjo in nemudoma
gredo prosit nekega duhovna, naj bi ga saj toliko podučili, da bi mogel iti v latinske šole.
Naj je bilo vreme še tako slabo in pot še tako gerda, vsak dan je šel celo uro daleč k dobremu gospodu in še več se je večidel Bkušal navaditi, kakor so mu naložili. Tudi po potu je bil ves v nauk zamišljen, da še večkrat ni videl ljudi, kteri so ga srečevali in jih ni pozdravljal. Kmetje so mu to na slabo obračali in djali: „Tako je neumen, da še pet ne znž šteti".
Doma je bila pa zopet težava. Dan se je skrajšal, naj več bi se bil lanko naučil zvečer pri luči. Pa mati večkrat niso imeli denarja, da bi bili kupili olja za sve-tilnico. Kaj je bilo storiti? Mati so prižgali tersko in pri terščeni berljavki se je dobri dečko učil, pri njej celč naloge pisal. Včasih se je še pred ognjišče vlegel s knjigo v roki, da je dobil nekoliko luči in gorkote.
Vendar vkljub vsem težavam in zaprekam ni zgubil poguma in serčnosti; še le prav vesel je bil.
Posebno veselje je imel do nedolžnih živalic. Bel golobČek mu je bil preljubeznjiv tovariš. Priletel mu je vsak dan, ko je šel od nauka domu, že na pol pota naproti, ter ga je pričakoval na deržaji nekega mostu. Ko je do tje prišel, se mu je vsedel na ramo in se mu je dal tako prinesti domu.
Enako je svojo blagoserčnost s tem razodeval, da je cvetlice tako rad imel, posebno marjetice in vertnice. Zelo mu je bilo žal, da so mati ves vert porabili za otrebno kuhinjsko zelenjavo in da mu niso hoteli no-ene gredice prepustiti samo za cvetlice, čeravno jih je večkrat lepo prosil.
Prišel je pa čas, da mu je bilo iti v latinske šole. Mnogokrat je že slišal govoriti, da profesorji latinskih šol so ostri gospodje; vendar to ga ni begalo. Kadar ga je kdo s tem strašil, je rekel: „Nič ne dč, da le svoj namen dosežem".
Bernard ni bil kakor nekteri, ki se jokajo, kadar je treba iti v šolo, marveč je šel z velikim veseljem. Od kraja, se ve da, mu je bila kaj terda: pri pervi mesečni poskušnji je dobil predzadnje mesto, pa je v svoji pohlevnosti še menil, da je zaslužil zadnjega. Ob koncu šolskega leta je bil že med pervimi in naj boljšimi učenci.
Pa se je tudi učil, da je bilo kaj! Da bi zjutraj prav zgodaj vstajal, si je v spavnici napravil zvonček, ga je privezal za dolgo nit, ktera je ob zidu visel- . ter naprosil nekega delavca, ki je vsako jutro prav za rano na delo hodil, naj bi vselej memo grede za motoz potegnil in ga tako zbudil. Razposajeni učenci so včasih prišli zvonit in ga dražit, pa se za tako nagajanje rm zmenil. Kadar se je sprehajal, je vs lej seboj imel kako šolsko knjigo, ali druge spise, ki so jih učitelji pripo-ročevali.
Tako je dosegel namen, po kterem je ves čas serrno hrepenel, če tudi ni imel bogastva ne sijajnih zmožnost. Ze so položili škof roke nanj. že so ga za mašnika posvetili K|e bo neki nova maša, in kako bo? To vprašanje večkrat dela novomašnikom velike skerbi; pri Bernardu jc bilo prav na kratko pa ginljivo rešeno. Njegov stric ga je pregovoril, da je opravil pervikrat sv. daritev pri njem, sicer v domači farni cerkvi, pa ne v domači vasi. Ker je pa Še le zadnji veči r pred odločenim dnevom do.šel k svojemu sorodniku, ni utegnil obiskati svojih staršev, ki so bivali v bolj odrt:«'jeni vasi. Stric pošlje kar svoje hlapce staršem in nekterim sorodnikom povedat, da želi, naj pridejo drugi dan v cerkev iu nič ne sporoči, da bo imel l.ovo mašo Overberg, ki ga od dne njegovega posvečenja niso več vidili. Ko so bili vsi zbrani v cerkvi, glej, kar pride covomašnik v mašni obleki iz zakristije in začne maševati. Koliko
veselje je bilo to sa dobro mater, si lahko sami mislite; tudi sorodniki so bili do solz ginjeni.
Umeri je 1. 1826. Bil je ves čas blagi prijatelj Sole in šolske mladine ter več lčt izgledno katoliški učitelj monastirske ljudske sole: v življenji sploh spoštovan, po smerti mnogo objokovan. Njegov blagi spomin naj tudi vas oživlja in spodbuda k pridnosti in po-božnosti!
i*oboino9l za mertve♦
(Pastirski list milostnega g. kardinala in nadškofa iz Roueo-a na Francoskem.)
(Konec.)
Protestantje sami, ki nam oporekajo in tajijo pobožnost za mertve, morali bi spise svojih prednikov, in med njimi naj učenejših, ki so: Mosheim'), Isaac Beau-sobre 2) , Jeremija Thaylor Thorndicke kakor tudi ,,die Apologie der Augsburger Confession 4) dobro pregledati. Našli bi ondi priznanje, da vera v vice in molitve za mertve imajo svoje korenine aii začetek v ker-šanskih ustmenib izročilih, ktere (izročila) sežejo v apostoljske čase.
Drug dokaz te resnice so naj starejše iiturgije (cerkvene moiitve in opravila) kristjanov. Liturgija pred 400 Jeti od katoliške Cerkve ločenih ce.rk^d, kakor tudi liturgija razkoiniških Gerkov, obe ste obderžale službo za molitev za mertve. Ako bi to bila kaka nova in napačna vpeljava v rimski cerkvi, odpadle cerkve bi jo bile gotovo kot tako zaznamovale in se pač varovale, da bi je ne posnemale.
V tej zadevi tedaj je bila vedno enoglasnost. Tri-denški zbor torej ni nič novega učil, ko je zavergel novoverce šestnajstega stoletja, ki so namerjali zatreti vero v vice in molitev za mertve. Te-le so določila, ki obsegajo za nas versko resnico: „Kdor bi terdil, da sta, po zadobljeni gnadi opravičenja, dolg in večna kazen tako zbrisana grešniku, da mu ne ostane nobena časna kazen, ktero bi moral ali na tem svetu ali pa na unem v vicah terpeti, preden gre v nebeško kraljestvo, naj je izobčen." 3) — „Kdor bi rekel, da daritev sv. maše ni spravna daritev, da se ne sme opravljati za žive in mertve, ne za grehe, za kazni, za zadostovanje in druge potrebe, naj je izobčen." 6)
To je, preljubi moji, vera sv. Ceekve; in to jeza pravovernega kristjana dovolj. Vendar pa je nam dovoljeno, da si oskerbimo prepričanje o resnici naše vere ; sv. Pavel nas opominja k temu, ko pravi, da mora biti: ,,Vaša služba po pameti". 7) Prašam torej, je li kaka
f) Mosheim (protestant) priznava, da vera v vice je bila očitna že od druzega stoletja in prav kmalo po aposteljnih.
2)	Isaac Beausobre, sloveč kalvinist, pravi, da potreba očišcvanja, preden je mogoče v nebesa iti, ni zoper pamet, da se vjema s sv. pismom, in da to so učili večji del vsi cerkveni učeaiki.
3)	Thorndicke, protestanšk bogoslovec, pravi, da cerkvena navada za mertve pri sv. maši moliti je tako splošna In tako stara, da ne more goljufije imeti za podlago; ali ko bi bila goljufija, bi morala imeti ravno tisti začetek, kakor keršanstvo. (Povzeto iz nekih bukev z naslovom: Just weights and measures, 16. pogl.)
4)	V (protestanski) „ Apologie" je rečeno: „Vemo, da ao predniki govorili o priprošnjah za mertve, in mi jih tudi več ne prepovedujemo.
5)	6. Seja, 30. kanon.
6)	22. Seja, 3. kanon.
*) Rimlj. 12, 1.
verska resnica, ki bi se na pamet dala ložej dokazati, kakor ravno vera od vic?
Pravica božja se ne zastara; treba ji je zadostiti, preden nam je pripušeno iti vživat plačilo izvoljenih. Jezus Kristus je s svojo daritvijo naš dolg zbrisal, in nas odrešil večnega pogubljenja; pustil pa je nam časne nasledke za grehe, in nam ni odvzel časnih kazen, s kterimi zamoremo omenjene nasledke poravnati. Tako je bil Adam, kteremu je Bog greh odpustil, z vsemi svojimi potomci obsojen podvreči se časnim kaznim; tako je bil Mojzes zavoljo tega, ker je nad Božjo vse-gamogočnostjo dvomil, tudi še po že odpušenem grehu kaznovan, da ni šel v obljubljeno deželo; enako se je tudi David, kteremu je Bog greh odpustil, moral pokoriti ves čas svojega življenja, smert njegovega sina, ki je bil sad njegovega prešeštovanja, kakor tudi puntanje in smert Absalonova, so bile njegove kazni.
Da morajo vice biti, spričuje razun pravice Božje tudi bistvo večnega izveličanja, ki obstoji v posestvu, gledanji in vživanji Boga samega, ki je naj večje dobro, kar si misliti zamoremo. Bistvo božje je: svetost in čistost. Da se z njim sklenemo, moramo biti čisti po besedah sv. pisma, ki pravi: ,,Nič omadežanena ne p< jde v nebeško kraljesto." ') Ako greste, omadežani še, iz tega sveta, ne morete iti v nebesa, dokler niste popolnoma čisti. Bolno oko ne more prenašati dnevne svit-lobe; svitloba, ki razveseljuje zdravo in čisto oko, rani bolno oko in ga sili zamižati. Enako bi tudi še omade-žana duša občutila silno veliko bolečino, ako bi n*cči-šena še, prišla v dotiko s svitlobo, ki sije iz božjega obličja; ona bi se, ako bi bilo v njeni moči, hitro proč obernila, in tema bi bila za-njo polajšanje tako dolgo, dokler bi se, popolnoma svojih madežev očišena, ne čutila zmožno sprejeti nebeško svitlobo in biti od nje pre-šinjeua.
Tej potrebi pridejo dušam, zapustivsim svet, v'ce v pomoč; zavoljo tega imenuje Tertulijan, govoreč r»d terpljenja duš v vicab, to terpljenje: Terpljenje usmiljenja; tormenta misericordiae.
II.
Terpljenje dus v vicah in pripomočki, s kterimi je mogoče njim pomagati.
V čem obstoji terpljenje duš v vicah? Duše gredo iz tega sveta z vsim, kar je njim lastnega, to je, one obderžijo spomin, domišljijo, želje, kterih na svetu ne morejo več spolniti: odtod njih dušna lakota, ki se ne da utolažiti, in žeja, ktere nobena reč ni zmožna ugas ti. Preljubi moji! vi veste, da kako posebno nagnjenje ali ljubezen do kake reči s tim še ne zgine, da se reč, po kteri hrepeni, odstrani, temuč se še le vznemiri v svoji zapušenosti; in kdo ne ve kako močna da je in kako dolgo terpiV Koliko muk in terpljenja ne napravlja strast ljubezni, ali strast po denarju, mogočnosti in časti! To je v resnici nekak razjedajoč ogenj.
Te duše kar naenkrat rade ali nerade zapustivši svet ne morejo več nazaj, ne ga več vživati, hrepenijo po Bogu, ki jih k sebi vleče: one se proti njemu dvigujejo in se na vso moč prizadevajo, z njim se skleniti, zakaj one vedo, da v njem bodo našle mir, pokoj, večno luč in Brečo. To združenje z Bogom pa zdaj še ni mogoče : madeži njih pozemeljskega življenja temu nasprotujejo. One zopet padejo ali se povernejo v svojo strahovito praznoto in sapušenost, kjer terpijo dvojne muke, da ne morejo ne v višavi ne v nižavi, ne v nebesih ne na zemlji svojih serčnih želj spolniti, ne se z Bogom zediniti. One zdihujejo in kopernijo v teh gorečih željah,
>) Skr. raz. 21, 27.
kterim Be pridruži ie nezapopadljivi ogenj neskončne pravice božje, ki jih čisti kakor zlato v ognjeni peči, ki jih spreminja kakor grudo, ktera se ima v ognjeni peči spremeniti v kristal ali čisto steklo, od kterega solnčni žarki odsevajo. Bolj si ne moremo pred oči staviti, kaj in koliko da duše v vicah terpijo, kakor ako se spominjamo molitve, ktero cerkev pri sv. maši za verne duše v vicah moli; mašnik namreč prosi Gospoda v imenu sv. Cerkve, naj bi njim dal kraj hladu, luči in miru. Mi bi ne prosili dušam v vicah kraja hladu, ako bi one ne bile rop vročine, ki stori, da terpijo, da jih peče; mi bi njim ne prosili luči in miru, ako bi one to dvojno vživale. Odtod se mora sklepati, da so verne duše v vicah oropane hladu, luči in miru, da so v nekem stanu nemiru, terpljenja, stiske in teme.
Vse to sledi iz besed 6v. Cerkve, in to je tudi splošno mnenje vsih ljudstev. Odtod se torej ni čuditi, da florenški cerkveni zbor pravi, da se terpljenje ognja v vicah šteje med naj hujše muke. Sv. Avguštin je pisal pred 2500 let poprej, da je ta ogenj hujši kakor vse terpljenje, ki bt zamore na tem svetu terpeti. Častitljivi Reda, sv. Cezar Arlski in cerkveni Očetje ravno v tem pomenu govorijo. Sv. Tomaž oflločuo terdi, na naj manjši bolečina v vicah preseže naj večje terpljenje, ki se zamore na tem svetu terpeti.
Razun teh bolečin tudi duše v vicah nimajo pripomočkov in tolažbe, ki nam tukaj na zemlji bivajočim še dohajajo iz ss. zakramentov, razveseljevanj od strani naših prijatLv, razneženosti vded raznih posvetnih opra v;l, sosebno pa ae iz spanja, tega sladkega počitka, kterega je Bog podelil nesrečuim terpinom na zemlji. V vicah se ne spreminjata več noč in dan, ampak ondi je vedna, zadahnujoča noč, brez počitka.... V teh breznih zdihujejo rodovi, ki so bi»i pred nami na svetu. Oh! ako bi se mogle te brezna pred nami odpreti, spoznali bi ondi svojih preddedov, staršev, bratov, prijatlov, dobrotnikov. Kdo bi ne bil do serca ginjen pri takem pogledu? Vse te duše k nam kličejo za pomoč. Kako si je mogoče razlagati vnemarnost, lahkomišljenost, nehva-ležnosti, ki odvračajo od njih naše misli, našo pomoč. Slehrrn se peča s svojimi opravili, svet leta za minljivim posvetnim veseljem, kakor bi nam naši bratje, ki so umerli, nič več mar ne bili, kakor bi sploh oni za nas nič ne bili, enako luči, ki vgasne. Res je aicer smert raztergala vezi roe?r, in kervi; vezi ljubezni pa ni mogla končati. Ako bi ta ločitev morala biti popolnoma, večna, mi bi bili preveč nesrečni; toda temu ni tako, božje usmiljenje tega ni hotlo.
Cerkev uči, da živi zamorejo in tudi morajo umer-lim pomagati. Ta zapoved je nasledek verske resnice od občestva svetnikov, nasledek naše medsebojne zveze v Adamu, in v Jezusu Kristusu. V sedanjem življenji molimo eden za druzega: Bog nas k temu opominja in aaje tudi moč in vspeh naši molitvi. Koliko bolnikov je Kristus ozdravil ravno na priprošnjo njih prijatlov 1 Vstajenje Lazarjevo — se li ni bilo to zgodilo po pri-prošnji njegovih sester? Torej, ker smert ne razruši in ne vmči vezi ljubezni med živimi kristjani in med v kuadi božji umerlimi, je razvidno, da je molitev za te ravno tako natorna reč in tudi izdatna, koristna in veljavna, kakor je molitev za kristjane, ki so še na zemlji. Tudi Cerkev nas večji del skorej v vsih svojih obredih vabi za umerle moliti. Vsi posamezni deli vsakdanjih duhovskih molitev, brevirja, kterega morajo duhovni vsak dan moliti, se končajo s kratko molitvico v pomoč dušam v vicah: „Fidelium animae per misericordiam Dei rerjuiscant in pace." Tako se razprostira med nami čudovit* celota vojskovavne, terpeče in zmagovavne Cerkve. Njeni udje na zemlji so kakor na bojišči, kjer se bojujejo za dobro proti hudemu. V tem boju kličejo na
pomoč svoje brate, ki so £e zmagali in so že v nebesih. Oni prosijo ob enem tudi sa tiste, ki so že sicer zunaj bojišča in z Bogom spravljeni, vendar pa še niso za-mogli priti vživat večnega veselja. Izveličani pričakujejo duš iz vic in molijo za-nje in za nas. Tako se med seboj združujejo z živo in delavno ljubeznijo in molitvijo vsi deli tega velikanskega duhovnega telesa ali občestva svetnikov, namreč: pravoverni kristjani na zemlji, duše v vicah, in svetniki v nebesih, ki so vsi v Adamu vstvarjeni, v Jezusu Kristusu pa povzdignjeni, odkupljeni, prerojeni in odrešeni, ki se še vedno dan za dnevom na skrivnosten način na altarju daruje, od koder vsim dohaja duhovno življenje in izveličanje. Preljubi meji bratje, li zamorete tako velik čudež zapopasti, ali si morete kaj enacega misliti, ki bi bilo božjemu neskončnemu veličastvu bolj dostojno, kakor tudi človeka bolj vredna in potrebam njegovega serca bolj primerno in bi njegovim vzvišenim mislim pa željam bolj vstre-zalo?
To bo, preljubi moji! tolažilne verske resnice, ktere najdemo v sveti katoliški Cerkvi mi, ki smo toliko srečni, da smo njeni otroci, ktero so pa, da se Bogu usmili, nekteri izmed naših bratov savergli s tim, da so se od nje ločili. Kako so vendar v resnici milovanja vredni! Kakošno neizrekljivo žalost občutijo taki, ki vidijo svojega prijatla umirati, mu zadnji pot v roke segajo, pa morajo sami pri sebi reči: Zdaj ni nobene zveze več med nami in med njim, mi ne moremo nič več za-nj storiti! Kako vse bolj tolažljivo je pa za pravovernega kristjana, kteremu njegovi dragi v Gospodu umerli prijatli, starši ne ostanejo ie samo v spominu, temuč se veliko več tudi s tim tolaži, da zamore za-nje moliti, dobrote skazovati in na pomoč priti onim, ktere ljubi. Kolikrat smo ob kakem pastirskem obiskovanji na deželi, med tem ko je vesela množica iz cerkve hitela, vsi ginjeni vidili, kako je kaka vsa v žalost vtopljena žena pri križu nad grobom svojega prehitro umerlega moža ali otroka kakor zamaknjena, zvesto za-nje molila iu se za memo gredoče ni kar nič zmenila; potem pa se je vsa potolažena podala v svojo revno kočo.
Preljubi moji! vi ki po mestih živite v obilnosti in veselicah, pa v raztresenosti posnemajte te dobre kmečke prebivalce! posnemajte njih vero, posnemajte njih ljubezen in molite za svoje ranjce, kakor tudi ti za svoje molijo! Ako to storite, imeli boste odtod sami naj večji dobiček. Duše, za ktere molite, vas v večni slavi ne bodo pozabile; ko bodo v nebesa prišle, bodo iz hvaležnosti za vas Boga prosile. Bodi si, da ste še v hudem boju na zemlji, ali v vicah ; vaši hvaležni prijatli, kterim ste njih terpljenje zlajševali ali skrajševali, se vas bodo spominjali ter vam vse, kar koli boste za-nje storili, z obrestimi povernili.
Ne pozabimo, da se znajdejo duše, za ktere smo še posebno dolžni moliti. Naši starši, ki so nam zapustili svoje premoženje, trudili se z našo odrejo; naši dobrotniki, ki so nam v različnih potrebah in okolišinah pomagali: ali nimajo pravice od nas pomoči pričakovati, kolikor je njim zamoremo ekazati? Mi smo jih znabiti večkrat v njih življenji razžalili; poravnaimo, kar nam
v	tej reči vest očita! Kaj se mora še le reči od tistih, ktere smo morebiti cel6 pohujšali, v greh zapeljali ali s slabimi izgledi ali b pohujšljivim govorjenjem? In ako se znajdejo med zdihajočimi in terpečimi dušami v vicah tudi tiste duše, ki izbrisujejo pregreške in slabosti, v ktere ste jih pahnili ali pripravili s svojim zapeljevanjem, ne boste li poslušali njih milih prošenj? Preljubi moji bratje! Spominjajte se besedi sv. evangelija, ki pravi, da se bo z vami ravno tako ravnalo, kakor boste
vi	ravnali z drugimi, in da se vam bo z ravno tisto mero odmerjalo, s ktero boste svojim bratom merili.
Ako boste vnemami, neobčutljivi in neusmiljeni proti tako velikemu in tako strašnemu terpljenju ubogih duš v vicah, ako nič za-nje ne storite, se tudi po vaši smerti sa vas toliko ne bo storilo. Nasprotno pa, ako ate vi do njih usmiljeni, zaupajte, da, ko boate svet zapustili, ae bodo med živečimi še znajdle pobožne in usmiljene serca, ki bodo za vas darovale molitve, satajevanje, milošnje, odpustke; in ojstra pravica božja bo svoje mesto usmiljenju odstopila.
Dokler ste na svetu, mislite na svojo prihodnost; le malo časa je še, in vi boste znabiti v vicah. Večji del izmed vas ne živite ne tako sveto, ne tako popolnoma, da bi zamogli pričakovati od kazen v vicah oproščeni biti. Vaša vest vam dovolj očita, da še niste dosti čisti, da bi zamogli naravnost v nebesa iti. Vi, ki ste tako mehkužni in občutljivi in se ustrašite naj manjšega zatajevanja; ki se tako bojite si kaj odreči ali kaj terpeti, kako bote prenašali terpljenje, ktero si naprav-IjateV Zastonj si bote takrat sami sebi očitali nespamet: vaše obžalovanje, plakanje in stok ne bodo nič pomagali; do zadnjega vinarja bote morali vse poplačati.
Zakaj bi torej dan za dnevom svoj dolg množili? Zakaj bi hudega ne ustavili? Zakaj ne bi izbriaovali precej zdaj, kar ste do zdaj storili? Tukaj je izbriso-vanje veliko ložje, in prijetniše; na vse strani imate pripomočkov odveč. Kako so torej nespametni tisti, ki ai v svojem sercu želijo skrajšati svoje življenje. Življenje, ki nam ga je Bog dal, in ki nam ga je njegova dobrot-Ijivost podaljšala, je neizmerna dobrota, ker si ž njim zamoremo prislužiti večno srečno življenje. Visoko cenite torej sedanje življenje, porabite ga in poslužite se ga, kakor Bog zapoveduje. Ako je vaše življenje polno nadlog iu težav, sprejmite m prenašajte jih s hvaležnostjo, da z njimi izbrišete grehe in skrajšate terpijenja, ki vas, ako tega tukaj nc storite, unkraj groba čakajo. Ti pripomočki poravnavanja in očiševanja, kterih si niste sami izvolili ali naložili, tudi ne jih sami zakrivili, ampak ktere vam velikoveč Bog pošilja, so naj boljši in naj zdatnejši pomoČki, vas ozdraviti in vam tim hitreje k vaši sreči pripomoči.
Pred vsim pa glejte, da vas smert ne prenagli: podajte se precej na delo; začnite o pravem času s pokoro, in s tim, da za ranjce, ki so pred vami v večnost šli, molite, si zagotovite molitev in priprošnje sami za-se.
Kar se tiče vaših bližnjih, vaših prijatlov, ne imejte proti njim one grozovite in morivne prizanašljivosti, ki le zaderžuje jih na njih nevarnost opomniti, dokler so ae pri popolnoma zdravi pameti. Ob! koliko duš se je že pogubilo, ker so bile prepozno opomnjene. Na vas, ki jih poznate, ljubite, s kterimi v prijaznosti živite, je ležeče, njim skazati to neprecenljivo dobroto, za ktero vam bodo vekomaj hvaležni.
Ob kratkem, preljubi moji! po smerti s človeškim življenjem še ni pri kraju, temveč ono se unkraj groba nadaljuje in sicer po delih ali zasluženji. Vi ne bote dosegli večnega izveličanja, ki obstoji v zvezi z Bogom in v posestvu njega samega, ako niste popolnoma čisti. Ako niste tukaj na zemlji vedno zvesto božjih zapoved spolnovali, in ako niste popolnoma božji pravici zadostili na tem svetu; treba bo terpeti in zadostovati na unem svetu, dokler ne bo ves dolg plačan in duša popolnoma očišena. To zamorete storiti za-se, kakor tudi za svoje brate v Kristusu, ki že v vicah terpijo. Pripomočki so: molitev, pred vsim pa še daritev sv. maše, potem milošnja, odpustki, vse dela ljubezni in pokore, pa voljno sprejemanje in prenašanje nadlog in težav, ki vam jih Bog pošilja. Poslužite se radi teh vam na ponudbo danih pripomočkov, da se odkupujete grehov in zlajšujete in skrajšavate terpljenje nesrečnih ubogih duš
v vicah, kjer same za-se ne morejo nič storiti... (Echo du Purgatoire 1878.)	K.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
V Gorici, 28. vinotoka. (Posvečevanje nove kapele, — loterija.) Preteklo nedeljo, 27. t. m., ao prevzvišeni knez nadškof alovesno blagoslovili novo domačo kapelo v zavodu šolskih sester „de Notre Dame". Potrebna je bila nova kapela tim bolj, ker število rejenk vedno raste in prostori, ki so prej za Božjo službo služili, morali so se v sobe spremeniti. Da je bilo pa moč novo kapelo zidati, treba je bilo mnogo denarja. V ta namen, in da se dolg na hiši nekoliko zmanjša, podarili so pre-svitli cesar lansko leto prav izdaten znesek in zato se je bila napravila tudi velika loterija z dobitki, za ktero bi bilo moralo biti srečkanje že lansko leto mesca grudna, pa bo še le letos 9. grudna (decembra).
Prednica sestra Alojzija je z dodelanjem kapele silno veliko storila za napravo, v kteri se tukajšne in zunanje gospodičine v resnici pametno pa temelito od-gojajo. Kapela je znotraj jako okusno opravljena. Posebno lepa je podoba presv. Serca Jezusovega, darilo za kapelo, došlo iz Monakovega o godu gospe prednice. Delo je izverstno doveršeno. Kristus v naravni velikosti derži z eno roko serce, z drugo pa k sebi vabi, pred njim klečita dva angelja v resnici rajske lepote. Altar je za silo prenesen iz stare kapelice, in čaka, dokler nc dojde novi.
O poli devetih imenovano nedeljo so se pripeljali knez nadškof, sprejelo jih je obilo vabljenih gostov, med njimi grof Coronini, baron Rechbach, vitez Alber iz Tersta, dr. vitez Doljak, realke ravnatelj dr. Schreiber, semeniški vodja mons. dr. Zorn, prof. mons. Kocjančič, dr. Valussi i. d. in mnogo odličnih gospej in gospodičin. Po blagoslovljeuji je bila škofova maša, po kteri so podelili 40dnevni odpustek nazočim in vsim, ki bodo tisti dan kapelo obiskali in v nji molili.
Po cerkveni slovesnosti je bila kaj lepa predstava v obedovalnici. Tri žive podobe s primernimi nalašč za to priliko zloženimi deklamacijami, v kterih so dekla-movalke serčno zahvaljevale dobrotnike tega zavoda, so se veršile zaporedoma. Prav veličastno je bilo viditi cesarjevo razsvitljeno podobo, obdano z osebami ljudstvo predstavljajočimi z zastavami v rokah. Ko se je zapela cesarska pesem, vstali so vsi, ravno tako pri zadnji podobi, ko se je izverstno koralno pela molitev za sv. Očeta papeža: ,,Oremus pro pontilice... Dominus con-servet..pred razsvitljenimi podobami Serca Jezuso-vega, papeževega in cesarskega gerba.
Dvorišče in kapela od zunaj bila je prav lepo okin-čana z venci in cesarskimi, papeževimi, mestnimi in deželnimi zastavami. Občinstvo je bilo jako zadovoljno in tisti dobrotniki, ki so ob svojem času v ta namen jemali prodajane srečke, storili so v resnici dobro delo, ker vse je na tem ležeče, kakor je ena gospica dekla-movalka rekla, da pridejo med svet dobro keršansko izrejene ženske, ker na tako odrejo je zastavljen pravi blagor ljudstva. Naj se pa tem dobrotnikom tudi posreči, da 9. decembra kaj „zadenejo".
Spod čavna na Goriškem, 21. vinotoka. (Birmovanje, splesovanje, pa misijon.) Kako se neki vjemajo te tri v oklepu omenjene besede, se bo čitatelj ne mara čudil, ki si je srednja z drugima tako nasprotna, kakor noč in dan, nebesa in pekel, severna in južna os naše zemeljske krogle, po kteri mi resni Evini otroci žalostno tavamo. V teku tih verstic bo sleherni zvedil, kako so vjemajo, ali bolje ne — vjemajo! Imeli smo namreč
pretekli teden od 13.—17. t m. sv. birmo ▼ černiški dekaniji, ki obsega ravno vse podčavenske fare *) od reke Lijaka pri Šempasu pa do reke Hnbelj pri Ajdovščini. Birmovali so naš prevzvišeni knez« nadškof, ter so bili, ie v svojem 81. letu, vkljub dolgemu trudu skoz 5 dni neprenehoma na delu. Pač čuda vredno je zdrsvje in terdnost našega srebernolasega knesonadškofa, ki ae v svoji visoki starosti ne bojč pri tolikem tradu za svoje adravje, da le mladini v tih viharnih časih tolikanj potreben sv. sakrament deliti zamorejo. Pervi dan 8v. birme ao ceI6 sredi piša in vetra blagovolili obiskati od Njih prevsvišenosti 1. 1876 vstanovljeno novo vikarijo v Oseku, kar je osečke duhovnijane neizrečeno razveselilo, in v snamnje, kako visoko spoštuje naše včrno al« vensko ljudstvo svojega nadpastirja, so šli drugi dan v Cerniče 4 možje, na čelu naš poslanec g. Josip Fa-ganel, se jim sa to nepričakovano čast in veselje spodobno zahvalit. To je tim bolj sa osečko duhovnijo spomina vredno, ker od 1. 1518, ko je bila cerkev sv. Martina v Oseku od prečast. škofa Daniela de Kuoeis-a slovesno posvečena, ni bil noben drugi škof s svojo pri-čujočnostjo te do 1876 černiške podružne, odtihmal pa vikarijske cerkve počastil.
Omenjeni škof Daniel de Rubeis je bil sufragdn oglejskega patrijarha Marina, **) v mestu Caorie na Beneškem. To mestice Caorie stoji sredi lagun, ravno na sredi med Oglejem in Benetkami ob ustju reke Livenze v beneškem zalivu. Znano in imenovano je bilo to mestice I. 1*4M; tu je namreč pot >nila po noči neka sar-diuska fregata, prestreljena od krogelj avstrijske obrežne baterij**. Toliko o tem redko imenovanem mestu.
O plesih po Goriškem in graje vrednih pretepih so že slovenski listi večkrat pisali. Kar je najbolj žalostno pri tem je to, da mnogi občinski zastopi imajo pri tem avojo deano roko. Slovenski listi, kakor tudi Vaša ,,Danica", so poročali, kako strašna živinska bolezen razsaja tu pod Cavnom, zlasti pa v Cerničah in tudi v Oseku. Pa kaj menite, da se ljudje z mladino vred za to nesrečo kaj zmenijo? Kakor o* bi Bog ne bil še dovolj glasno po tej k nam govoril in kakor v ostudno zahvalo za prejeti zakrament sv. birme, so imeli v nedeljo blagoslovljenja cerkva ples ravno v Cerničah, hudo zadetih od živinske bolezni, ki še zdaj ni ponehala. Ni še zadosti slaba vinska letina, ni toliko poginjenih goved ljudi spametilo, temuč še veče kazni a tim splesovanjem nad-se kličejo. Fantje in dekleta gred6 po plesu in po noči skupaj domu, kakor sem jih sam sr^čeva', ko sem hodil po svojem opravilu. Peli in vriskali so skupno, da je po vsej dolgosti cesarske podčavenske ceste daleč odmevalo! Oj starši, kje je skerb za vaše otroke? Ko je po vipavski dolini in vsem Goriškem 1. 18o5 razsajala kolera, ni tačas nikomur blodilo po glavi splesovanje, marveč le romanja na božje pota. Tu pod Cavnom in drugod po Goriškem ni skoraj nedelje, da bi kje ne plesali, marveč občine se v sple-sovanju pridno verstijo, da je vse prigovarjanje duhovnikov, kakor tudi namestniška in nadškofijska naredba čisto zastonj. Bodo pa prisilili, da bo moral zopet vmes Bog glasneje se oglašati, ker nič ne pomaga ne slaba letina, ne pridiganje. Zato je pa močno vsim duhovnikom vgajala novica, da bode v kratkem misijon v neki zares potrebni fari goriške okolice, in nadjamo se, da bo sreča misijona tudi še druge potrebne fare doletela.
*) Te so: Čeruiče, Batuje, Kamnje, Križ, Ajdovščina (kuracija), pa kuracija Otelca na Čavnu; potem še vikarijati: Osek, Zabije, št. Tomaž, pa Lokavec in Ternovo (na Čavnu).
Pisavec.
**) Marinno, rojen v Benetkah, je vladal Oglejski patri-jarhat od 1517. do 1546. 1.
Misijoni, ktere je obhajal 1852 - 53 sloveči misijonar Bankič, so v tistem času veliko sadu obrodili, zlasti zoper splesovanje, tako, da ni bilo v nekterih vasčh po več Ičt nič o plesih slišati. Ker aedanja mladina ni tedaj še misijonov slišati mogla, je pač želeti, da so sem ter tje zopet ponavljajo, v čegar ime in dober vspčh pomosi Bog!
Is Repentabra na Krasu, 24. vinot. 20. t. m. bilo je v tukajšni farni cerkvi slovesno birmovanje. Za ranega jutra 19. t. m. zbrala se je odrsstla mladina, je vosila in nosila raznih priprav, mlajev in slavolokov. O 3 popoldne ie so stali štirje slavoloki, okinčani z mlaji, sastavicami, cveticami itd. Slavolok pred cerkvenim dvoriščem venčal je napis: Pozdravljen bod\ ki prideš v imenu Gospodovem! Poklon vernih ovcic Njih vzvišenemu duš. pastirju! In nad cerkvenimi vrati: Geor-gius Antistes noster Vivat! Cerkev je pa razpostavila vse svoje redko lepotičje. Na zvoniku vihrala je cerkvena zastava, in na velikanskem mlaju, zvonik prese-zajočem, plapolela je slovenska. Obila množica faranov s šolsko mladino je milostnemu škofu o !/26 zvečer pod vodstvom čast. g. administratorja in učitelja do podn- žja holmca s cerkveno šolsko zastavo in svetilniki šla naproti. Kadar jih od daleč zagledajo, jeli so zvonovi in od treh strani pok možnarjev pozdravljati nam došlega višega pastirja.
Prišli, odmolijo, včrne blagoslovijo in se njim za dostojni sprejem zahvalijo. Občinstvo vse vneto za svojega prevzvišenega pastirja, je po vernitvi v duhovsko hišo trikratni živijo zagromelo. O birmi naj omenim samo, da so preblagi škof birmance pri izpraševanju iz keršanskega nauka prav serčno, kakor njih ljubeznjivi oče, izpraševali, mladira pa je na vprašanja prav dobro odgovarjala. Ob 5 popoldne zapustili so nas visoki gost, in zopet smo jih spremili do podnožja holmca. Vsi smo bili ginjeni od njihove priljudnosti do otrok, mladenčev, starih, revčekov in gospodov. Bog živi našega milega, prijaznega, milostljivega višega pastirja!
Z Dunaja, 28. vinot. (Lepo djanje usmiljenja.) Ne davno je tukaj slovesen zbor imelo društvo „\Vaisen-hiltsverein", kteremu je, kakor menda ljubljanskemu „zavetnišču", blagi namen, majhnih, zapuščenih sirčt se usmiliti ter v dušnem in telesnem oziru jim na pomoč prihiteti. Slavnostni govor pri tem shodu je imel stolni pridigar g. Heilnberg. Da bi poslušavce, kterih je mnogo bilo iz višjih krogov, za hvalevredno početje bolj živo vnel, je govornik svojim besedam kaj pripravno vpletel povest o ginljivem prigodku od 1. 1831. Vreden je, da ga v spominu hranimo in drugim sporočamo.
Bilo je na Gornje-Avstrijanskem blizo mesta Išelna, o siloi poietenski vročini, ko neki borno opravljen mož, pa ž< na z detetom, vidno vtrujena, na ogoreli trati počivata. Prišla sta bila z visokega planinskega hribovja, od kodar se le redkokrat prihaja do obljudenega kraja. Dolgo že tu počivata, viditi jima je, da jih nekaj močno skerbi in da že prav težko čakata. Tudi dete že milo veka. Prideta pa proti temu kraju odlično oblečena gospod in gospa. Jok detetov ju privabi, da bližje stopita ter poprašata, kaj je, da dete joka in kaj sta tako otožna. Mož odgovori: „Daleč s hribov sva prinesla dete h kerstu; po velikem trudu sem naprosil človeka, da bi mu bil boter. Obljubil je, čakava ga tu že dolgo, pa menim, da zastonj. Kasno bo tako že za vse opravilo v cerkvi in nama nazaj na planine." — Na to gosp£, po kratkem dogovoru z gospodom, pravi: „Ako hočete, pa midva greva detetu za botra." — Gorjkn se neverno posmebljA ter pristavi: „Kaj pak da? taka gospoda tako ubogemu siromaku!" — „Res, res vam bočeva z veseljem nadomestiti naprošenega botra, le hitro pojdimo v
cerkev!" Tako odgovori gospod, in s toliko vljudnostjo reveža vendar pripravi, da ae vsi podajo proti mestu. Ze med potjo se je priproatima hribovcema čudno dozdevalo, kako da ojuna gosposka apremljevavca vsi nekako odlično in spoštljivo pozdravljajo. Ko pa v cerkev dojdejo, ptuji airomak iz besed fajmoštrovega nagovora razvidi, kolika milost mu je došla v prostovoljnih njegovih botrih. Po doveršenem cerkvenem opravilu še bogato obdarovan, presunjen od nepričakovane sreče, v preglobokem spoštovanji se svojima tako visokima dobrotnikoma približa, ter priproato to le zahvalo izreče: „Bog Vama toliko milost poplačuj v Vajinih otrocih!" Ta milostljiva botra detetu gorjanskega siromaka sta bila rajni oče in mati našega presvitlega cesarja, pre-vzviseni nadvojvoda Franc Karo l in nadvojvodinja Zofija.
Ubl .Jmlev — ubi „olika"?
Marsikterega liberalca bi skor mertud zadel, ako le slisi besedo „Indeks", kar zaznamnuje zapisnik od Cerkve prepovedanih bukev. Nihče pa ni imel morebiti več godernjavaljati zoper „Indeks", kakor krivo-včrci. In pomisli kdo: ravno zdaj pišejo sami nemški liberalni listi, da vsled poterjene postave zoper socija liste je pruski vradni „Reichsanzeiger" oklical cel indeks" prepovedanih časnikov in spisov. Ta „Indeks" se ne bo tako hitro zgubil iz nemške zgodovine, zlasti ker se tudi še svoj pot nadalje ovaja, toži in obsoja zarad žaljenega veličanstva v deželi prehvalisovane svobode in olike!
K temu pa še malo primero prusko nemške olike z angleško. Iz Anglije se piše ,,Germaniji" o ostudnem ravnanji z dvema usmiljenima sestrama in kako se jima je zadostilo. K nekošnemu W. Wood-u, magistratni osebi prav blizo Manšestra, ste une dni prišli dve redovnici, zbirajoči pomočkov za samostan v Manšestru, v kterega se imajo sprejemati in oskerbovati ubožni stari ljudje. Tega Wooda na pervi trenutek njegova jeza zoper katoličanstvo tako razkači, da redovnici kakor beračici v zapor dene v vlažno in merzio sobo svoje hiše na tri ure. Med tem mogočno zasede konja in poiše policijskega vradnika, kteri ubogi nuni uzame iz zapornice in ju dd peljati v ječ ) v Manšester, kjer ste mogli ostati celo noč.
Drugo jutro pa ajdi pred policijsko sodnijo! Po kratkem zaslišanji sodnik izpusti nuni z na) glob<kej-šim obžalovanjem, da se je tako z njima delalo. W. AVoodu pa je bilo naznanjeno, da je delal brezserčno, nepostavno in strastno, in da m>ra odgovornost za to čisto sam nase vzeti. Dogodek je kmali zašimel po Manšestru. Hrup pravične serditosti in nejevolje je napoluoval vee mesto. Enoglasno, brez razločka vere so grajaii neobtesanost omenjenega vradnika. Vsi roanše-sterski in naslednjiič angleški časniki so *e poganjali za ubogi nuni in niso imeli besed zadosti za ograjanje AVoodovega p< čenjanja. Rekli so zastran usmiljenih sester: „To so angelji ljubezni, ki se darujejo za biagor človeštva, in take tak6 preganjati je nesramno gerdo in hudobno (niedcrtriichtig), zaničljivo in angleškega imena nevredno." Tako je bil revni Wood ves zmlačen od angleškega občinskega menjenja. »Germania" sklepa: ,,Tako v svobodni Angliji: kako pa na Nemškem!" — Pač marsikdo ima pri tem priliko vest si izpraševati.
Razgled po svetu.
Španjsko. Španjski kralj Alfons je bil 26. vinot. napaden od nekega škafarja, ki je samokres nanj aprožil, pa ga ni zadel. Rudečkar Mucasi, 23 lčt star, je zasa-čen in priznal je, da se šteje k „internacijonali", rudeč-čarstvu. Taki žalostni dokazi bodejo posiednjič menda vendar zmodrili velikane tega sveta, da spoznajo, kaj ao storili, ko so bili zapustili pervo veljavo na svetu, poglavarja sv. Cerkve, in da ne bo miru na zemlji, dokler to apoznanje ne bo dozorelo in 8adu obrodilo.
Drobne novice. Novice iz Epira in Tesalije naznanjajo nemir v unih krajih. Albansko mohamedanska zveza pa je sklenila, da se hoče ustavljati do iztrebljenja Albancev, ako bi Porta na pritiskanje tujih vlad aii Grecije vstajnikom odjenjala. — Oziroma na viharje v Rumeliji in Macedoniji boje Porta v pismu do Lobauova kriviči Rusijo, in žuga z vesoljnim oboroženjem muha-medanov po vstajnih krajih. Vstajniki bulgarski in ma-cedonski imaio boje 20.000 mož na nogah in so dobro oboroženi. Tudi se poroča iz Carigrada, da je Porta zavergla rusko ponudbo za sklenitev posebne zveze z Rusijo. Vsled tega so se Rusi vernili proti Carigradu, in si pripisujejo pravico, kakor da so v vojnem stanu s Turčijo. Vendar pa po poslednjih novicah Rusija zaterja, da Rusi bodo zapustili Rumelijo po berlinskem sklepu.
—	V Egiptu je pod vodo 120 štirjaških milj zemlje z 20 vasmi, do 1000 ljudi je utopljenih. — V mnogoterih prepirih med Rusijo in Anglijo še tudi naznanjajo, da angieški podkonzol Burgas v Carigradu je une dni šel v neko kavarno pozvedit o nekih sporekih med Angleži in Rusi, da je bii pa o tej priliki od ruskih častnikov napaden in hudo ranjen.— Mladolaška varnost: 25. okt. so tolovaji blizo Rraa vjeli nekega g. Rosi a, in neza dovoljni z denarom, ki ga je imel pri sebi, so ga spustili še le, ko so njegovi bratje s kmeti mu prihiteli na pomoč. Blizo Mantove derhal 10 — 12 roparjev uboge ljudi straši in pleni. V Palmi Montechiaro je bil 24. oktobra o 1a7 popoldne vstreljen ondotni župan, ko je šel s polja domu.
Crret in	zre*ie nivitire.
Zahvala.
Št. 1. Bila sem več mescev tako bolna v želodcu, da ne jed in ne zdravila niso v njem ostajale. Zdravniki niso mogli pomagati. Začela sera k N. Ij. G. presv. Serca 9dnevnico, io predenj je bila skončana, se mi je zboij-šalo, zdaj sem prav cisto zdrava. Ocšena, hvaljena bodi N. ij. G. presv. Serca Jezusovega!
St. 2. Marija Benko se po obljubi priserčno za-hvaluje Naši ljubi Gospej presv. Serca za ljubo epro-šeno zdravje.
Prošnje.
Priporočuje se bolna oseba v bratovske molitve /.u ozdravljenje, ako je Bogu dopadljivo in nji v zveličanje.
—	Oče, hudo b lan, se goreče priporoča udom Naše ljube Gospe presv. Serca v molitev. Sam ud te prelepo bratovšine in zvest čitatelj tolikih milost, ktere se p<> ,,Danici" razkazujejo, zaupati na priprošnjo Mari|e D., da zadobf ljubo zdravje, če je Božja volja, kt>r molitev toliko udov in 9dvevnica, ktera se k Mariji opravlja, gotovo tudi zanj ne bo zastonj. — Miada gospa, že delj časa bolna, in že na vse kraje v molitev priporočena, se slednjič obrača k bratovski molitvi N. lj. G. presv.
Serca, ter se goreče priporoča vsim udom, da bi na prošnjo Marije in sv. Jožefa skoraj zadobila zaželeno zdravje. — Učenec že delj časa terpi hude bolečine v glavi, in se priserčno priporoča družbi Nase ljube Gospč v molitev, da bi mu prosila ljubo zdravje, obilno milost in pomoč bv. Duha. Zraven tudi goreče priporočam v bratovsko molitev neko družino, za ljubi keršanski mir in edinost, za odvernjenje pijančevanja in vsega hudega, kar za tem Bledf. — Oseba, veliko od ljudi kajfana, kar ji tudi v dušnih rečeh škoduje, se priporoča v bratovske molitve za ljubi mir.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporotevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec listopad.
I.	Glavni namen: Poboljšanje slovenske mladine.
II.	Posebni nameni:
7.	listopada. Sv. Prosdocim. Priporoč.: Zadeve na Gerškem, Turškem in Jugoslovanskem — da se ober-nejo v prid katoiičanstvu. Reveži in bolni. Vsi spo-korniki.
8.	Osmina vsih Svetnikov. Priporoč.: Vse potrebe katoličanov. Češenje angelov varhov, da bi svoje varovance opominjali k molitvi ob angelovem zvonenji. Duše v Vicah, zlasti tiste, za ktere ni potrebnih prošenj.
9.	Sv. Teodor. Priporoč.: Zarad pravice preganjani. Sodniki za nepristranost. Veliki grešniki.
10.	Varstvo Marije D. Priporoč.: Zveste prošnje k Mariji Devici za spreobernjenje krivovercev. Vgodno vreme. Mladina doma in na vojaki.
11.	Sv. Martin Škot. Priporoč.: Duhovni pastirji in kateheti. Terpeča Cerkev na Francoskem. Obvarovanje pred smertnim grehom in dušni mir. Več priporočenih.
12.	Sv. Martin papež. Priporoč.: Rešenje papeža in av. Cerkve. Zatrenje prostomišljaštva. Spolnovanje druge zapovedi Božje, zlasti pri Slovenciih.
Listek za raznoterosti.
vožnja za prevažo gradiva za železnico. Ako bo moč, jo hočejo še to jesen izdelati do Doboja. Kolovoz je nekake tri četerti metra širok; mali vozovi bodo prav pripravni in silo koristni za dovoz živeža vojakom. — Telegraf je napeljan že po vsi Bosni.
Žaganje cesarja Viljema. Cela reč pretečih pisem, da bo zopet napaden, ako se verne v Berlin, prihaja nemškemu cesarju. Badenskemu velikemu vojvodu pa zopet žugajo, da bodo njega, ako cesarju še delj dopusti prebivati v svoji deželi. — Čudne soube Božje: Od Prusa pregnani redovniki in škofje imajo saj na tujem mir; Viljem preganjavec ga nima ne doma in ne na tujem 1
Na Irskem je umeri prečaatiti kardinal Cul len, preslavni borivec za katoliško vero.
Dva amerikanska škofa staomerla: prečaat. g. Tom. Galberry, v Hartford u, 10. vinot. in prečaat. g. Elder, škof Avareki in Goadjutor v št. Frančišku v Kaliforniji, 5. kim.
Politiške morije vEkvadora. Nesramni človekodirci, ki so umorili katoliškega predsednika Garcija Moreno-ta in nadškofa v Kvitu, so zaklali zdaj g. Vinc. Piedrahita, glavarja katoliške strani, ko je šel na a**oj dom. Zabodli so ga ob vratih me8ta republike Kvito. Tako delajo „olikani potepuhi" brez vere.
Poslednje novice. V Rimu na neki priatavi „Gloria" je 27. u. m. zopet kacih 2000 prekucuhov rogovi! ilo zoper Avatrijo. Temu nasproti je pa na taboru v Dolini pri Teretu 10.000 Slovencev slovesno proteatovalo zoper laško ropoželjnoat. — V Londonu meni ča3nik ,,Obser-ver", da v sedanjih zamotah ae anuje za polno pogodbo med Anglijo, Francijo in Avstrijo. — Anglija je pogodila nameatnemu egiptovskemu kralju 8 milijonov o00 tiauč šterlinov; zato je zastavljenih 42 tiauč 579 fedanov (feddan je 1 angleški oral) zemlje in veliko po3lopij prepušenih od namestnega kralja in njegove družine-Tako Ang'ež stoji saj že z enim peritom na egiptovski zemlji. — „Standart" hoče vediti z Dunaja, da Rusija se brani Rumuoiji izročiti Dobrudžo, ako Rumuniji ne privoli vojaške poti skoz to okrajino in pa odbojne in napadne zveze.
Tombola katoliške družbe poslednjo nedeljo se je obnesla prav Hobro, deležnikov polne sobe, vae veselo.
(O priliki kaj več.)
Poživljanje pobožnega občntka za naše ljnbe ranjce.
LjuDljanska mianina, razun nunske, ima vernih duš dan šolo !
Z Zbiranjem preštempljanih mark se ne da več kaj
pridobiti za misijon; toraj ne bo kazalo s tem se pečati. Drugi pot kaj več.
Poteidilo. S serčno hvaležnostjo sem 24. vinotoka t. 1. prejel zbirke „Zgodnje Danice" za Verbniške pogorelce: 163 gl. 28 kr., in naznanjam v imenu pogorel-cev naj gorečniši zahvalo. Bog plačuj in povračuj bla-goserčnira dobrotnikom s tisučerimi časnimi in večnimi dobrotami!	M. Šlibar, dekan.
V Gorici je preč. g. Fr. Merzina, dekan in župnik pri sv. Petru, postal kapitelski dekan pri metropo-litanski cerkvi.
ISilgsp. Glavina je 27. t. m. slovesno obhajal svoje vmestenje v Poreču. Zveččr je bilo mesto razsvitljeno.
Železnica V Bosni, kakor pišejo iz Broda, je 4. t. m. pervikrat zažvižgala. Od savskega brega ob Brodu dodelana je nekako miljo daleč proti Dervsntu. Omenjeni dan tedaj se je po tisti progi poskusila perva
nnhoeshe spremembe.
V	Teržaški škofiji: Č. G.Janez Grubiša imenovan je župnik pri av. Križu v teržaški okolici; č. g. Jakob Ladavec oskerbnik duhr>vnije v Kerkovcah; č. g. Marka Andolšek oskerbnik na Muuah; č. g. Janez Mahnič gre za kaplana v Pregarje.
V	Lavantinski škofiji: č. g. Janez Košar je postal župnik pri sv. Florijanu v Doliču; č. g. Anton Pučko, prezentiran župnik za št. II na Goričkem, je reaigniral in je ondotna župnija vnovič do 29. novembra t. 1. razpisana. Č. g. Lovro Janžekovič jo postal provizor v Radvanji; č. g. Jožef Zadravec je postal kaplan v Laporji, in č. g. Gregor Presečnik II. kaplan v Vitanju. — Umerla sta čč. gg.: o. Martin Jurkman, vikar pri av. Vidu poleg Ptuja, 14. oktobra in Martin Slander, deficient v Gomilskem, 20. oktobra t. 1. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce na Verhniki: Gosp. „Gostač" 2 gld. Za afrikanski misijon: L. Žigman 1 gold. in M. Merhar 1 gl. po g. J. Rozmanu.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovl nasledniki v Ljubljani.