..Primorski List"
izhaja vsaki i., 10., iu 80„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gJ. 50 11., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nuuske ulice in Šolske ulice po 5 nov.
I
IMORSKI LIST
goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem,
Vse *a vero, dom, cesarja !
Uredništvo in nprarniStr#
moje V Gorici, Nunske ulice it. to. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi le ve vračajo. Upravništr* sprejema oglase iu naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj: J
H W in slaiil ndrii trgovstva,
t življenju narodov.
(Govoril dr. Jos. Pavlica).
4. Poskusi proti slabim posledicam trgovstva.
Proti oderuštvu in potratnosti trgovstva so se. pokazali razni poskusi, katere hočemo našteti in kratko oceniti :
1. Prvi poskus sloni sam zopet na dobičkarstvu in to j t. centralizacija prodaje na drobno v zasebnih rokali. Poedini zasebniki ali tudi družba zasebnikov «• stanovljajo velika skladišča in ogromne prodajavnice raznoterega blaga. Dobra posledica takih prodaja /nic je, da so stroški za polovico ali še za več manjši ko pri malih prodajavnicah. To je v prilog odjemavcem iu ni v škodo dotičnim gospodarjem, ki pri velikem prometu tudi z malim odstotnim dobičkom bogatijo. Take velike prodajavnice najdemo zlasti po večih mestih n. p. na Dunaju (Emil Storeh), v Rimu (Bocconi), v Parizu sluje daleč na okrog prodajavnica Ali Bon JViarchi, ki ima letne prodaje’črez 150 milijonov fr. in do 10.000 oseb v službi; samo za reklamo potrosi vsako leto črez štiri milijone fr. — Tudi po manjših mestih naletiš na podobne poskuse t. j. bogatejši in spretnejši trgovci skušnjo spraviti v svoje roke vso prodajo kakega blaga n. pr. petroleja ali ustanovljajo na raznih konceh mesta podružnice. Taka centralizacija je sama po sebi čisto naravna v današnjih časih, ali v zasebnih rokah je tudi silno nevarna za občinstvo, katero pride tako v odvisnost od bogatih spekulanto.v. Judovstvo je razumelo znamenja časa in je povsod zasnovalo velike prodajavnice dobro vedoč, da občinstvo hodi po sili vkupovat, kjer je blago ceneje.
2. Drugi poskus je zadružništvo trgovcev, da si tako zmanjšajo upravue stroške in povečajo kapital proti velikim špekulantom in tla eden druzega podpirajo in — nadzorujejo.
Tako zadružništvo je zelo zdrava misel, katera edina bi mogla rešiti solidno trgovstvo in mu vrniti poštenje v očeh nezaupnega občinstva-
Žal, da trgovci sami niso prijatelji trgovskih zadrug, deloma zato ne, ker si ne zaupajo, deloma zato, ker ljubijo svobodo pri spekulaciji.
Slovenskim trgovcem v Gorici bi svetoval, naj ustanovijo mej seboj društvo, v katerem se bodo spoznavali, posvetovali in izobraževali. Zdaj jih je v mestu že dovolj za tako društvo.
Nekateri slovenski trgovci (n. pr. prodajavci jestvin} bi se že zdaj lahko zadružili v zadrugo, s katero bi se osvobodili od tujega kapitala. Zadruga vseh slovenskih trgovcev z jestvinami na Goriškem bi bila že zdaj velika moč.
3. Tretji poskus proti slab’ ji posledicam trgovstva so zadruge producentov: kmetov in obrtnikov. Njih zadruge imajo namen, da prodajajo pridelke in izdelke naravnost v roke odjemavcev brez posredovanja n. pr. vino, les, žito ali obleko ali posodo i. t. d. Kakor bo rasla pri kmetu in obrtniku stanovska zavest, tako se bodo množile njih zadruge. V Gorici imamo vinarsko zadrugo za Brda, snuje se pa že tudi mizarska zadruga.
4. Četrti poskus proti oderuštvu in sleparstvu so prodajavnice odjnnavcev samih t. j. odjemavci (konsumenti), zlasti delavci, ustanovljajo svoje prodajavnice, v katerih vdobivajo blago za pošteno ceuo. Take prodajavnice uspevajo v ve-čili krajih, kjer je veliko prometa, torej zlasti v mestih.
Meščansko trgovstvo se je z vso silo vprlo proti takim prodajavnicam (konsumniiu društvom i. t. d.). Z ozirom na politično važnost trgovcev meščanov j« nemška avstrijska krščanska stranka to točko skoraj izbrisala iz svojega programa. i oda pri vsem tem rase od leta do leta število in promet takih prodajavuic.
•k i m m n- P1'* je že 1412 konsum-nih društev, v katerih je 46% delavcev udo/. Nekatera taka društva imajo do
Marušič.	Lastnik:	Konsorcij
8‘/a milijonov mark (5 miljoimv gld.) prometa na leto. Na Angležkem imajo taka društva 1.100.000 udov in letnega prometa 32 milijonov funtov = črez 320 milijonov gbl.
Boj proti tim društvom bo prav gotovo brezuspešen, društva bodo rasla z oliko in napredkom delavskega ljudstva. Trgovstvo ne more nič tim društvom. Trgovstvo hoče svobodo v cenah, v nakupovanju in prodaji nasproti ljudstvu, ta svoboda gre tudi ljudstvu nasproti trgovstvu. — Trgovstvo se noče samo zadru-žiti, š* menj hoče. da bi mu smel kdo gledati v knjige, v računejii spjoh v promet, zato pa nima pravice “Braniti ljudstvu. da se zadruži in da si osnuje prodajavnice, ki so pod nadzorstvom. — Današnje ljudstvo ima z vladarjpm vred vrhovno oblast, v državi, daja postave, nad-zoiuje ministre in ima pravico zaiitevati od ministrov in uradnikov račune o vsaki tudi najmanjši svoti, in tako gospodujočo ljudstvo naj bi ne imelo pravice nadzorovati trgovstvo, kjer segruza milijarde ljudskega zaslužka ? ! To je čisto nemogoče in vsi napoti se morajo izjaloviti vsaj do tedaj, dokler ne bo trgovsko samo se zadrnžilo in sprejelo nadzorstvo zastopnikov ljudskih.
*
* >|:
Po teh načelnih naukih prašam: kaj pa je storiti pri nas Slovencih ?
1. Mi smo narod trpinov, narod kmetov, obrtnikov in delavcev. Zatorej nam je potreba zadruženja, ako hočemo sploh živeti in napredovati. Delavsko ljudstvo, ako ni zadruženo, je povsod sužno brezsrčnemu kapitalu.
2. Trgovstvo, ki služi slovenskemu ljudstvu, je na vseh konceh domovine našemu jeziku in napredku skrajno sovražno. Če je trgovstvo sploh nezanesljivo, kaj še le če je judovsko in tedaj naravnost sovražno odjemavcem kristjanom ? !
Drugo, nejudovsko trgovstvo, je do malih izjem v boju s slovenskim ljudstvom kakor n. pr. v Celovcu, v Celju v Mariboru, v Istri, v Trstu, v Gorici i. t. d. Ljudstvo, katero nima. do trgovcev sploh posebnega zaupanja, ne more imeti do sovražnih trgovcev prav nobenega zaupanja. Bati se j« našemu ljudstvu po pravici, da ga sovražni trgovci izkoriščajo, da ga s tem tudi v narodnem oziru oslabijo in podjarmijo. To tudi izrecno pov-darjajo radikalci Bisogna farli sentire la pov’erta, pišejo njih judovska glasila. Kako zaupanje naj torej imajo slovenski odjemavci do takega trgovstva ? Kako naj slovenski človek vstopi v prodajav nico trgovca, katerega je prejšnji dan slišal kričati najgrše priimke Slovencem ? Zato pa menim, da so italijanski radikalci v Gorici (mej katerimi je veliko judo v) jako slabi svetovalci svojega naroda in zlasti še svojih trgovcev v Gorici. Narodna nestrpnost bo v Gorici slabo gospodarila. Po taki družbi bo it meščanstvo glava bolela. — — Bog dej, da bi se slovensko trgovstvo zdravo in pošteno razvijalo. Za zdaj je njegova moč majhna, v primeri s potrebami ljudstva nezadostna. Toliko veča je potreba, da zasnujemo povsod zadruge ljudstvu, da si opomore naš ubogi slovenski trpin. To je naloga nas izobražencev, kateri smo skoraj vsi izišli iz hiš delavskega ljudstva. Temu ljudstvu torej posvetimo moči iu — srce.
Narodno gospodarstvo.
Zavarovalnice za govejo živino.
Leto je preteklo, kar so začeli snovati pri nas podporna društva za zavarovanje goveje živine v slučaju nezgode.
V	goriškem okraju je okolu 15 društev, katera izvršujejo svoj namen dobro in so marsikaterega kmetovalca obvarovala velike nesreče in mu obrisala solze v očeh, ko mu je kako govedo poginilo. V' vsakem društvu zgodilo se je več ali manj nesreč pri zavarovanih govedih, iu dobro bi bilo sestaviti statistiko vseh zavarovanih, ponesrečenih in odškodovanih
„Primorskega Li3ta“.	Tiska
goved pri vseh društvih, da bi vsi živinorejci spoznali njihovo vrednost. Povda-rjati moramo, da se ta društva le prepočasi ustanovljajo, kar priča, da primanjkuje zavesti za samopomoč.
Ker so koncem leta sklenila vsa društva svoje račune iu bodo imela v najkrajšem času občne zbore svetovati bi bilo da se pri njih razpravlja sledeče:
1. Skoraj vsa društva tožijo, da imajo pri zavarovanih govedih preveč nesreč. ter ne morejo izplačevati odškodnin. .Naravno je, da ima društvo z dohodki dveh sto gld. primanjkljej že, ako pogine troje govedi; kaj pa tam kjer je poginilo 6-8 goved! Kako si pomagati? Posamezna društva so prešibka in bodo morala 'v kratkem prenehati, ako ne ustanovimo medsebojne „Zveze“ vseh društev, katera naj bi • si vsaki nesreči pri govedi‘pomagala!. Želeti je, da se lani za sestavo pravil izvoljeni odbor zopet o
.Ufeift,'posvetuje in Stop.'prve korake. Vsa druftva mu bodo Jivaležna.
2. Vsa društva tožijo: živali pogine preveč. Še''le sedaj ko imamo zavarovalnice za živih«! spoznavamo - sami, koliko nesrečam je podvržen kmetovalec pri živini, ni čuda da se je mnogo kmetov zadolžilo radi enakih nesreč. Toda kako zaprečiti pri zavarovanih govedih nesreče ? Veliko nesreč bi odvrnili, ako bi imeli v goriškem okraju živino zdravnika. V vseli deželah je za to poskrbljeno, la naša (! • žela, oziroma naš okraj, ga nima. Toda pomagajmo si sami. V Gorici naj se priredi nekak tečaj za lečenje gov. živine, kamor naj pošljejo vsa društva po dva moža, katera naj poslušata temeljne nauke o živinozdravništvu in naj se učita zdraviti navadne bolezni  Poduk ..tj bi
trajal S - 14 dni in naj bi ga vodil na kmetijski šoli živinozdravnik. Za ta poduk bi gotovo dal podporo deželni odbor, in naša kmetijska šola bi v tem oziru gotovo šla na roko.
3. Odbori naj strog-' preiskujejo o nesreči, ali se ni zgodila po nemarnosti, ali hudobiji; ako'postopa odbor premehko prijavljali bodo vedno nesreče pri živini najslabši, brezvestni člani. Boljše, da šteje društvo malo število vestnih, umnih članov, nego veliko število, brezvestnih. Vestni člani opomorejo šibkemu društvu, brezvestni pa vničijo tudi bogato društvo.
Toliko našim zavarovalnim društvom v prevdarek!
0 varčnosti.
2.	Olr anjuj po svojih močeh
svojo last.
Mnogokrat slišimo ljudi govoriti : „Varčevati moramo začeti pri žveplenih V. Seveda se tega reka poslužujejo večinoma v šali, nekako zaničljivo, češ z malenkostni bodemo varčevali, in vendar tudi v tem reku tiči resnica. Z malim mora pričeti, kdor hoče doseči veliko. „Zruo do zrna pogača, kamen do kamna palača11,'pravi narodni pregovor. Tako je tildi glede varčnosti. Kdor si hoče kaj prihraniti, gledati mora na vsako malenkost, skrbno paziti na vsako stvar. Kdor na malenkostne stvari ne pazi, si nikdar ne bo^e mogel opomoči. Pobožna navada je, da slučajno na tla padli košček kruha poberemo, da bi ga kdo ne pohodil. Darov božjih ne smemo z nogami teptati. Z jednako obzirnojstjo moramo ravnati z vsem, kar služi človeku in živalim : £ obleko, lesom, hišno opravo, rokodelskim orodjem, jedjo in pijačo itd, poumeči besede Izveličarjeve : »Poberite ostale koš-čeke, da konca ne vzamejo11. Niso li te besede Gospodove reSen opomin k varčnosti, k skrbi za oliranenje naše lasti. Gotovo je, da ničesar ne pokvariš iz hudobije, pa tudi iz zunikernosti ne zanemari nobene stvari.
Žalostno je mnogokrat gledati ljudi, kako malomarno gospodarijo s svojo lastnino : Z obleko, pohištvom, orodjem. Komaj so n. pr. oblekli novo obleko in jo malo časa nosili, že je vsa umazana in razcapana. Skrbni človek pa nasprotno dolgo časa nosi jedno obleko in še vedno
Hilarijanska tiskarna.
je čedno opravljen. Od kod to ? Prvi ne pazijo na obleko, na male luknje, ki se sčasoma prikažejo, itd. Drugi pa skrbno pazi na obleko, hitro zašije vs»ko malo luknjico, da se zašito niti ne opazi, itd. Drugi pazi na vsako maleukost, skrbno ohranja svojo last, prvi pa so zanikrni in malomarni. Zato popravi iu izbo'jšaj * vsako stvar takoj, ko opaziš, da je pomanjkljiva in poškodovana. Žebelj, kateri je izpadel iz podkve, in ga gospodar ni rakoj nadomestil, je provzročil zgubo podkve, potem pa je konj očotal in slednjič pade!.
Narodni ekonom francoski Leo Say pripoveduje naslednjo dogodbo : Ni nekem posestvu je bila drobnica in kuret-nina shranjena v ograji, katere vrata pa, ker je bil zapah pokvarjen, so bila večinoma odprta. Z par krajcarji je bila škoda popravljena. Ker pa lega niso storili, zgubila se je mnogotera kura. Nekega dne pa je všlo mlado preše, iu cela družina posestnikova z vrtnarjem, kuharico in deklo vred je je iskala. Vrtnar je prvi opazil pre-šička, ko pa je skočil čez jarek, da bi mu prestregel pot, zvil si je nogo cer je moral štirinajst dni ležati. Kuharici kje zgorelo perilo, ki je je razobesila po kuhinji. Dekia je v naglici pozabila privez iti živino v hlevu. Ko se je povrnila, zapazila je, daje krava žrebetu zdrobila nogo. Glejte koliko škode je provzročil zapah, katerega niso takoj popravili.
Predragi rojaki I varčujte ! Skrbno pazite na to kar imate, nobena stvar vam naj ne bode premalenkostna, da bi u.i njo ne pazili in je ohranili. Zboljšajte in popravite vsako stvar takoj v začetku. Sosebno slovenske gospodinje lahko varčujejo ravno v tem, da gledajo tudi na malenkostne stvari. Skrbna in vestna gospodinja, more v gospodinjstvu, iu naj bode isto še tako malo, mnogo privarčiti, ako zna gospodinjiti tudi z malenkostnimi. Da pa bodo znale varčno gispodi-njiti, treba jih pred vsem že v mladosti h temu navajati z besedo, zgledom in v dejanju Zato nikakor ne moremo dovolj obsojati grde navade, da nekateri stiuiši hčerke, ki so ravno odrasle šoli, takoj pošljejo v tvornico. V tvornico hodijo, dokler se ne oinože. Kaj čuda, ako take žene potem ne znajo gospodinjiti? Kuhati ne zna, šivati in krpati tudi ne, z jedno besedo o gospodinjskih poslih nima niti pojma, in vendar mora gospodinjiti. Kako žalostno je pač v taki družini. Stariši, učite‘svoje otroke varčiti s tem kar imajo, sosebno pa vadite dekleta v gospodinjskih opravilih, ker le tako poležite temelj srečnemu in zadovoljnemu življenju »vo-jili otrok !
Poziv!
Rojaki!
Naznanjamo Vam, da smo ustanovili „krojaško zadrugo“ v Gorici.
Povabljeni ste preuljudno, da pristopite v obilnem številu kakor hitro Vam bo mogoče, ker le v združenju je moč.
Zadruga je vpisana pri okrožni sodniji v Gorici.
Zadruga ima omejeno zavezo in sicer je zavezan vsaki ud s svojim deležem in še za enkrat toliko. N. pr. kdor pristopi z enim deležem (20 gld:), je zavezan za dva (40 gld.) i. t. d.
Vpisnina je 1 gld., knjižica s popolnimi pravili stane 20 kr.
En delež znaša 20 gld., katere lahko izplačate v mesečnih obrokih po 4 gld.
Vsaki zadružnik vloži lahko po vec deležen, nekateri so že pristopili z 5 — 10 deleži.
Želeti je, da bi veliko njih vplačalo po več deležev.
Vsaki zadružnik lahko izstopi ob koncil leta in vdobi deleže povrnjenr.
Kaj hočemo z zadrugo?
Pomagati dtlavskemu ljudstvu s tem, da odpremo prodajavnica suknenega in drugega krojnega blaga v Gorici.
Krojačem bomo s tem pomagali, ker bodo v zadružni prodajavnici dobivali poštene cene in ne bodo odvisni od mogočnih gospodov, ki z denarjem premagavajo enega krojača za drugim.
Za občinstvo sploh bo imela zadruga pomen, ker pri nas bodo vedno gotovi, da dobro kupijo.
V	prodajavnici bodo vodili opravila prodajavci nastavljeni od zadruge proti primerni varščini.
2faSli smo že sposobne, v trgovstvu in knjigovodstvu izoežbane prodajavee.
Ti bodo pod nadzorstvom naČelni-stva peterih mož. Načelništvo zopet bo pod nadzorstvom nadzorniitva peterih mož.
Podjetje je torej varno. Denarja ne manjka, gre se le za to, da veliko njih pristopi k zadrugi.
Kdor bi si upal vplačati kako večo svoto, prišel bi nam ob začetku posebno prav.
Deleže bomo obrestovali po 5%, dobiček bomo delili po sklepih občnega zbora.
Rojaki! Cele dežele korist tirja, da pristopite k zadrugi Do zdaj je pristopilo še le 80 udov z 120 deleži, a treba nam je vsaj 1000 deležev.
Zatorej pogumuo naprej, ker nasprotniki nas hočejo poriniti nazaj! Treba je še veliko agitacije!
Kdor se hoče vpisati, naj se oglasi pri blagajniku g. Luka Dugar na Placuti štev. 12. v Gorici Iz prijaznosti sprejema podpise tudi:
Upravništvo .Primorskega Lista" v Nunski ulici št. 10. in ,,Goiiška tiskarna A. Gabršček “ v Gosposki ulici.
Dopisi,
Iz Ročinju: Kdo si ne bi v čast štel, ako ne mi Ročinci, ko se sedaj toliko zanimivega čita po časnikih, od naše lepe vasice, pa nebo še konca, kajti dala je slamnata zvezda repatica na slavnem Pušnem, ki po očetovsko skrbi za nas Ročince. Ta pušenski modrijan, kateri učenost in modrost nabira na „škartoco-vi“ peči ko mn je glava polna šnopsa in vina, sklenil je pogodbo (prijateljstvo) z lepo, nedolžno ročinsko Ančiko, da mesto nje v Brivcu napada ročinske poštenjake, žene, da celo še duhovni so mu trn v peti. Ta pušenska sraka nabrala si je pavovega perja pri naši učiteljici An-čiki, in sedaj ga raztresa po Brivcu. Ko bi ta slavni modrijan, Jožko po imenu, mesto peresa pograbil vile in plug, ne bi šlo premoženje rakovo pot. Občudujem, dasiravno sem prost nerazumen kmet, naše starešinstvo, da na ime „Frakelburg“, s katerim je ta velikan krstil naš Ročinj, da se ne gane in molči. Ako vam v čast služi to ime, ne tako meni.
Upati bi bilo, da bode že konec te homatije. Tebi pa nedolžna Ančika, gracija ročinska, Čestitam jaz kmet, da si zbiaia svojemu stanu tako primernega tovariša.	•	Ročinjec.
Št. Viška gora. V saboto, 14. pr. m. poslovil se je naš dosedanji g. učitelj Viktor Uršič ter odšel drugi dan na svoje novo mesto — kot nadučitelj v Podmelec.
Težko je bilo zanj in za ljudstvo to-le slovo. Zakaj služboval je tukaj čez
L I S 'I1 E K
„Godba, pa godba in zopet godba!“ godei nja gospod profesor Košir, ko stopa proti svojemu domu. Bil je prav lep spomladni dan in tedaj nič čudnega, da so bila okna povsodi na stežaj odprta, iz njih pa so se slišali glasovi tu klavirja, tam gosli, malo naprej pa zopet klavirja. ,.Že zopet!“ vzdihne, ko krene v stransko ulico, kjer mu precej pri prvih hišah zadoni na uho glasno petje čevljarja, ki si s pesmico dela kratek čas pri delu. Profesor ni poznal razločka mej dobrn in slabo glasbo, oboja mu je bila enak<» /.operna. Nevoljen, godernjaje nad ljudm, ki baje dragoceni čas zapravljajo s takimi nepotrebnimi rečmi, kaker je godba in petje, dospe v ozko ulico, kjer je vladala nenavadna tihota, in godbe celo ni bilo čuti.
Zakaj pa je bila iinšeiiiu znancu ta umetnost tako zoperna ? Profesor, učen mož. je že več let pisal imenitno mo-droslovno delo. In kaker je ž* velik križ s stanovanji po vt-čih mestih, tu ko tudi gospod Košir ni mogel z lepa dobiti kotiča. kjer bi g:', mestni šum ne motil: posebuo pa ga je ruztiesala in motila vsaka godba, češ, da ga ona najbolj ovir;: in vznemirja pri znanstvenem delu. Tudi sedanje stanovanje mu ravno zaradi petja
13 let. Ves mlajši naraščaj se je izšolal pod njegovim vodstvom. Nemogoče je tedaj da bi se srca v tolikem času ne navezala drug drugemu.
S svojim veselim in odkritosrčnim zuačajem prikupil se je vsakomur in ni ga imel sovražnika ob svojem slovesu;
—	slabostim pa smo vsi podvrženi, tega tudi ne smemo zabiti in prezreti.
V	šoli si je navezal mladino s svojini preprostim in lahkim načinom v podučevanji. ki mu je takorekoč prirojen. Imel je prelepo navado, da je, kjer se mu je nudila prilika, vpletaval mej podukom verske misli ter na ta način v šoli zelo podpiral dušnega pastirja glede prave, krščanske vzgoje mladine.
Radi tega po vsi pravici žalujejo po njem: mladimi, ki je milo jokala pri zadnjem nagovoru v šoli, pevski zbor, pri kojem je sodeloval vsa leta sem, ter spioh vse ljudstvo, in pesem, ki so mu jo zapeli pevci — tovariši v saboto večer v slovo, bila je zapeta res iz srca. Te skromne vrstice naj bodo očitno priznanje in zahvala za njegovo 13 letno tukajšnje službovanje ter h krati spodbuda na novem mestu, kjer Vas g. nadučitelj, oln ani Bog še mnogo let Vam in drugim v časni in večni blagor. Z Bogom, še enkrat!
(Op. ur. za zadnjo številko prepozno.)
Iz Marijinega Celja. V nedeljo 15. t. m. imelo je društvo za zavarovanje goveje živine svoj 2. redni občni zbor. Na dnevnem redil bilo je: poročilo blagajnikovo in tajnikovo. Udov je imelo društvo 95 rednih iu dva podporna. Zavarovane je bilo živine za 22000 gld. Zavarovalnina ju znašala torej 220 gld. Ako prištejemo še vstopnino po jedno krono za uda, bilo je društvenega premoženja 267 . gld. 50 kr. Mej letom izplačalo se je odškodnino dvema udoma in sicer prvemu 70 gld., drugemu 60 gld. Še dva slučaja pogina bila sta v zadnjih tednih, ki bosta tudi sedaj primerno odškodovana.
Pač prekoristno društvo! Kaj naj počne revež, ki ima samo eno kravico in mu ta pogine ! Kako ukupiti si drugo ?
V	društvu pa najde za male novce, ki jih je vplačal, zares izdatno podporo.
Želeti bi le bilo, da se tudi za ta društva ustanovi neka zveza, ki naj v slučaju velikih nesreč malim podružnicam priskoči na pomoč!
Marljivemu načelstvu, odbornikom in oglednikom za trudapolno, a brezplačno delo: u&jtopleja zahvala! Bog daj
srečo!
Frančišek Šmid, društveni nadzornik.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Velik štrajk je izbruhnil pri tvrdkah Tliun in Bantfy. Ne nizka plača, ne odpuščenje delavcev ni vzrok temu štraj-ku. Nasprotno. Delavci dobijo po 70 gld. na teden, poleg tega pa so sklenili pogodbo na celih 6 let. Ti delavci v delavnicah grofa Tinina in barona Banftyja se tudi ne morejo tožiti radi delavnega časa. Delajo le par dni v tednu, ostali
in igranja na klavir v bližnji soseski ni bilo po voiji.
Ko gre tedaj čmeren po imenovani mirni ulici, zapazi na nekih vratih listič z napisom: ,rDve sobi z razgledom na vrt se precej oddajo.!"
„ Kaker nalašč zame!" misli.si pro fesor: „mir na ulici, dve sobi,'razgled na vrt. Poskusimo !■*
Pozvoni, čaka, nobeden ni odpiral, v hiši vse mirno, pozvoni v drugič, krepkeje ; sedaj se še-le prikaže postarana gospa, posestnica hiše, ki gospoda Koširja vljudno popraša, česa želi. Ko zve, veselo reče: „0, prosim, prosim, kar vstopite, oglejte si stanovanje, upam, da Vi.ni bo všeč, gospod profesor!“ Zgovorno mu pripoveduje o vrlinah svoje hiše, posebej še stanovanja, ki je še prazno.
„Zagotovljam Vas, gospod profesor, da bote zadovoljni: sobi, kot nalašč ga Va“, prostorni, ziačni, zdravi, lepo slikani, pa po ceni, boljšega stauovanja ne dobite z lepa.4*
Previdni profesor iz skušnje ve, da vsak hvali svoje, ne pove pa pomanjkljivosti je sicer zadovoljen s stanovanjem, vender nekaj mu ni všeč iu to so stranke, ki tu li stanujejo v tej hiši. Popraša tedaj, pa precej glasno, ker je opazil, da je gospa nekoliko trdih ušes: ,, Videl sem, da imate, gospa, še druge ljudi v hiši: dovolite, je-li je kedo mej njimi, ki igra ?*
čas so prosti, vlečejo pa vsejedno njihovo plačo. Delo tudi ni naporno. Vsak sme delati, kar hoče. Še v delavnici jim ni treba biti, lahko gredo v tvorniško „restavracijo“, kjer dob6 dobro jelo in pilo, Tvoruici izdelujeti srečo in blaginjo avstro-ogerskih narodov. Toda žal vodstvi tvornic nimata one oblasti, da bi delavce mogli prisiliti k izdelovanju sreče in blaginje narodov. Zato so se mnogi delavci lotili vse drugega dela, ki nikakor ni na čast delavcem iu vodstvoma. Tako je torej v našem iu ogerskem državnem zboru. Za predpustne burke nemških prenape-težev morajo ubogi davkoplačevalci plačevati vsak dan okroglo 5000 gld. Do dane3 torej stanejo neumnosti državnega zbora v tem zasedanju že 70.000
Pretep v državni zbornici. Ko
je v državnem zboru Dazscynskemu, ki je stavil predlog, da se odpravi člen 14. osnovnega zakona, odgovarjal dr. Kramar ter ostro prijemal levičarje, ploskal je na galeriji časnikar Penižek. To je razgrelo kri nemških poslancev. Wolf in nekateri drugi so drli na galerijo, ter s silo hoteli odstraniti Penižtka. Temu so prihiteli na pomoč nekateri mladočeški poslanci in tako se je vnel čisto navaden fantovski pretep. Z galerije so se spravili na hodnik, kjer se je komaj posrečilo pomiriti razgrete pretepače. Posl. Pospiši! je krvavel na licu. A tudi Wolf je menda oduesel cel koš čeških bunk. Pač žalostni pojavi iz zbornice ljudskih zastopnikov.	•
S pogajanji med desuico iu levico hoče vlada poskušati. Koliko nade pa je, da se doseže sporazumljenje, pokazalo je že prvo posvetovanje nemških levičarskih strank, ki menijo staviti take zahteve, katerim nikdar sedanja večina in vlada iih moreti pritrditi.
Tudi ta poskus je luknja v vodo.
Italijanski poslanci so šli toiej v opozicijo. Gorje vladi, ko ji bodo oguje-viti, dosedaj državo vzdržujoči italijanski gospodje nasprotovali. Trije tridentinski poslanci so radi tega izstopili iz kluba, posl. Zanetti pa gre čez drn in sten z liberalci. A opozicija njihova je zelo pohlevna, ker le vedno beračijo oko-lo poslancev večine in vlade, da bi se ne ustanovil hrv. gimnazij v Pazinu. Posl. Angeli in Verzegnassi, ki sta grofu Thunu predložila sklepe protestnega shoda laških županov, je grof Tlmn izjavil najodločneje, da vlada nikakor ne odstopi od svojega sklepa, toliko glede gimnazija v Pazinu, kolikor glede prašanja dež. šolskega zaloga v Gorici. Povdarjal je, da tudi opozicija italijanskih poslancev ne more premeniti taktike vlade. Pač mrzel curek za razgrete glave italijanskih onorevolov. •
Zakon o služabniških plačali je vlada vrnila poslanski zbornici, ker je gosposka zbornica preinenila zadnji odstavek, da zakon stopi v veljavo še-le z dnevom razglašenja. Ako vlada preloži državni zbor, bodo državni služabniki lahko čakali na zboljšanje njihovega položaja.
Vnanje države
Apostolskega nuncijatura, ki bi
se imela ustanoviti v Petrogradu, še ne
„0, prosim, igralca ne trpim v hiši : ljudje, ki si po glediščih iščejo zaslužka, niso dosti prida iu zato takih
nemaram."
„Ne mislim gledaliških igralcev, ampak mislim takega, ki bi n. pr. igral na klavir.11 „A tako ?“
„Tudi takega ni pod mojo streho. „Kedo pa stanuje še tu ?“ pozve-duje dalje profesor.	,
„0 sami mirni, dostojni ljudje: zraven Vašega prihodnjega stauovanja, gospod profesor, če smem upati, da se zmeniva, je nek gospod Sostič, knjigovodja, prav vljuden in miren slovele; naprej stauuje gospod Zemljak, finančni uradnik, tu gori na tem koncu učiteljica Pavlina Križan, prav tam v kotu pa nek trgovski pomočnik. Zagotovljam Vas, da so sami mirni ljudje in sem prepričana, da Vam bodo že zaradi tega všeč, ker so po svojem poklicu malo doma.
„Tako, tako, dobro, precej jutri se preselim*, reče profesor; „samec sem, tedaj brez velicega pohištva, nekaj knjig-, vse to bo kmalu prenešeuo!“ Vidno zadovoljen se poslovi in hiti vkrenit potrebno za preselitev. Res, drugi dan zvečer j« bilo že vse v redu, iu gospod profesor se veseli prijetnega doma. kjer se bo lahko v miru pečal z znanostjo iu nadaljeval davno že pričeto delo, pri keterim ga ne bo motilo večno igranja po klavirjih, goslih, kitarah in ne razburjalo retje dobril1 iu s,abil1 Srl- V
bo tako hitro ustanovljena, ker se ruski vladni krogi boje, da 'bi dobila ta ustanovitev tudi politično veljavo. Upanje pa je, da ustanovitev rečene nmicijature ni za vselej odložena.
Ainerikanci sedaj spoznavajo, da se ni dobro utikati v stvari, ki človeka ne brigajo. Prisvojili so si Kubo Portoriko iu Filipinske otoke. A ta nova posest jim bode prizadela še mnogo skrbi in škode. Na Filipinah domačini nočejo vedeti o ameriški vladi ter se pripravljajo na upor. Ravno tako poročajo z Kube, da se tudi na Kubi zbirajo vstaši pod vodstvom Gomeza, ki hočejo braniti sa-mostalnost Kube.
Švedija in Norvegija sta, dobili novega vladarja. Ker namreč Švedski kralj Oskar II zelo boleha in pojde za dalj časa na jug, poveril je prestolo-na-slednika princa Gustava začasno z vlado obeh držav.
V	Bolgariji je odstopilo minister-stvo. Grekof sestavlja novo ministerstvo.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. V Novem Mestu je umrl kauonik Rliaid Frank. — Na posestnika Iv. Birk se je zvrnil voz drvi. Ponesrečenec je obležal na mestu mrtev.
—	Giajščino metliško je kupila „Ljudska posojilnica*1 v Ljubljani. — Novo Reifei-senovo posojilnico so osnovali v Gojzdu, v kamniškem vkraju. — V Doljnih Kamnjah pri Novem Mestu jo osmim pocestnikom ogenj uničil vi činoma vsa poslopja ter poljske pridelke. Škodo cenijo nad 16.000 gld., zavarovani so pa bili le na okroglo 1800 gld. — Glasovanja po imenih so uvedli tudi v ljubljanskem mestnem svetu. V zadnji seji so dvakrat glasovali po imenih. — Pri Senožečah je na cesti za Gabrkom zmrnil 70 letni Blaž Modic. Gonil je s sinom yole proti Divači. Sin se je komaj rešil. — V Št. Petru na Krasu je padel Tomaž Kaluža po noči čez železnični nasip. Zjutraj dobili so ga delavci malo živega. Umrl je, predno so ga prinesli domov.
Na Štajerskem. — V Celju si je korporal Avgust Jesih pognal tri krogle v glavo. Krogle so mu odtrgale ves spodnji del glave. Basal je puško z nova, a so ga ustavili. Nesrečnež še živi, in upajo da okreva. Bode pač huda pokora za greh. — Odvetnikov je na Štajerskem 179. -- Naučni minister-je dovolil za tekoče leto. 5 gimnazijalnemu razredu v Ptuju pravico javnosti. — V seji rudarske zadruge v Celju je predlagal nek nemški inženir iz Štor, naj se z denarjem, ki preostaje zadrugi pri upravnih stroških, zidajo nemške šole. Toda delavci so ta predlog odklonili. Pametno in modro.
Na Koroškem. V Rožeku je umrl č. g. župnik Iv. Godec. — V Prevaljah je kat. delavsko društvo prire«lilo krasno božičnico. — V Gosinjivasi pri Važen-bergu je pogorela Erhartu hiša in skle-denj. Škoda je velika. — V Mlinskem grabnu pri Velikovcu so našli zmrzlega 33 letnega Franč. Krala. — V Celovcu se je obesil hišni posestnik J. Porta. —
prvič čez dolgo časa gre danes zopet vesel in zadovoljen k počitku ob svoji navadni uri, ob osmih zvečer, v svesti si, da ga ne bo dražila nesrečna godba.
Mej tem so prišli tudi njegovi novi sosedje domu : loputanja z vratini ni bilo čuti, tudi hodili so mu mirno mimo sobe, kaker se spodobi olikanim ljudem in tedaj ni bilo vzroka pritoževati se čez nje.
„Hvala Bogu, dobro sem jo zadel I4 to je bila zadnja misel gospoda profesorja in potem so mu polagoma zlezle oči vkupaj.
Pa ne za dolgo.
Zbudi ga zategnjen, žvižgajoč glas : „Moj Bog, kaj je to ? menda vender ne flavta ?“
Da, njegovemu sosedu, knjte0V0l>Jl Sostiču se še ni mudilo spat, kratkočasiti se je začel po stari navadi s flavto.
Nevoljen pograbi profesor črevelj iu potrka po steni:
„Mir tu zraven", zakliče, »nehajte s to nadlogo, jaz ne morem spati!“
„0, oprostite, ali ste ne mara bedni ? 11 uglasi se sosed.
,.I)a, da, bolan sem, prosim, mirujte !“ Igralec s fllavto vinolkne; smili se mu bolnik.
Z idovoljen, da je pomaga’o, zatisne profesor zopet oči. — Kar zasliši glasove, kakor daljnega groma.
(Dalje prih.)
H O ¥ 1 € S.
Veleč. g. Ja«. Kolavčič, župnik solkanski je hudo obolel. Priporočamo vrlega gospoda sobratom v molitev.
Umrl je v Gorici gimnazijski profesor g. Jožef Wenzel v 46 letu svoje starosti. Pogreb je bil včeraj ob 10. zjutraj. Dijaki so mu izborno zapeli pred hišo in pri Kateriniju v slovo 2 nemški žalostinki. N. v. m. p. !
Unirl je v Ljubljani preč. msg. dr. A. Čebašek, stolni dekan, hišni prelat sv. očeta itd. Blagi pokojnik počivaj v miru.
Imenovan je g. Jožef Janovsky, učitelj na ljub'janski mestni nemški šoli, .za telovadnega učitelja na ženskem učiteljišču v Gorici. „Karljola“ se zelo huduje radi tega imenovanja. Pa nad čim se že ista ne jezi in spodtika ?
Imenovanja. Justično ministerstvo je imenovalo gg. Jožefa Ceclieta. sodnikom v Ajdovščini, Jož. Fona, sodnim tajnikom v Gorici in dr. A. Povšiča sodnim tajnikom na Dunaju.
Odlikovana slovenska profesorja na Raškem. G. Fran Štiftar profesor v Kalugi je ob novem letu dobil red Sv. Ane II. vrste in gosp. M. M. Hostnik profesor v Rylsku, znani slovenski jezikoslovec pa red sv. Stanislava II. vrste. Kako izvrstni moči sta imenovana dva Slovenca, priča to, da ima g. Štiftar že
4,	g. Hostnik pa že 3 rede.
Spremembe pri učiteljstvu v To-minskem šolskem okraju. — 15. t. ■m. so nastopili službe : gg. Ivan Krajnik, kot def. nadučitelj na štirirazrednici v Kobaridu, Ivan Hrast iz Podmelca, kot def. nadučitelj na trorazrednici v Cerknem, Viktor Uršič iz Št. Viškegore, kot def. nadučitelj na dvorazrednici v Podmelcu, Andrej Trebše iz Cirkna, def. nadučitelj na dvorazrednico na Srpenici.
—	Na enorazrednicah: gg. Jožef Kenda iz Tribuše, na Idriji pri Bači, Ivan Trebše iz žage v Dol. Trebuši, Peter Kogoj iz Bukovega v Podbrdo. Rudolf Jelinčič iz Podbrda, na Št, Viškigori.
Gg.čne: Franica Zupančič iz Kobarida v Podmelcu, Franica Stres v Volčah.
Vabilo k občnemu zboru „kat. delavskega društva11, ki bo dne 5. t. m. ob 10. uri zjutraj na Goriščeku v gostilni gospoda Waneka (pri Katariniju). K shodu smejo tudi neudje kot poslušalci.
Dnevni red: 1. O podporah in načinu podpiranja društvenikov. 2. O pritožbah društvenikov. 8. O shodu delavcev v Ljubljani. 4. O varčnosti. 5. Morebitni predlogi. — Iv obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Delavci, ki so v slovenskem katoliškem društvu naj se udeležijo shoda pri Kateriniju; kjer bodo določili bol niško podporo. — Odbor bo odgovarjal tudi na pritožbe ali na morebitna pra-šanja.
Javen shod priredi slov. kat. delavsko društvo v nedeljo ob 3. popoludne v dvorani g. Alojzija Mozetič-a v Solkanu. Razgovor bode v obrtnem združevanju s posebnim ozirom na krojaško zadrugo. Solkanci udeležite se mnogo brojno 1
Shod za krojaško zadrugo bo v gostilni g. Katnika „Pri zlatem Križu" ■(Pii Lizi) dne 13. t. m ob 6. uri zvečer. Udeležba bodi velika!
Krivo razumeli so nekateri čita-telji naše priporočilo g. Martina Poveraj-a v zadnji številki, češ da je ironično. Bog ne daj ! Mi g. M. P. prav iskreno pri poročamo slov. občinstvu. Kar smo pisali je gola resnica, ne ironija!
»Eco del popolo" je pričel zopet izhajati. Želimo listu, »ta bi se v trd i I in odločno deloval med furlanskim ljudstvom.
Odbor „kat. slov. del. društva•* v Gorici naznanja, da so mu poslali za društv. knjižnico knjige sledeči gospodje : g. Vinko Levičnik, akademični kipar v naših zavodih v Gorici 19 knjig; č. g. Karol Čigon, vikar na Vojščici 23 knjig;
g. Josip Tončič, stolni vikar 10 knjig; č. g. dr. Andr. Pavlica, stolni vikar 10 knjig; č. g. Ludovik Kumar, župnik v Biljani 16 knjig; gospa Mercina, soproga našega učitelja 90 knjig; g. Fran Kovič, krojač 3 knjige ; g. Andrej Cas, iz Vojskega 10 knjig; g. Luka Dugar, stražnik v pokoju 73 knjig; č. g. Val. Kovačič, kaplan na Placuti več knjig.
Darovalcem se srčno zahvalujemo. Imenik knjig je na razpolago pri g. Du- -garju na Placuti štev. 12, kateri prijema nadaljne darove bodisi knjige ali denar za vezanje V novi omari je še dosti prostora in za 500 delavskih družin bi tre-balo še berila, zato pa gospodje v mestu in zunaj mesta, darujta nam knjige, ka-_enh ne rabite več! — Sv. pismo pravi: Jvar imate preveč, dajte ubogim! In Bog
bo videl Vaše dobro delo in se Vas bo usmilil.
Odklonjena avdijenca učiteljev.
Avstrijsko' učiteljstvo se je imelo imkl0* niti N j. Vel, cesarju, da bi pred naj višjim prestolom položilo spomenico s prošnjo, naj bi se s tega visokega mesta uplivalo za zboljšanje gmotuega stanja učiteljstva.
V	tej depuitaciji je imela biti zastopana tudi slov. »Učiteljska zveza" in goriško učiteljstvo. Učiteljstvo ne pojde k cesarju, ker ga vlada ni priporočila za dovoljenje avdijence. Zakaj vlada ravno učiteljstva ni priporočila, ko je znano, da cesar vsakogar rad sprejme, ako ga vlada priporoči.
Goriški mestni zbor je protestiral proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Namestništvo pa je zavrnilo ta protest, ker je mestni zbor s tem prestopil svoj delokrog. Seveda so se radi tega razsrdili mestni očetje in. neizogibni Graziadio je spustil ojstro govoranco radi tega.
Italijansko vseučilišče v Trstu je že zagotovljeno! Tržaški mestni svet je sklenil vsako leto darovati 10000 gld. za vseučilišče, Tudi v goriškem mestnem zboru je Žid Graziadio Luzzatto predlagal, naj se stavi v proračun za vsako leto neka svota v namen, da ustanove v Trstu laško vseučilišče, dokler se namen ne uresniči. Seveda goriški mestni zbor lahko zametuje denar, ker nima nobenih potreb. Mesto je že tako preskrldjeno z vsem potrebnim ! ? In dokler se bodo slovenski groši stekali v Gorici, je Goričanom lahko „špogati“ si take „špase". Za kanalizacijo, vodovod, potrebno razsvetljavo ni denarja, a za laško vseučilišče ga takoj dobe.
I)r. Graziadio Luzzatto se da krstiti. Tako govorijo po Gorici. To pa menda le radi tega, ker meni, da bode potem imel večjo pravo, grditi in napadati prevzvišenega kneza in nadškofa. Tudi pravijo, da bi rad kandidiral v deželni zbor, a goriški „kaprijoni“ se še pomišljajo s pristnim Židom stopiti pred goriške volilce. Mogoče pa je v Gorici dandanes vse. Se non e vero, č ben trovato 1
„Viva Gorizia Italiana !“ Gorica, ..cittil prettamente italiana" je imela, kakor javne listine govore, leta 1754 le 14 družin italijanskih. In zdaj ? Nekaj Italijanov je že več v Gorici, drugi so pa samo »sclafs di Gurizza".
Tako imenujejo Furlani iz niže Furlanije Goričane sploh. Vse italijanstvo Goriško je sad potujčevanja. To pričajo s prav malo izjemami imena goriških »Italijanov", sami ar-ji — in — eci, ak-i, ič i. Res sami pristni toskanski priimki. Taki so »i sclafs di Gurizza".
Politiški obhod vipavske železnice je bil predpretekli teden od 20. do 28% kilometra to je do Ajdovščine. Sprejeli so spremembo, namesto prvotne črte čez Cesto v Ajdovščino. Kolodvor v Ajdovščini bode za 70 m. bližje trga, kakor je bilo prvotno namenjeno.
Posl. Spinčič in grof Alfr. Co-rouini pozvala sta na odgovor vlado radi poneverjanj v javnih tržaških skladiščih. V teh skladiščih, katere je država prevzela od tržaškega mest*, so nastavljeni najhujši italijanski srditeži. V zadnjem času so prišli na sled velikim sleparijam, ki so se na debelo izvrševale na škodo države. Tudi radi postopanja s slovenskimi delavci sta se pritožila.
Italijanski poslanci bodo iuter-pelovali radi najnovejših imenovanj na našem okrajnem sodišču. „Karijola“ pravi, da to ne bode navadna interpelacija, marveč vse kaj druzega. Radovedni smo res, s kakim strašilom nastopijo italijanski levi proti vladi, ki se drzne za slovensko sodišče imenovati slovenskega jezika zmožne uradnike.
Ženitnine v goriških predmestjih posebno na Plačati napravljajo svatom veliko nepriliko, ker te obžalovanja vredne ljudi, kadar stopijo iz cerkve, sprejme navadne tolpa goriške mularije, da jih nadleguje za „un par di sols" in če jih ne dobi, jih zasmehuje na pobalinsk na čin. To se godi tudi ob krstih, kjer morajo botri trositi solde med pobaline. Tu so začetki zločiustva izsiljenja, pa naša policija, kaj tacega ne vidi.. Srečna Gorica!
Novi Dijogen. Umrl je v Gorici pred kratkim notar dr. Mir. Della Bona previden s sv. sakramenti za umirajoče. Star je bil 82 let. Delal je do zadnjega. Znan je bil tudi Slovencem. Menda od starega grškega čudaka Dijogena, ki je prebiva) v sodu, ni več videl svet takega moža. Notar Della Bona je bil sedanji Dijogen. Denar mu je bil totiko vreden kakor — nič. V nekaki kleti je imel pi-sHrnico, kuhinjo in spalnico — vse. Postelje ni imel, naslonjač mu je bil po dnevu stol, po noči postelja. Malo pred smrtjo so hoteli mu kupiti posteljo; a ni je hotel.
Družbo so mu delale podgane, ka-
tere so za pečjo glodale ostanke večerje, katero si je sam šel kupovat. Srajca mn je morala že skoraj pasti iz života. Go-vuri se, da je imel vedno košček krede, da je pobelil spredaj srajco, ko je bila umazana. O spodnjih hlačah in nogovi-cah niti govora.
Ko so mu prodali na dražbi hišo in zadnjo podobo raz steno, je on mirno-dušno pri dražbi sam pisal zapisnik.
In ta mož je delal noč in dan in veliko zaslužil. Delo njegovo je bilo dobro, vestno. Zase ni nič porabil; kam je tedaj vse izginilo ? Bil v je družinski zvezi z največimi bogatini Dottori. Ti so mu tudi oskrbeli pogreb. Tako je izginila iz človeške družbe ta čudna prikazen — drugi Dijogen.
Vabilo na naročbo. Tukajšnje c. kr. kmetijsko društvo vabi, kakor v preteklih letih, na naročbo, katere se lahko udeleže društveni udje in kmetovalci naše dežele, na skupno nakupovanje
a. bakrenega vitrijola (prve vrste) in
b. zmletega žvepla (dvakrat rafinirano, izvanredno drobno zmleto), po naslednjih pogojih :
1. Kupna cena za bakreni vitrijol je določena na 24 gl. in 80 kr. kvintal.
2. Pri naročbi bakrenega vitrijola je plačati 5 gld. varščine od vsacega kviutala ali 50 kr. od vsadili 10 kilogr.
3. Za originalne sode držeče 250 kgr. ne bo plačati embalaže; med tem ko se bodo za manjše množine vračunili Žaklji po različnosti množine blaga.
4. Najmanjša množina bakrenega vitrijola, katero se sme naročiti, je določena na 10 kilogr. in v množinah, katere se dajo deliti s številko 10.
5. Kupna cena zmletega žvepla v Žakljih po 50 kilogr. je gld. 7 kvintal, in varščina, katera se mora plačati pri naročbi znaša 1 gld. vsaki Žakelj.
Na zahtevo sprejmo se naročila tudi na žveplo s primesjo 5 od sto bakrenega vitrijola po približno 7 gold. 50 kr. kvintal.
Splošni pujoji: Zgoraj navedene kupne cene so določene za blago v društvenem magacinu v Gorici (bivši sladkor-nici Via Uappuccini), toda stroške nakla-dovanja bodo morali plačati naročniki sami.
Naročbe se sprejemajo do konca marca 1899.
Blago se izroči v mesecu aprilu t.
1. in takrat se ima izvršiti tudi dotično doplačilo.
Za naročnike, kateri bi ne prevzeli bakrenega vitrijola ali žvepla v času, ki se jim naznani s posebnim listom, se bo hranilo blago v magacinu še osem dui proti nagi udi 1 kr. od kviutala na dau. Po preteku te dobe se bo smatralo, da dotični naročnik noče sprejeti blaga in vplačena varščina pojde v korist »zaloga za naročbe".
Opomba. Modra galica ali bakreni vitrijol ne pomaga samo proti trtni strupeni rosi ali Percnospori, ampak odganja Peronospero tudi na krompirju. Ta bolezen je že več let silno zmanjšala pridelek na onem krompirju, ki se izvaža iz naše dežele, in zato priporočamo prav nujno, naj se krompir škropi z enako raztopliuo, kakoršno rabimo proti trtni Peronospori; in sicer je prvikrat škropiti, kadar so rastline 20 cm. visoke, potem pa, kadar se prikaže bolezen, vsakih 15 dni.
Razpis službe. Ker seje izpraznila služba deželnega blagajnika z letno plačo 1100 gld., 10% draginjsko priklado in s pravico do pet 10 % petletnim in pa do pokojnine v znmlu obstoječih daločil, razpisuje se s tem to mesto.
Prosivcem je podati svoje dotične vlogo po predpostavljenih oblastvih deželnemu odboru ter priložiti jim dokazila o starosti, šolanju, izpitih, dosedanjem službovanju, popolni sposobnosti za raču-nijsko in blagajniško službo in pa o znanji jezikov, V to je odločen obrok do 15. februarja 1399.
Kdor bo imenovan, bo moral, pre-dno se zapriseže, položiti službeno varščino v znesku 1100 gl. v državnih obligacijah.
Razpis službe. Ker se je pri deželnem knjigovodstvu izpraznilo mesto računijskega oficijala z letno plačo 800 gl., 10 odstotno draginjsko priklado in s pravico do pet 10 odstotnih petletnin in pa do pokojnine v zmisl.u obstoječih določil, — razpisuje se s tem ta služba, oziroma služba računijskega asistenta z letno plačo 700 gld, 10 odstotno draginjsko priklado in s pravico do 5 petletnin po 10% plače-in mesto računijskega vežbanca z adjntumoin letnih 600 gld. (ali primerno dnino).
Kdor se hoče oglasiti za eno teli mest, mora do 15. februarja t. 1. podati svojo prošnjo po predpostavljenem obla-
stvu podpisanemu deželnemu odboru ter priložiti jej dokazila o starosti, šolanju, izpitih in dosedanjem službovanji, potem o popolni sposobnosti za računijsko službo in pa o znanji jezikov
Tat in požigalec. Mizar Vincenc Toplikar. ki je delal v usnjariji Aquaroli v Zagradil. se je v noči od sabote na nedeljo zmuznil v tovarniško pisarno, ulomil v pisalno mizo in ukradel 172 gl. Da bi se ne zvedelo za tatvino, je zažgal papirje, ki so ležali v predalu. K sreči pa je ogenj kmalu ugasnil sam od sebe. Že drugi dan so prijeli tata in požigalca, ki je na sodišču priznal svoj zločin.
»Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine" v Št. Petru bo imelo svoj redni občni zbor nedeljo
5.	febr. popoldan po blagoslovu.
V Riliembergu so bile občinske volitve, ki so bile popolnoma mirne. Županom je bil zopet izvoljen g. J. Pavlica.
Nesrečna smrt. A. Uršič kovači/. Mirna šel je 16. pr. m. v Opatjeselo. 0-polunoči je bil v Lokvici a od tam je zginil, še le 26. pr. m. so ga našli mrtvega v 20 m. globokem propadu pri Špacapanih v Renčah. Mož je zapustil petero otrok. — Govori se, da je mož rad pil ter je gotovo v pijanosti zašel v nesrečo.
Iz Volč nam je prijatelj poslal zvezek rženih stebel s popolnoma razvitim klasjem. Pač redka prikazen. Kaj bode pa ob žetvi ?
V pokritje dolga 2000 gl. so dalje poslali Alojzijevišču:
Slavno županstvo : Brestovica: 10 gl. Iz Komna po bi. g. županu Jos. Kovačiču 10 gl. Monsignor Jos. Gabrijevčič 10 gl. Preč. g. Jan. Nep. Kumar 10 gl, Preč. g. G. Pavletič 10 gl. Preč. g. M. Zuchiati 10 gl. Preč. g. Jos. Gergolet še
7 gl. Zadnji izkaz 1295 gl. Skupaj: 1362 gl.
Dalje so poslali Alojzijevišču : Preč. gg. Fr. Črv 6 gl., Leopold Vuk 2 gl. Vikarijat: Št. Tomaž 5 gl. Preč, g. J. Bajec, nadškofijski tajnik 30 gl. Gospodična Ivanka Pahor nabrala o praznovanju sv. Antona 5 gl. 10 kr, Rilienberški starašine zložili 10 gl. 13 kr. Zamorec v Rihenberku požrl pri Drejcovih 1 gl.
8 kr. Gospa Francka Keber iz Bukovice 2 gl.
Vsem našim dobrotnikom Bog stotero povrni!
Česa nima Alojzijevišče ? Letos smo prejeli iz dežele zelo malo poljskih pridelkov. Krompir, fižol itd. je že popolnoma pošel, da smo prisiljeni drago kupovati. Obračamo se tedaj na prečastite gg. duhovnike, ki so največi dobrotniki slov. Alojzijevišču, naj bi se potrudili nam kaj nabrati. Kdor je že kaj nabral, pa ni še poslal, naj pošlje hitro. Vsaj krompirja in fižola nam ne sme manjkati!
Odmevi po pokojnem »Mattinu". Javna tajnost je, daje pokojni »Matlino" zobal iz vladnih jasli. Izdavali so ga, da so slepili osrednjo vlado in ostali svet glede resničnih tržaških razmer. Podjetje je propadlo sramotno in ostalina po njem je — tožbe izdajateljev Meneghelli in tovarišev proti vladi za svoto 57.000 gl. v pokritje zgube. V tej pravdi bode igral svojo vlogo tudi baron Rinaldiui. Vsekakor pa bode ta pravda osvetlila gnjile tržaške razmere,
Radi demonstracij od dne 25. decembra v Trstu je sedelo na zatoženi klopi več „signorovB. Dobili so od 5 mesecev ječe do 10 dni zapora. Največ je dobil neki Ivan Cereser, glede kojega je državni pravdnik predlagal, naj se ga iz-tira. »Piccolo" joče kakor Jeremija na razvalinah
Šesti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovala so naslednja županstva: Brezovica pri Ljubljani 22 gld.; Šmihel-Stopiče 50 gld.; Planina pri Rakeku 55 gld.; Borovnica 30 gld.; Škocijan pri Dobravi 20 gld.; Preserje 25 gld.; Vič 50 gld.; Šmartno pri Litiji 20 gld. in Postojna 100 gld.
Državni zbor, ki se zahvali Jezusu Kristusu. To se je zgodilo v Kolumbiji v Južni Ameriki z naslednjo postavo. Kongres Kolumbije sklene: čl. 1. Koluni-bijanska republika izpolni svojo dolžnost, da koncem stoletjr, v katerem je postala svobodna iu samostojna, izrečno priprozua božjo socijaluo oblast Jezusa Kristusa m se mu zahvali za vse prejete dobrote in sicer po tej postavi. — Čl. 2. da priča o tem pripoznauju se bo postavil v sporazumu s cerkveno oblastjo v stolnici (gHvnega mesta) Bogata spomenik, kot znamenje narodne zahvale iu v večeu spomin tega kongresovega čina, s katerim se pripozna najjačji iu najgloblji čut kolumbijanskih ljudstev. Čl. 3. En primerek te postave se bo izročil apostolskemu delegatu, drugi se bo poslal po našem nastopniku pri vatikanu Njih svetosti Leonu XIII. v znamenje udanost-
Koliimbjancev nasproti namestniku Jezusa Kristusa. Čl. 4 Javi, da se bo stavila potrebna svota za izvršitev te postave v proračuni prihodnje postavne dobe. (La Vera Itomi' 1899. Nr. 2.)
Zvit lopov. V mestu na Francoskem ulomil je tat, v stanovanje neke ženske. Ta se je tako prestrašila, da je silno zakričala in pri tej priči se zgrudila nezavestna na tla. Tat se je toliko splašil, da je zbežhl. Ljudje so nato prihiteli skupaj in tudi policaji so prišli gledat, kaj da se je zgodilo. Nekdo izmed navzočih ponudi se policistu, da ga spremlja z lučjo v roki po sobah da bi pregledala, če se je tat kam skril. Toda vse iskanje bilo je zastonj. Policist se lepo zahvali neznanemu prijaznemu človeku za izkazano prijaznost, da ga je spremljal po sobah in pomagal iskati lopova. Nato se dotična ženska zave in pogleda onega, ki jey pomagal tatu iskati ko je ravno odhajal. Ženska nato zakliče : *Kaj ga niste prijeli tatu. jaz sem mislila, da ga imate11. Vsakdo si lahko predstavlja dolg obraz policista, ki je s tatom tatu iskal.
Koinet, ki ga je 1.1826 odkril stotnik Biela, bo mod 12. in 14. novembrom t. 1. res zadel ob zemljo. Toda bati se ni ničesar. Skozi rep kometa se vidijo druge zvezde, a ne vidijo se skozi najmanjši dim. To dokazuje da mora biti snov ko-nietova silno zredčena. Komet bo toraj podoben roju mušic, in zemlja bo plula skozi ta roj. Seveda bo silno število zvezdnih utriukov. Ko ti deli lete skozi zrak, se užgo in začn6 žareti in to so utrinki. Humboldt je 1. 1833 v eni uri zapazil 25.000 utrinkov. Nekateri večji deli se bodo pač tudi približal} zemlji, zemlja jih bo potegnila na - se. in padli bodo na zemljo kot meteori. Toda tudi teh se ni posebno bati, zakaj komaj na vsakih 100 let kak meteor ubije tega ali onega človeka.
• l'* »J* elp rit	rJf*	ri^ rX^ ri^	rl* rJ/» #1» rli
Spovedni listki
in
podobe za 1 sv. obhajilo
dobo se pri G. LIKARJU v Gorici:
listki črni z izbranim napisom eden tisoč 1 gld. 50 kr.; listki rdeči z izbranim napisom eden tisoč 2 gld.; podobe male s slov. molitvijo, napisom in podpisom 2 do 5 kr. kom., podobe srednje s napisom in podpisom 6 do 12 kr. kom., podobe velike s napisom in podpisom po 20 kr. kom.
Priporoča se najuljtidneje zn naročila.
i Vozniki y Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da ima svojo	,
sedlarske dclauniec
v Gorici v Vrtni ulici, v hiši grofaiThurna
nasproti odprtemu saunemu trgu.
Saunig & Dekleva
V GORICI - Nunske ulice 14-16 — V GORICI
prodajalnica in edina mehanična popravljalnica
šivalnih, strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev, 11. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, jm ške in samokrese.
zsBszsaszszszsBsaszsasaszsasasaszszsasBs
Ed. Pavlin,
v Grovici
v Nunskih ulicah st. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca“ usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mvtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatili loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za Šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižj h cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najflnejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom in slav. občinstvu v Gorici in z dežele.
Jožef Culot
v Gorici, ulica Raštelj št. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče niirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.	_______
POTREBŠČINE za pisainice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE za krojače in čevljarje.
Svetinjice. — <§ožni venci. — $ašne knjižice.
POSEBNOST: semena za zelenjavo in trave.
latu ftitul«
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardiuo 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba, poštena.
Anton Kuštrin
v grosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lticca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste, namreč po l/s kila in od l funta.
Razpošilja blaa:o na vse kraje. — Cena primerna. -- Postrežba točna.
			
Anton Obidič,
čevljar
v S e me n iški ulici št 4 v G- o r ii c i,
priporočg 86 za raznovrstna naročila po meri
za gospe in goipode.
Naročila se izvršuje hitro.
' Priporoča fialjo tudi svojo-
n
1
Odlikovan fotografski atelier
411, 11111
v Gcrici na Travniku št. 11, poddružolca v Trsta na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom y mestu in na deželi.
V'
Cebelno-voščene sveče
priporočam prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, ter slavnemu občinstvu.
Za pristnost jamčim z lOOO kr.
Z veleštovanjem udani
J. Kopač,
V GORICI, Solkanska cesta štev. 9.
H Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
M
5
Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril 13. oktobra t. 1.
<33
ion zaitio poliva, ilaflal, sl i.
V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli).
Priporoča se posebno novoporočencem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih cenah.
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali te denske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po naj-novejših zahtevah te stroke. — Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak.
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli)
TONC L6S3J<
srebrar v Gorici ®
ulice Municipio št. 8
Priporoča se prečastiti duhovščini cer-kveuim predstojništvom in podpirateljem domače umetnosti v nujnatančniše izdelovanje monštranc ciborjev, kelihov, tabcrnakelj-nov i. t d.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno popravo in pozlačenje.
Staro blago popravi, pozlati in po-srebri. Vse iz najboljše kovine v poljubnem slogu in po nizki ceni.
(h '
Odlikovana tovarna,
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stiugarski stroki od priprostega do najličuejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO
preskrbljena zaloga
obladkov (remeša)
v najrazličnejših vrstah.
i
ZALOGA
yseh, k mizarski
m
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.
i
01
—<§>1©