WllllillMIIIIHIINI
"PROLÉTAREC f» I je delavski list za j mislece ätatelje
MIMIHMM#tMMMMM
: Drugi najstarejši \
i
11 jugoslovanski
i *	J
socialistični list
——
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S. P
tTlV. - »0. 1163

I. »IM»7, tkt t Im po »t utile i. r«-» »f Mure h 3rd. 1879
J-
CHICAGO, CLL., 26. DECEW BEA (DECEMBER 26) 1929
PublUhcd Weekly mí
w. aetk s».
LETO—VOL. XXIV.
BEDI VSLED ONE NEZAPOSUENOSTI
»GLIJA, ZEDINJENE DRŽAVE, NEMČIJA IN DRUGE INDUSTRIALNE DEŽELE SO PRIZADETE
Trajna rešitev tega problema je mogoča samo
■
v popotni preosnovi ekonomskega reda.
DEVETINPETDESET PREMOGARJEV MRTVIH
■Brezposelnost, s čiinur mislimo industrialno rezervno armado, postaja bolj in bolj kričeč socialni problem. Nezaposljeaost nastaja, ker potrebuje industrija v sedanji uredbi, katera sloni na
roma manj delavcev kakor jih je potrebovala za isto količino produkcije prej, ko roboti iz kovin, gnani z elektriko, oljem in paro, ie niso izvršili toliko dela.
Velikanska strojna enota omogoča masno produkcijo. Na primer, v nekaj mesecih producira-jo ameriške avtomobilske tovarne več kot-dovolj avtomobilov xa ameriški in zunanji trg za vse leto. Ko je Mera »produkcije dopolnjena, morajo avtomobilski delavci na cesto. Pravico imajo iskati drugo delo. Toda kje naj ga iščejo? Eni ga dobe, toda izgube ga zopet drugi. Ako je pet milijonov služb, detaveev pa šest I milijonov, jih mora biti en milijon brez posla.
Isto je v ameriški oblačilni, tekstilni, jeklarski, premogovniški in več ali manj v vseh drugih industrijah. Sesona zaposljenosti traja pol leta, morda i) mesecev, a včasi le nekaj mesecév. Plače pa «o običajno le tolikšne, da je ta sproti, in ako gre delaven "po sreči," si tudi prihrani kak sto-tak ali dva. Tisti, ki delajo ktal-
problcmu *kusa priti v o kom delavska stranka, kateri pa manjka potrebna večina, da bi mogla svoj program drastično izvajati.
Nemčija, ki je na evropskem kontinentu sedaj najjačja indu-
bazi produkcije za profit, r&zme- strialna država, med tem ko je
ne* katerih je morda kakih štirideset odstotkov, povprečno računano, imajo seveda tndi boljše pogoje, da si denejo kaj na stran ,4za stare dni." Drugih šestdeset odstotkov, ki so Izpostavljeni nezaposljmostl, nima teh priložnosti.
Brezposelnost v Zedinjenih dr-»lavah je narasla posebno v drugi polovici tnga leta, in obetajo.
se bo v prihodnjem letu, ki je na pragn, število brezposelnih Še bolj pomnožilo, četudi bo produkcija lahko večja kakor letos. No* vi stroji in prodneiranje izdrt-kov na debelo to omogoča. Tudi priganjanje — to se pravi iirabljanje delavcev do skrajnosti poviroča, da je treba za količina storjenega dela vedno manj Uvih delovnih moči.
Vprašanje brezposelnih jc sedaj aajfcotj perefte v Angliji. In-durftrija v Angliji je bila do vojne ena prvih na svitu. fmeta je ogromen mednarodni trg, in Velika Britanija Je prospevafa. Med vojno in po vojni so ga ji v veliki meri odvzele Zedinjene države. Ameriška industrija je v primeri z angleško mlajša, boljše or-tanizirana in ima veliko več vitalnosti. Angleška nima izgled*. <la ai Še kedaj pridobi mesto, ka kršne*a je imela do leta 1M4.
V Angliji je fce leta trajno t>re« posla okrog milijon do pol drag milijon delavcev, Od drtfch jfe dobivajo podporo bre*t* lelne. ali /H državno gospodar-*tvo jc t0 breme, ki ga te*ko zma foje. Anglija
potrebuje reorganizacijo «vnje industrije, in temu
bila pred vojno na drugem mestu, mora dati velik del iNjih produktov za vojne odškodnine. — Vzlic temu ima mnogo brezposelnih, ki dobivajo podporo od unij iu drŽave.
V Zedinjenih državah še ni podpore za brezposelne, razen v kolikor jo plačujejo ene unije, v prvi vrsti Amalgama t cd Clothing VVorkem of America. Tisoči brez-poselnih so v tej deželi posebno v zimskih mesecih popolnoma odvisni od rajnih dobrodelnih družb, ki )>a pomagajo le z živili. Velika mesta imajo v zimskih me. secih azile za brezposelne brezdo-movince, da ne zmrznejo na ulicah.
Ko jc zadnjič v Chicagu padlo 14 palcev snega, so železnice, mesto, trgovine in uprave cest potrebovale okrog dvajset tisoč delavcev. Dobili so jih z lahkoto, in če bi jih rabili še 20,1**), ibi zanje ne bili v zadregi.
iir\ «poseluost jo problemski se ga v sdanji ekonomski uredbi ne more trajno rešiti. Da, niti začasno ne več! Šele kadar bo produkcija slonela ua potrebah kon-sumentov in delavcev ob enem, bodo dani pogoji za trajno rešitev Jtega vprašaja. To pa pomeni popolno preosnovo sedanjega
ekonomskega reda — socializem.
• . ..
DR KAVČIČEVO PREDAVANJE.
r, ki so bili obiti v eksploziji 17. bra r McAlertru, ftlilmu, ao M žalosten bo£č. Na aM vidite jo pred vhodi v rudnike po takih katastrofah. 2ene, otroci, prijatelji in dragi hite pred ror v pričakovanja, da dobe rroje drag« fcve h groba. To aa malokdaj zgodi. Is tega premogovnika ao dobili ven vsa trupla v par dneh, nekatera tako raameaarjena in obsgana, da jih ni bilo moč V Oklahomi je btlo v rudniških aks plosijah tekom prošlih let ubitih 300 rudarjev, lati ja bilo v Degnan McComieUu ubi tih 91 rudarjev, r ostalih eksplozijah pa od 30 <*» t( V eni lata 1S92 je bilo ubitih sto. Zjutraj dne 17. decembra, par «r pred eksplozijo,
▼ svoje poročilo, da je rudnik raren. Potres po aaselbkti, if Ji |a jV^reril, da se je "zrno*»." Čemu rirkirafi človeška življenja?
V poudeljek večer je predaval v dvorani SNP«/. v Chicagu slo-v.-irski zdravnik dr. FVanjo Kav čič h Zagreba o predfmetu Za kaj obolevamo.n Zdravnika Kav čič«, ki je V Ameriki, kakor je bilo naznanjeno, nekaj mesecev v avrho raziskavanj Iti p%*ečanja zdravniških »borov, je predstavil Vlncenc Cstnkar.
Ker je bilo predavanje aranžirano v nagliei, je b» poset maj hen. 8 svojimi izvajanji je na< vzočim ugajsl.
(T
POROČAJTE
...V...
PROLETARCA
¿T» r* i Í|¿«V----- • . »
o vsem, kar se dogaja važnega v , naselbinah
SOCIALISTIČNA KAMPANJA ZA 30 TISOČ NOVIH ČLANOV V LETU 1930
NOVI SOCIALISTIČNI KLUBI MED DIJAŠTVOM NA UNIVERZAH
V tem letu je dobila socialistična stranka več
novih članov kakor v prejšnjih petih
* ** • * ( # 1 » f; li ■
letih skupaj.
Eksekutiba socialistične stranke je na svoji seji, ki se je vršila predzadnji teden v iBuffalu sklenila, <hi se v letn 19110 organizira veliko kampanjo, katere cilj dohiti sfranki najmanj trideset tisoč novih članov.
Tajnik Clarence Senior jc poročal, d« jc dobila socialistična stranka letos več novih članov kakor pa v zadnjih petih letih skupaj. Sentiment med ljudstvom se obračft nji v prilog. Norman Thomas govori na shod i k v Te» xasuj in režultat jc, da se v tej južni državi ustanavljajo nove postojanke. Enaindvajset novih strankinih podružnic jc bilo organiziranih zadnje čase in mnoge prejšnje so pomnožile članstvo. *
Socialistični klubi so bili ustanovljeni med dijaštvom univerz Chicago, Wisconsin, Columbia. •California, (Kansas in v treh kolegijih v New Torku. ♦
'Tzmed federacij st« 'najbolj napredovali v članstvu Italijanska in židov*kfc. f •
Direktor socialistične kampanje fca pridobivanje novih članov bo Marx Lewis. Najprvo bo pod-vzeta v newyorskem distriktu.
Ker bodo prihodnje leto kongresne volitve, bo stranka to priliko iarabiM za Infeaisno volilno agitacijo. Nominirala# bo kandidate povsod in oh enem ho glav-ni stan ter eksekutiv« sodelovs-ln z lokalnimi agitacijskimi od-bori. " * »
Prihodnja seja eksekutive bo v Los Angelesu 9. in 10. marca. Medpotoma bodo člani eksekutive govorili na shodih, ki Jih bo-
do aranžirale socialistične skupine, Unije, forum» in progresivni
klubi
Stranka je izdala štiri nove letake o imperializmu, neodvisni delavski politični akciji, o uape-li Ji, ki jih imajo občine s socialistično administracijo, in o kon*-^ centriranju finančne kontrole.
Drug pojav, ki jc razveseljiv 'aa stranko, je prerojenje Socialistične mladinske lige. (V tem in prošlem letu je z^lfi pomnožila članstvo. Ima 112 postojank. Njen nori tajnik je FVank Manning, ki je prevzel urad 1. decembra to leto. Uraduje v Chicagu na glavnem stanu stranke.
V	letu 1iW0 bo stranka poslala razen članov eksekutive tudi število drugih ameriških in evrop nkih sodrugov na govorniško turo. Je.*de Stephcn bo imela shode koneem januarja. Kazen nje bo posetilo to deželo več drugih socialističnih poslancev iz Evrope.
V	občinskih volitvah novembra to leto je imela socialistična stranka svojo listo v več občinah kakor kdajkoli v poslednjih letih, in dobila je povsod več glasov kakor pa pri prejšnjih volit-\ah.
DAVKI SO ZNIŽANI
$160,000,600. ' '
Predsednik Tloover je dne 16. dec. podpisal postavo, « katero so zvezini davki znižani $160,000. (KI). Te "olajšave" so to pot deležni predvsem bogataši, ki svoje davke itak naprtijA Ijudfctvn v obliki večjih cen. Sedaj hodo imeli #1*0,000,01K> večje proftte.
NAD 23 TISOČ LJUDI UBITIH
Avtomobilske nezgode bolj in bolj žanjejo.
11 statističnih poročil, ki so bila objavljena nedavno, posnemamo, da je bilo leta ubitih v Zedmjenih državah v avtomobilskih nezgodah	ljudi; od prejšnjega leta so te nezgode narasle za nad en odstotek.
Največ libitih je biio v New Vorku, namreč	Pennsyl-
vania je na drugem mestu s 1,862 smrtnimi slučaji, in California na tretjem, kjer je bilo ubitih 1,755 ljudi. ,
640 oseb je bilo ubitih v kolini ja h avtomobilov s karatni poulične železnico, in 2,041 v koli-zijah avtomobilov z vlaki na železniških križiščih. Največji odstotek tvorijo peš|»otniki, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti.
Postava, kakrina je mogoča le v Mehiki
Mehiko je na glasu kot dežela,
kjer človeško življenje nima veli ke cene, A vendar'se je ravno v tej republiki dogodilo, da je njeno glavno mesto sprejelo postavo, ki določa: Vsakdo, ki vozi avto ali karo poulične železnice in smrtno povozi človeka, mora dobiti najmanj šest let zaporne kazni.
T>ne 17. decembra so uslužbenci ulične železnice v mehiškem glavnem mestu proglasili enodnevno stavko v protest proti tej
postavi.
V Chicagu je bilo v tem letu ubitih samo * avtomobilskih nezgodah nad tisoč oseb. f> bi bili vozniki obsojeni, kakor določa postava v mehiškem mestu, bi to pomenilo za okmg 600 ljudi tri tisoč šest sto let zaporne kazni.
SOVJETSKA UNIJA ilñPNAT TREBI PRAZNO- ™Ullll"
VERSTVO
Sežiganje ikonov v Rusiji.
Sovjetski relirti si zelo prizadeva, da iztrebi praznoverstvo med mužrki. .Pravoslavna cerkev v Husiji je bila <pod t arizmom ne samo orodje reakcije in fevdalizma, nego je slonela popolnoma na gluposti mase. Otežkočala je izobrazbo kolikor je največ mogla. Revolucija jo je prisilila, da ae je otresla carskih priveskov, toda šlo je težko, ker je bila pretesno spojena s starim režimom.
Njena oslabelost v novih razmerah je prišla sovjetski vladi kakor nalašč p pod rža vila je cerkvena bogastva, zapopadena v zemljiščih, posestvih, v zakladih zlata in draguljev ter v raznih poslopjih in ob enem izvedla velike proticerkvene reforme.
Nesmiselnost vraževerstva in vero v čudežno moč svetnikov iztrebljajo šolske oblasti s kino slikami, s plakati v barvah, z radio predavanji in knjigami. Ljudstvo vidi, da so po revoluciji tudi mogočni »vetniki brez moči, iu da se V čudeži '' nikjer več ne dogajajo. Svete sohe in podobe svobodno dopuščajo, da jih otla-trti mečejo tu in tam na kupe ter zažigajo.
Dne 9. dec. so jih v Orlovki na javnem trgn sežgali 4,000. Petnajst tisoč ljudi je gledalo, kako so se spreminjali ikoni v pepel, h katerim so molili za pomoč, sedaj, pa bi jo sami rabili, a si niso pomagali.
Zaeno s tem sežiganjem so prosvetne avtoritete uvedle vzgojno kampanjo, da dvignejo ljudski razum k pravilnemu delovanju.
CUDEZ—SVETNIKU VRE KRI
■m
GRAJA 'POLITIKO'
I
V Neapolju v Italiji imajo v posebni posodi kri svetnika sv. •lanuariusa, ki je umrl mučeuiške siUrti še v davnih starih easili. Že štiri ste let se dogaja, da kri tega svetnika, skrbno shranjena v steklenici v veliki nea-poljski cerkvi, zavre 19. septembra, in pa prvih deset dni V maju. Tega so prebivalci Nea polja tako navajeni, da st» jim bi zdelo oudež, če kri sv. .Tannariusa ne bi zavrela. Ko pa je sndaj zavrela še 16. decembra, so drli trurao-ma v cerkev, kajti nikoli v 400 letih se ni še zgodilo, da bi vzkipela v decembru.
No, čudeži se gode, posebno v Italiji. I/judje so premišljevali in ugibali, čemu se je sv. Janu-arius potrudil z nebes zdražiti stojo zemeljsko kri ter jo pustil vzkipeti. Mnogo ljudi mnogo re, pu so pogruntall| da se je svetnik v nebesih tsko razveselil zaroke med italijanskim kronprincem z belgijsko prineezo Marie Jose, da je pustil vzbrsteti svojo kri.
Nevemiki, ki pravijo, ds se čudeži ne gode, naj s s gredo solit.
Kasa, ki jo kuha, mu ne ugaja.
Čikaski transportacijski sistem je kakor vozelj, ki ga skuša raz-vozjjati nervozen človek, pa ga še «bolj zateguje. Preiskujejo, študirajo, najemajo eksperte, v le-•gisLatori v tfpringfieldu sprejemajo predloge in odredbe z ozi-rom ua čikačke poulične in nad-ulične železnice ter avto-busc, bankirji posredujejo, aldermani sprejemajo načrte, konferirajo, potujejo in zapravljajo občinski deuar, pa vse nič ne izda. Vprašanje je še vedno nerešeno. 'Pogodba ined mestom in cestno-že-lezniško družbo je potekla žc dolgo, nove pa ne morejo skleni-ti> ker ni pa ni soglasja.
Samuel -Insull, glavni utilični maguat v Chicagu, iu eden najmogočnejših v Ameriki, dolži "politiko". Vse preveč 'je te preklicane politike in vprašanje bo rešeno, kadar se jo na kak način odstrani, trudno, kajti Samuel Insull sam je velik politik. V kampanji /.a senat o irskega kandidata Smitha npr. je potrošil esl kup tisočakov. Smith je bil izvoljen, a vocina v zveznem senatu mu ni priznala pravico do sedeža z utemeljitvijo, da je v kampanji potrošil preveč, oziroma da mu je mandat kupil mul-timilijonar Insull, Smith je bil tedaj načelnik illinoiske komisi- -je. katera ima odločujočo moč pri določanju cen elektriki, ipiinu in v osni n i na električnih karah ter sploh v vseh po<lobnik zadevah. Insull bi mu gotovo ne pomagal "naprej" ter potrošil zanj v kampanji več kot bi mogel Smith z&služiti «tudi če bi bil šest terminov senator, ako bi Smith res delal v interesu ljudstva.
InFull je eden onih 'politikov", ki za protekcijo svojih ogromnih premoženj kupujejo političarje republikanske in demokratske stranke ter jih namakajo v korupciji. «Denar je Insull dajal obojim, to je pokazala senatna preiskav*. Sedaj, ko je godlja skuhana, se pa pritožuje, da jo preveč '4 politična".
Zdravilo za zamotane transportne probleme v velikih ali pa v manjših mestih jo občinsko lastništvo javnih naprav in pa uprave h socialistično ideologijo, kajti le te so sposobne služiti ljudstvu, ne pa tiste, ki so izvoljene |s pomočjo kapitalističnih kampanjskih fondov.
PROFIT WARNEB BROS KOM-PANIJE.
Slovenci %) ChlccL¿tx
so vabljeni na Silvesftovo zabavo, ki jo priredi, kakor vsako leto, klub št. 1. Vršila Sf i>o v torek decembra zvečer v Ijawn* dale Masonic Temple. Več podatkov je ns notranjih straneh.
Warner Mros. koiupanija, ki se peča s produciranjem filmskih i-ger oziroma govorečih filmov, je napravila v prošlem fiskalnem letu. ki je končalo 31. avgusta) čistega dobička.
NASA KAMPANJA V LETU
1930
sa 3 tisoč celoletnih naročnin bo največje agitacij» k o pod-vsetje sa razširjenje "Proletarea" v zgodovini tega lista. Začne ae 1. januarja. Minimalno število moramo doseči zadnjega decembra prihodnje leto. Vsakemu agitatorju bodo nor o žoin s, bi jih pošlje, došfte vene o+ fckasa 4 o taho-sa. Bodite zastopani ie ▼ prvem izkazu dne 9. januarja.
"U
W WW W W W W ▼ T ▼ "<r T	w »
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA



KAMPANJSKI NAČRTI SOCiJAUSTI-CNE STRANKE V PENNSYLVANIA
Socialistična Ktranka v Penn-svlvaniji iiua za zadačo, da se zopet uveljavi po vsi državi kot ja-*ka politična stranka. Prebiti pa mora ie mnoge težkoce, kar se ji v doglednem času z vztrajnostjo sodlrugov in somišljenikov tudi posreči.
V nedeljo 8- decembra se je vršila v Pittsburghu konferenca soo. stranke, na katero so bile po-vabljene vse soc postojanke ttga okrožja. Z zastopniki so se mnoge odzvale, posebno še Pitts-burgh. Zborovanje se je vršilo v uradu soc. stranke v Pitts&ur-ghu. '
Drugo leto so volitve. Izvoliti bo treba senatorja in governer-ja te** razne druge uradnike, lienns) lvania je popolnoma v pesteh izrazitih, zavednih kapitalističnih politikov. Nedavno je guverner Fischer imenoval za zveznega senatorja J. R. Orun-dyja, ki je zaveden, energičen zastopnik zveze pennsylvanskih tovarnarjev. Fiaher je njihov go-verner. Senator Reed je njihov. V mestih in po premogovnih o-k rož jih gospoduje brez opozicije denarna kasta. Izjema je mesto Keading. ki ima po zadnjih volitvah popolnoma socialistično administracijo.
Izreki sodnikov, nasilja nad delavci, diktatura kompanijskih bi-ričev in druge krivice, ki tarejo delavce, nas opozarjajo, da je rešitev edino v stranki, ki bo za-
»	»m«
stopala delavce. To je socialistična stranka, ki pa je šibka. Pred nami je problem, kako jo ojačati.
Na konferenci v Pittsburghu se je o tem mnogo razpravljalo. Ker pri zadnjih splošnih volitvah leta. 1928 ni dobila zadosten odstotek glasov, ne more imeti svoje ls»te razen ako dobi dovolj podpisov na peticije. Treba jih je najmanj dvanajst tisoč za go-vernerskega kandidata in za kandidate v druge državne urade. Zborovalci v Pittsburghu so sklenili, da kakor hitro bo zaključena še konferenca soc. stranke v vzhodni Penni, ki bo 29. dec. v Readingu, naj se izdajo peticije in se začne z nabiranjem podpisov. Dobili jih bomo potrebno število z lahkoto, če bo sodelovanje zadostno, in ker so v to .poklicani Vsi strankini faktorji, a-pelira pitshurška konferenca za kooperacijo tudi na narodnostne federacije.
Važno je, kdo so kandidatje. •Konferi nea socialistične, stranke v Pittsburghu je naslovila na konferenco v Readingu apel, da nominira za governerskega kandidata sodruga James H. Maurer-ja in ga pridobi za sprejem kandidature. Maurer je splošno znan med delavstvom v tej državi. Ako postane on nosilec strankine liste, bo vzbudil zanjo veliko zanimanje in to bi pomenilo tisoče več glasov za stranko in socializem. S tem bi bile dane možnosti, da dobimo Tndi predpisani odstotek glasov za legali-ziranje nase stranke in poten» bi odpadlo tudi nadležno nabiranje podpisov n« peticije.
Drugo vprašanje pred konferenco je bilo vprašanje lista, ki bi beležil vse važne dogodke v našem gibanju po vsej državi in obveščal sodruge o sklepih zborovanj, o aranžiranih shodih itd. Naš tednik, ki izhaja v Readingu, je v glavnem glasilo tamoš-nje okrožne organiza<fije in delavskih yuij. Potreben bi bil bu-letin splošnega značaja, in konferenca je razpravljala o vseh
sugestijah, a najtežje vprašanje so sredstva. Končno je bil osvojen nasvet dr. Van Kssena, da postane list Commonwealth v Con-necticutu tudi glasilo soc. stranke v Penni. Posvečen je zgolj strankinim naznanilom in naročnina je le 25e letno. Kna stran /a pennsylvanska naznanila bi zadostovala, in Ijudle se ne bi mogli Ogovarjati, da je naročnina previsoka.
Če odobri ta predlog še konferenca v Readingu, bo postal veljaven za vso stranko v tej državi.
Konferenca je nadalje zaključila, da naj stranka v Penni skliče prihodnje leto kampanjsko konvencijo, ob istem času pa se priredi v Readingu, kjer se bo konvencija vršila, tudi veliko socialistično manifestacijo. Kon-vi ncija se prične na praznik Spominskega dne 30. maja, ki bo v petek. Ta praznik s soboto in nedeljo bo omogočil, da lahko pridejo delavci tudi iz oddaljenejših krajev, ker jim ne bo treba izgubiti delavnika, vsaj ne več kakor polovico ali enega v soboto.
Na dnevnem redu konvencije bodo nominacije kandidatov in pa k on venčne priredbe, s katerimi se bo izzvalo pozornost javfitf-sti, to pa zopet prisili časopise, da se z zborovanjem pečajo. In stranka rabi publiciteto, čim več toliko bolje.
V razpravi je bilo tudi vprašanje, če se najame v prihodnjem letu veščega organizatorja. Suge-stirana sta bilo Fr. Crosswaith in Kater Friedmsn. Oba sta prvovrstna za to delo. Ali zopet delajo napotje sredstva. Vprašanje je. -*e se bodo odzvale lokalne postojanke, da aranžirajo velike shode in poskrbe za zadostne vire. Zborovalci so pooblastili ek-sekutivo, da ukrene kar bo v danih okolščinah najboljše mogla. Tajnik je pojasnjeval, da bi morali biti v tem kmalu na jasnem, kajti če hočemo koga izmed su-gestiranih za organizatorja, ga moramo obvestiti več mesecev naprej, ker se ne morejo odzvatj na wnk poziv ob vsakem času.
To je v kratkem nekaj slike o našem zborovanju v Pittsburghu.
Anton Zornik, udeleženec konference.
ji največ pripomogli do poraza.
V severnem Coloradu se farmarji pečajo največ s sladkorno peso, i u deloma s pridelovanjem paeuice. Na svoji zemlji niso o-ni gospodarji, pač pa Oreat W. Sugar kompanija, ki jim tfiktira Od njenega odloka je odvisno, kdaj sinejo pospraviti peso is zemlje in jo zvoziti v kompanij-*ke kare. Letos 1. novembra je bilo še 45 odstotkov pese v zemlji in je seveda zamrznila. Dokler je bilo lepo vreme, jim jo kompanija ni pustila kopati.
Mnogo farmarjev in delavcev še vedno žaluje za Al. Smithom. V ostalem so tukajšnji prebivalci večinoma brezbrižni. Ne zanimajo ne za nobeno politično stranko. le v volilnih kampanjah postajajo pozorni, ker jih zbudi agi-tacijska "vika in buka" iz sua. Delavci se ne interesirajo za unijo. Večina živi v ignorauci. V to kategorijo spadajo najmanj tri četrtine, četrta pa je razdeljena ined razne sekte, dasi ne eni ne drugi pravzaprav ne vedo, kaj hočejo in česa najbolj potrebujejo.
Tu sta dve podporni društvi naših rojakov. Kno spada SNPJ. in drugo ZSZ. Frederick je me-Steee g okrog 2,000 prebivalci več nobenega upanja? Tako veli
raznih narodnosti; nekaj opisa o tem kraju iu njegovih ljudeh sem objavil v tem listu prošlo zimo.
Kni in isti naši rojaki so člani obeh omenjenih društev. Društvo ZHZ. je nedavno priredilo veselico pri rojaku John 'Majorju, ki je zelo dobro uspela, posebno finančno. Omenjeni je član obeh društev. Društvenega življenja bi imeli tukaj več, če bi imeli svojo dvorano. V mestu je dvorana l!. M . d Slovenci in Hrvatje se v nji ne počutijo doma. Na njihovih' zabavah se inora iskriti kalifornijska kapljica, drugače ni zabava, a v dvorani UMW ni dovoljena.
Ce bi bilo tu kaj sigurnosti za delavce, bi jaz članstvu obeh društev priporočil, da si zgradi dvorano, ki bo za silo odgovarjala naJliSF potrebam. A težkoča je, ker je človek danes tukaj, jutri ni dela, pa mora drugam. V Pennsylvaniji so naši rojaki vzlie teiuu zgradili mnogo dvoran po l>remogar*kih kempah.
V DenviTju imajo društva skupni dom, ki pa več ne odgovarja njihovim potrebam in sedanjim razmeram. Sklicali so sejo, na kateri ¿i se pogovorili o akciji za nov dom. Želim jim u»peh
Kaj pa naša metropola, tako-zvani "zapadni Rim T" Včasih je pueblski 'Old Timer" »bodril in krtašil, nato je utihnil in ga ni že dolgo več na izpregled. Mar ni
k a naselbina, pa da bi morala životariti, namesto živeti t
J. M. Btonich.
Vozna sija kluba it. 1 JSZ• dne 27. dec.
Ohioago, IU. — V petek 27. decembra bo letna seja kluba št. 1 JSZ., na kateri bomo imeli med drugim volitve odbora in odsekov. Apeliramo na vas, da pridete vsi. Agitirajte, da se klubu pridružijo rojaki in rojakinje, ki simpatizirajo z našim gibanjem.
Klubov odbor, ki ga bomo iz-volili na tej seji, je sledeči:
Tajuik-blagajuik.
Organizator.
Zapisnikar.
Nadzorni odsek treh članov.
Knjižničar (upravitelj klubove knjižnice).
Dramski odse.k (trije Članj).
Angleški dramski pododsek (trije člani).
Odbor pevskega zbora "Sava" (predsednik, tajnik *in arhivar).
Odsek za prirejanje predavanj in diskusij (trije člani).
Publicijski odsek (trije člani).
Delegatje na okrožno konferenco soc. stranke.
Nominirsnje ksndidstov v u-prsvni odbor " Proletarca."
•Klub št. 1 je bil na polju vseh svojih sktivnosti v tem letu uspešen. Odbori so vestno vršili svojo nslogo. Nsš cilj v prihodnjem
ŽENSTVO ZA IZOBRAŽEVALNO AKCIJO J.S1.
- • ' '* - " » • • ; * 1 ■_ * ;
•».	■•	-m	■	»	•
IIL
SPOROČILO LJUBITELJEM SLOVEN. SKIH KNJIG V SHEROYGANU
Fred A. Vid*r bo
8hekoygan, Wis. — Ker naše
ljudstvo vedno bolj povprašuje po knjigah, ¡ki jih razpozoja l>ud ska knjižnica kluba št. 235 JSZ., iu ker stanejo knjige mnogo denarja, ki k'a klub nima doVotj na razpolago za nabavo novih "knjig, bo imel v ta namen priredbo t nodeljo 39. decembra ob 1. popoldne v Fludernlkovi dvorani. Razen plesne zabave bomo imeli tudi pfrofram.
Govornik bo Pred A. Vidar, gl
M
na priredbi
prične
tajnik SNPJ. Shod se točo o ob 2:30 popoldne/
Ker je ves čisti prebitek te priredbe namenjen le ca nabavo novih knjig, je pričakovati, da jo poseti občinstvo v čimvečjem številu. 8 tem bo podprlo ljudske knjižnico in ji pripomoglo do novih knjig, katere bodo vsetv na razpolafo. Vstopnina je prosta. Za oMlno udeležbo se priporoča odbor. I
aktivno članhtvo
«HMMMMWiMM
letu mora biti: âe več stil Je dosegljiv, če bo nudilo svoje sodelovanje kakor
ga je dozdsj, in če število clsi&0v
povečamo- - » « , , » m <
fia tej seji bo v razpravi tiidi vprašanje, kje naj ae prihodnji zbor	Januarja meseoa gredo tri «mesta na splošno glaso-sovsnje : Détroit, Waukegsn In Chicago. Od klubov v teh mestih se pričskuje, da podajo svoje izjave v listu v infofmacijo članstvu.
Ker je naš namen začeti a sejo ob 8., bo svoje delo lahko končal s v dveh ursh, potem pa bomo imeli domačo zabavo. Igral bo John Hochevar in njegov prijatelj, oba na harmonike. Privadite na to sejo tudi svoje prijatelje, da se pouče o našem delu.
«Pomnite datum: X petek 27. decembra ob 8. zvečer. Tajnik bo v dvorani pol ure .prej, kateremu v tem času lahko poravnate članarino in vstopnice, ako to še niste storili.
Agitirsjte, da bomo imeli na Silveatrovi zabavi v Lawndale Masonic Temple čhnvečjo udeležbo. — F. O.
Iz Colorada
Frederick, Oolo. — Ameriška
prosperiteta je zelo pristranska dama. Taka, kakor drugod, je tudi v severnem Coloradu. Drži se premožnih, delavcev se ogiba.
Tod okrog je kakih premogovnikov. Obratujejo vsi, eni vsak dan, drugi pa se ravnajo po vremenu. f?e je gorko, delamo le po par dni v tednu.
Letos je V vsakem rudniku polovico več delavcev kakor lani, in povprečni zaslužek je polovico manjši. Ljudi je mnogo, pa so dali priliko tolikim, kolikor jih morejo «praviti v rove, da nekaj zaslužijo. !Par premogovnikov je unijtdcih (U. M. W. of A.), drugi so open sliop (čeprav pod zemljo).
Farme v severnem Coloradu so precej dobre, toda ne za tiste, ki jih obdelujejo, ampak za bankirje in Oreat W. Sugar kompani-jo. Farmarji in njihovi delavci garajo od zore do mraka, pozimi pa gredo v premogovnike in konkurirajo rudarjem v tekmi ta službe. V zadnji stavki premo-ga rje v tega distrikta so farmar-
'< /rjr*	'/y/f/gfc
Zelo
važno za vas
Ali je klub J. S. Z. v vaši naselbini zastopan v rubriki "Priredbe klubov J. S. Z."> Ako ne. poskrbite, da ne bo brea priredb.
Potrudita »a sa sredstva ša sedaj, da bo klub lahko zastopan na prihodnjem zboru J. 5. Z. s tvojim delegatom.
Med 112 organizacijami, ki delujejo v Izobraževalni akciji J. S. Z., je tudi več ženskih društev in zborov.
Žensko društvo "Nada" st 102 SNPJ. v Chicagu je bilo med prvimi, ki se je odzvalo s pristopom. Enako vestno sodeluje z Izobraževalno akcijo žensko društvo "Moška Enakopravnost" it 119 SNPJ. v Waukeganu, "Venera19 st. 192 SNPJ. v Milwaukee ju, žensko društvo št. 213 SNPJ. v Clintonu, Ind., st. 322 SNPJ. v Chisholmu, Minn., in "trideset^ 600 v Johnstownu, Pa., skupaj šest ženskih podpornih društev.
Pridruženo ji je nadalje pevsko društvo "Slovenka" v Sheboyga-
nu in mnogo kulturnih in podpornih društev z mešanim članstvom.
. ~ — • ,
Napredna slovenska žena se zaveda važnosti prosvetnega dela in stori kolikor more, da se ga vrši čim uspešnejše. V njenem interesu je, da se izobrazba dviga, kajti ženska je bila zasužnjena vsled predsodkov močnih, katerih so se navzeli skozi dolgo dobo ignorance, ki je kraljevala nad človeštvom.
Napredno delavstvo se bori za njeno emancipacijo in ensJcoprav-nost. Izobraževalna akcija J. S. Z. deluje v tem duhu.
Slovenske delavske žene in dekleta! Sodelujte z Izobraževalno akcijo, kakor doslej, tudi v bodoče» Je to v vašem interesu in v prid vsega naroda. Pridobite še ostalo ženstvo, oziroma društva, za sodelovanje z vami v Izobraževalni akciji za napredek delavskega ljudstva.
Pojasnite jim, da se je v področju našega pokreta vršilo 90 odstotkov vseh predavanj med naprednim delom našega naroda. Skoro vse važnejše slovenske napredne kulturne organizacije so posredno ali pa potom klubov JSZ. pridružene Izobraževalni akciji.
Sedemdeset odstotkov vseh predstav slovenskih dramskih zborov se vprizarja pod okriljem ali pa s sodelovanjem Izobraževalne ' akcije. Dvajset knjižnic in čitalnic ji pripada. Med članstvo pridruženih društev je razpečala približno 15,000 izvodov kniig, ki jo stahejo $5,-000. V svoji založbi je izdala štiri knjige.
T v i-«,--. . „
Iz Bridgeporta
i ...... J M-
Kot tajnik konfereuce JSZ. aa vzhodni Ohio pozivam vse tukajšnje klube, da se zavzamejo za razširjenje in povečanje svojih aktivnosti v letu 1930.
Prvič, prilike za razmah naše stranke posts ja jo ugodnejše; drugič, do našega prihodnjega zborovanja ni več tako daleč in je treba, da pridemo nanj z dobrimi poročili; tretjič, pripraviti se moramo za zbor JSZ., ki se vrši koncem msjs.
Kksekutiva JSZ. si prizadeva, da pošljejo delegate na ta abor vsi klubi. Vožnjo jim plača Zveza h kon venčnega sklada, drage stroške jim morajo pokrili klubi. Ker imajo klubi izdstke z agitacijo in z drugimi svojimi deli; jih je le malo, ki bi imeli kaka sredstva v rezervi. Nsj se torej potrudijo, da jih dobe do zbora. Priredbe so nsjboljša metoda., Aranžirajte jih tako, da bodo tudi gmotno uspešne. •
Nič več " cagan ja"! Proč s jam-rr.njem! Ne se izgovarjat^ da bo že kdo izvršil delo, sli da bo lah ko tudi brez vas opravljeno. Pojdimo v akcijo VSI, in uspeh nam je zagotovljen.
Tajnik državne organizacije Kulman pravi, da je bila Ohio pred leti proporčno najjačja socialistična organizacija v stranki Dostavlja, da to lahko zopet postane. pogoj pa je, da se ZAVZA MEMO VSI.
• • •
Tudi v Bridgeportu je še veliko polje za delo. Upajmo, da bo klub št. 11 rastel v članstvu in aktivnostih. V letu 1930 bomo skušali pomnožiti predvsem naše delo na kulturnem polju. Na letni aeji kluba smo ustanovili prosvetni odsek, kateri ae bo posvetil o-menjeni nalogi.
Naš namen je obdršavati tudi več shodov nego doslej.
Proletarec. je tu precej razširjen; seveda še ne zahaja v vatko hišo.
Koledarja smo mnogo razpečali in ljudje ao prav zadovoljni njim. Je res, da prekaša vse druge ilovenike koledarje.
• • e
Dne 8. dec. sem bil v Windsor Heights, W. Va. Tja ae je letos nsselilo nekaj naših rojakov, biv. ših stavkarjev. So še izčrpani, a na list so ae naročili, ker to to pač delavci naprednih nazorov. Povsod ao naročili Proletarca, ali pa knjige, Naaelbino tem še opi-aal v Prosveti. Če bi bili delavci v večini taki, kakor po tukaj, bi bil Proletaree dnevnik
1
tiče. Državljanske avobodščine so poč tudi tukaj na pspirju, a dra-gaéç vlada vohunska atmosfera,
Kompanija ao abaolntno proti u-ciji. ,
Neredni delavci so agitatorja." v veliko vzpodbudo in pomoč. Kadar se zmisli nanje, ga nič ne boli tako pismo, kakor ga je pisal ae-kdo prati meni na upravo tega li-sta. lista noče, dobro, prisiliti gs nihče ne more in se z njim ne bomo ukvarjali. Le malo možatosti bi pričakoval tudi od takih kritikov.
e e e
Klub št. 11 je dal žensksm poseben privilegij, ki ga bodo deležne v novem letu. Za enkrat Še ne
izdamo, ikaj je. Tiče se igralk, e e e
Po novem letu, če se mi kaj ne pripeti, bom prosti čas porabil zopet za agitaeijo. Sel bom za Pro-ktarča v pennsvlvanske in draga. naselbine.
Vsem sodrugom in čitsteljeai srečno novo leto, srečno v smisla našega boja sa izboljšanje človeške družbe.	> Josef So*.
^B^BlŒ^O^Jdp h
bo popolnoma po vaM volji
v« «.«v ;
Izobraževalna akcij» JSZ. J« vredna val« podpore in »odelovanja. r^^^J*
• * ' » '
ae raimer
Chicago, Jll. — Nedvomno boste leto» zadovoljni s Silvestrov* zabavo kluba št. 1 še bolj kakor prejšnja leta. Vršila se bo r spodnji dvorani Latrndale Masonic Temple na 23rd Street in lard ve. Vaa prejšnja leta sme jo imeli v dvorani SNPJ., ki pt nam je bila letos vsled ueprija-teljskih molivov odtstta. Dr* rana, v icateri bom imeli Silf#» stroyo zabavo letos, odgovarja posabao tistim, ki šele veselico po starem: običaju. iMize, poeti iu ples bo vse v eni dvorsai. Igral bo John Hochevar a «vojimi harmonikarji v zadovoljstvo vseh; tako j/* zagotovil pripravljalnemu odbora z dostavkom, da se bo ob tej priliki še posebno patra* dil.
Postrežba bo izbonia. Math Videgar, ki je mesar iu ima nje v tem poslu iz starega ki bo napravil krvavice, kakršne jedli v domovini. Na izbera do tudi druga jedila. Pc bo torej iz borna.
Trans|>ortne zveze .s to dvorano so dobre. •I>ripeljete se lahko z 2frid Stret karo do Lawndal« Ave., potom greste pol bloka vzhodno do Millard Ave. in nato južno dober blok do dvorane. Knako prikladen je 44 LM. ljete se z Douglas Park "L" do lau-mlalske postaje, nato greste pol bloka vzhodu o po Ogden Ave. do Millard, in nato južno po Ml» lartf do dvorane. <M "Proletar* Če Vega'r urada do dvorane je tri-bloke hoda severno po Millas4*<l
Vstopnina na zabavo je . Povabite s seboj prijatelje fc znance, da se poslove od stsrefs leta v veseli, prijateljski družbi
P. 0.
DEUtTTOM V J0KNST0W*-lUM OUtOfcJU V BLAGOHOTNO UPOiTlVAHll.
Joh*atown, Pa, — Cenjeni«
društvom in občinstvu sporoč* ■o, da priredi klub št. S J® f soboto 15. februarja zvečer pu»t- g no veselieo v Izobrsževalnem domu na iFVanklinu.
To nsznanilo-objavljamo »edij v namenu, da bodo društva ohve-Ičena in se tako lahko ogneš«» neprilike, da se bi vršilo vež naših priredb na isti dstum.
Olede programa, vstopoi^ 11 drugih podrobnosti s poroto** več enkrat .prihodnjič.
Naročajte knjig« «a knjig**
* J
•J
rom nimajo nikake svet«. Delavci
so s svoje strani postavili Cankarju najlepši spomenik z ustanovitvijo Cankarjeve družbe", ki bo leto za letom v delavske družine prinašala ime in ideje Ivana Cankarja. "Cankarjeva družba" ni spomenik is mrzlega kamna, tem ve? je? i4v spomenik, rantoče in evetoše drevo, ki bo vsako jesen prinalflo obilen sad vsem resničnim Ustilcem I vit ns < 'ankarja.— VAtniškitu trfanom pa svetujem^, naj se še enkrat nehajo prepirati zaradi (Cankarjevega spomenika in naj spomenik že enkrat postavijo ali pa naj vso stvar pri miru pnste."
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 3724 W. '26th Street
'Tel. Crawford 2212 1:30 — 3:30 — 6j30 — &80 Dally At Hlavaty's Drag Htofe 1658 WEST 22ND ST. 4:30 — 6:00 P. M. Daily Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel. — Crawford 8440
i6666666<»666666666666666666
Novi odbor I zob. in dram. drui. Slovenia
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK
vogal On-wford and Ogden Ave.
(Of den Bank Bldff.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dep., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9 zvečer. Tel. Crawford 2883. Tel. na domu Rockwell 2818.
Pristojajte k
slovenski narodni podporni JEDNOTI.
'Naročite «i dnevnik
Sune sa celo loto 86.00, . pol lota 83.00.
Ustanavljajte novs društva.
Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo Je:
2887 S. LAWNDALE AVE.,
CHICAGO, ILL.
iff-i ni nn "1.8 mn wfffi tuina
; EBBT A VBA0U A IN 'KAVAMA
¡ 2609 8. Lawndale Ave., ;	Chicago, m.
Tel. Orawford 1882 <1
> ,
I' Pristna in efcnsaa domača jedila. \ ¡ Ceno smerne. Potreiba točna. <
666666666 6 6 666666666666668
TheMilwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: |6 Sa leto, $3 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 526 Jononn Ave.
MILWAUKEE. WIS.
rrrrrrx r::::rrrr:::::::
izzzzzssxz
ANTON KORNIK
HERMINIE, PA.
Trgovina a mesenim blagom
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Hsrminie 2221
FRANK MIVSEK
Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN. ILL. Pbo.e 2726
NEW LEADER
►	angleški socialistični tednik t
►	S
I Izhaja v New Torka. Naročni-1
►	na $2 na leto. $1 na pol leta. I ''Najboljše urejevan angleški ao- \ \ cialiatični list v Ameriki. Mno- J \ go slovenskih delavcev ga čita.
| Naročite ai ga tudi vi. Naročni-^ [■ no zanj sprejema "Proletarec".';
iMNUISMMIMItlNiMl
ROYAL BAKERY
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAOAR,
lastnik. ■ 1724 8. Bheridan Rd., • No. Ofeicago, HI. I	,j Tel. 5524
» Gospodinje, sahtevajte v trgovl- < I nah kruh Iz naše pekarne. < >6666666666666666666666666

MARTIN BARETINCKJ
DVAJ8ETLETNICA 8. P. D. "EDHfOBT" IN DRUGO* ; La Salle, 111—Dopisi iz te oa-selhine so v Proletarcu zelo ro ! ki, menda zato, ker ni nič povb-nega, <> <" ?mur bi bilo vredno poročati, iu pa ker nam ni na tem, da se bi razglašali y javnosti. — Priznam pa, da <*e iz naselbine ni dopisov, drugod tudi ne vedo, kaj počnemo, če smo, ali če nismo aktivni. Kar se slednjega tiče, imamo tu in tam kako predstavo. zabave fn podobne, naznanila pa so tmdi priohfena v enem ali drugem listu.
1Pre*per»tte v La Salln ni. Mnogo <telawcev je 4>rez zaslužka, kakor povsod. ^ irjudje se tolažijo, d« bo že boljše, ia tolažba je pač edino sdravikv ki nič ne stolle.
Božič je minil, in pr>d seboj iin^mo Ae en praznik, na katerega volttuto dnt» dr&gerou v*e Najboljše. Potem gremo skozi let d in bsj «a obstanek je enako težak «kakor je bil v tem in v preji ¿njih letih.
fVsled velike brezposelnosti srf je v ameriških ttiesfih želo povečala beda, karv je rorm rarmnlji-vo,' ttdi če ne bi čitali o nji v listih. Velike družine, roditelja
Vrhniki?
POGREBNI JAVOD
Poroöev&b
324 Broad Btrast
Tel. 1475 JOHNSTOWN, Pa.
V 'Det roitu
:xmzznieuii3mj i j m .ursui
DR. 0TI8 M. WALTER
ZDRAVNIK I KIRURG 4002 W. 20th 8t., CHICAOO, ILL.
V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 evečer. TEL.: LAWNDALE 4872. V PRANCES W!LLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan eb^torkth, četrtkih in sobotah.
DELO IN USPEHI KLUBOV ff-t.1 V DETEOITU HIOH Detroit, Mich. —% te stara aa-1
vada je, da koncem leta delamo ntkozvane '^bilance" ali preglej jrtorjenfg^ dela v/preteklem lfttjt in načrte za bodočnost. Mi delav-ei siaer pri tem nimamo posebno triida, ker v sedanjem družabnem redu je že tako, da so naše bilance vedno takoree "psaivne", do-čiai so bilance onih, Za katere delamo in garamo. "aktivne" in sicer še precej visoko. Vzrok tega je prav lahko najti vsakemu, 'kdor le nekoliko premisli sedanji družabni red, kdo je na odgovornih mestih, in od koga je postavljen. Da smo delavci v teh razmerah, ki so kljub kričavim poročilom o pro-aperiteti vedno slabše, smo mi sami zelo veliko krivi. Radi ali ne» ttdi, priznati moramo, ker ne,mi-sel no bi bilo prikrivati ali tajiti« S tem ne koristimo sami aebi prav nič, pač pa škodimo.
Edina rešitev iz tega kaotične-ga položaja, v katerem se nahaja delavstvo je, organizirati se poli-itčno in se tudi zavedati tega, da na volilni dan odločamo z našimi glasovi, kdo ho dslal postave za raaa. Zastopnik, ki ko izbran od dehtveev bq njim tudi odgovoren. 1 DoSedsf je delavska tnnoiiea bila najraje na volilni dan dsma, ali i 8e pa dala zapeljati sirenskim gla-
Kpidemija slovenskih domov še vedno razsaja in rezultat je, da so v poslednjih letih v mnogih na-| selbinah zaastle večje ali manjše stavbe, ki služijo našim kulturnim in družabnim potrebami 1
Dom postaviti je primeroma lahka stvar, toda innogo težje ga i je vzdržavati; pomagamo si na Iveč načinov. Najuspešnejši je pač ¡prirejati zabave, predstave in Ulavnosti v tej ali oni obliki.
Slov. delavski dom v Detrnittl ima vsled perijodične krize v av-to-indnstriji zelo težak obstanek; [ zato si je omislil 6t> priliki oblet-j niče 31. dec. 1929 m 1. jan. 1930 | veliko slavnost spojrso s mešanim l koncertom itV veliko narodno igro: i '^Deseti brat.^ Na koncertu so-| delujejo vsi lokalni umetniki in i pevska društva. Nekaj povsemi [ > i I I I ' I I r T- 8— um
VINKO ARBANA8
1320 W. I8tb SI., Chicaeo, III. Telsfon Canal 4340 SLOVENSKO-HRVATSKA * TRGOVINA CVETLIC. Svežo cvetlico an plase, svndbe,
| Victor Navinsbek
;; 331 Oraeve Street, CONEBUUOH, PA.
i I	<
i >	Trgovina društvenih potreb- a \ l ščin kot regalij, prekoramnic, ,
1 ►	znakov; kap, uniform, itd. | , \ Svilene zastave, slovenske, < ►
J |	hrvatske in ameriške. * J [
< »	Zaloga godbenih inštnimen- < ►
^ \	tov ter finih \ I
COLUMBIA GRAFONOL «J |
'! od 830 do 8250 In slovenskih j; \ ter hrvatskih rekordov.	< ►
^ Moje geslo je:	i j [
i i Zmerno cene in točna ooetrošba. < ►
( >	,	o
I; Pišite po moj veliki cenik. \ Naročila pošiljam v vse kraje J <» Združenih držav. Za obilsa na-' ►
OLEVELAND, O. t i ročil" ^P10 VTipvrotnm. \ ! i»6 666»#66666»6666666666666 »66666666 666S66666»66+666« »
##6666666666666666666661
MLADENIČI - MOŽJE! Obleka po vaši meri
MI vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pri-stojah kakor rokavica na roki.
E#6666666666666666666666<
: Če hočete dobre, trpežne
harmonike, se obrnite ►	name
InJelnjeni jih Učno a vsako-vrstnimi okraski ia oolnloida
•Pišite po cenik.
Grocerija In iMBnioB
• . Dobro^¡nj sveže blago r vedno v zalogi, katerega d6-stavljpm n^ dora, dpevno. Qenc zmerne.
Odjam^ci dobe "Green discount" znaMke za katere dobe raznovrstno blago.
Pridite oeekmo mK p« oddaje naročilo po telefonu 3327-J.
6e priporočam
618 LIN DEM AVE., JOHNSTOWN (MOXHAM) PA.
kluba it. 1 v CKioafu v tor«k 31. doeetAm zvečer, Lawndale Maaonic Temple, Millard Ave. and 23rd St. Domaea gftdba. Proato-ra ar500 ljudi. Vstopnice r predprodaji 75c.
PROLETAREC
Lilt sa inters«« delavskega ljudstva.
Isbaja v s a k ¿«trte k.
ladeje Jufoalovantk« Delavske Tiskovna Druàka. Chicago, III.
JAPONSKA DELEGACIJA NA POTI V LONDON NA KONFERENCO
^^-----------------izr.................
ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA NA MORJU
Claailo Jugoslovanska Socialistična Zvsss.
NAROČNINA sa Zedinjene driave in Kanado, sa celo leto $3.00; za pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vzi rokopisi in oglasi morijo biti v ns*em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za pripbčitev v številki tekočega tedns.
-r*
PROLET ARE C
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906
Editor.................... Frank Zaits
Business Manager .... Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year .$3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—-Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
-
Address:
l-EOLET AEE0
3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone Rochwell 2S64.
SSI
—i.
JAPONSKA DELEGACIJA, KI BO ZASTOPALA MIKADOVO CESARSTVO na konferenci
januarja v Londonu
"SREČNO NOVO LETO"
Milijoni bite. begajo, misli se križajo, beda, vojne, bogastva, sto in sto tisoči brez posla, v pomankanju. neizmerno razkošje na drugi strani — "srečno novo leto!"
Davki v Zed. državah so znižani $160.000. To je tretje znižanje po vojni. Delavec plača večinoma le indirektne davke. Plača jih na stanarini. v cenah za živila in obleko, v vsem, kar potrebuje za preživljanje. Ti, davki se ne znižujejo.
a
V premogovniku blizu McAlestra v Oklahomi se je nekaj dni pred božičem dogodila eksplozija. Šestdeset rudarjev je bilo ubitih. £na trupla so bila čisto razmesarjena. Januarja 1926 je bilo v eni rudniški eksploziji v isti državi ubitih 91 delavcev. Od leta 1907 je bilo v Okla-homi ubitih v eksplozijah nad 300 premogarjev in več sto v nezgodah pri delu. Tudi rudarji si žele srečno novo leto.
e
Zadnji teden pred božičem so divjali po ame-riikih mestih osrednjega zapada. posebno v Chi-cagu, snežni viharji. Mnogo revežev je podleglo vremenskemu pritisku in mrazu. Tisoči so apelirali za pomoč na dobrodelne ustanove. •Pomagajte", so klicali Časopisi. Pa vendar, "»me-riško ljudstvo živi v blagostanju kakor ie nikdar poprej."
Velike korporacije dele te tedne dobiček. Znaia milijone in stotine milijonov. Borzni špe-kulantje, bankirji in veleinduatrialci «o s svojim manipuliranjem z delnicami pobrali ljudem stotine milijonov prihrankov. "Narodno premoženje se ni zmanjialo radi tega." so tolažili časopisi. Ne, ako se smatra posedujoči sloj za narod. Ta je vzel ostalemu narodu, kar si je v teku let prihranil. Marsikdo, ki je bil pred nekaj meseci ie "premožen", ne ve sedaj nič o srečnem novem letu. V tem letu so ga prevarali upi, novo je temno, nič dobrega obetajoče.
Ameriško delavstvo, ki bi lahko imelo moč oblikovati svet, je le vedno brezbrižno, nemisle-če, in se ogiblje organizacije, kakršna bi mu koristila. V enem ali v drugem letu se bo zbudilo. Od vseh strani drezajo vanj neprijetnosti. Morda se zbudi v letu, ki prihaja. Potem bo vsaj več vzroka za voščila.
Darovi v zlato in draguljih
Papež je imenoval šest novih kardinalov. Mnogi drugi so prišli ob tej priliki na obisk v Rim. Novi in stari so prinesli dragocena daril i svetemu očetu. Npr., razpelo, umetniško izdelano iz čistega zlata, posejano z demanti in drugimi biseri.
Cemu je treba katoliški cerkvi sijaja v zlatu in demantih? Cemu dragulji, čemu sij, ki je od tega sveta> Čemu je papežev dvor najbolj razkošen in pompozen izmed vseh dvorov na sve-tu>
„ Ljudje dajejo. Revni «o. a za cerkev, za poroke, krste in pogrebe, za šole, sohe, zvonove, oltarje in papeža morit biti. Vse za večno izve-ličanje.
Ko bi se ljudje toliko trudili za izveličanje na tem svetu, bi solzna dolina že davno ne bila več dolina solza.
Otrtijriioretik"
Najboljši socialisti so tisti, "ki gledajo nato. da sa izboljšajo svoj in svojih družin položaj. ' piše urednik lista naših sosedov, "ne pa politični propagandisti." kajti "teorije se menjajo in se bodo menjale," razen tega človeška družbi Mne sloni na teorijah, pač pa na družini."
Preotročje za razgovor. Pač dokaz, da bi taki ljudje koristili "družini" več. če bi ostali doma in kidali gnoj, kot da se potikajo po šo-* lah in trošijo denar, ki bi lahko koristil dru-
za omejitev navalizma, oaroms oboroževanja na morju, šteje nad 50 o«eb. Izkrcala se je na p^cn. obah, obdala nokaj ameriških mest, med njimi Chkago, kjer jo bila vzet. U slik*, m odpotovala proti Atlantiku m dalje v l^<m. Kejiro Wa-katsuki, biva premier, je načelnik delegacije. Na sliki ga vidite v sredi, na vsaki strani njega «enaka. V nj. je tuch ^mirai Takarabi (na sliki drugi od leve na desno, prva vrrta), nadalje mornar,¿ni veščaki, statisfačarj,, diplomat)« m pisarniško osobje.
ŽENA NA RUSKEM ODRU
Novoletno voščilo.
Za novo leto liKIO
vam seli
• > •..
*"___ doati' ''gaarjs,'*
pravo zdravje, zdravo pamet, pitno vodo, mnogt) vseipcev in veselja.
Živko Pintar.
Jugoslovanski kardinal.
Papež je spet pozabil na jugo* slovanske katoličane, ko je imenoval 6 novih kardinalov. Vscb kardinalov je 63, med njimi 30 Italijanov. Draffi »Slovenci in Hrvatje v Gospodu, vprašam vas, ali je sveti oče praviČe*n v svoji ne zmot 1 j i vost i t .,1* *<j9.Ye.4°*.
Smo videli lepe «like.
V Pittsburghu v ¿Slovenskem domu smo videli lepe «like. Ogledali smo si še posebno rojaka, ki jih je naslikal. 4tM) asa .M' bilo. Drugi so prenapredni. da bi si kvarili oči s slikami. — Pittobur-ška cekariea.
Marksov "Kapital" je djan v nič.
Nedavno smo čitali* v nekom meščanskem listu o ženi v no*vi ruski gledališki v.metnosti. Th list pravi, po nekemu St. Hartenstei-nu, da je izgrubila žena v novi ru
Kobnlov Andrej je» odkril, da socialisti, ki se ukvarjajo z raz -'M umetnosti vsak pomen, .i*a ne
....	...	. ....	n/l*n mti nniKlifnA tiata

Demokratje tudi čistijo.
Demokrat je v Alabami so izključili senatorja Heflinga, ker v zadnji predsedniški kampanji ni bil s Smithom. Fašisti izključujejo svoje nelojalneže, komunisti v Rusiji svoje, naši pa kar sami odstopijo. — Pika.
"Poluradno" glasilo.
I'Kot nam je pol uradno poro-čano, pride za jugoslovanskega konzula v Cleveland ta in ta, in v Pittsburgh ta in ta," piše list inkorporirane svobode. Torej "poluradno." Poluradno pišejo le listi, ki so v "tesnih stikih" z gospodi na vladi, ali vsaj s kakim konzulom. Oil kod sedaj tolikšno nagnjenje za "korumpj-rano monarhijo"? Kaj je doved-lo do te spremembe v tako kratkem času t — Tone Fc.
Papež je zadovoljen s Musso-linijem.
V svojeih goVoru ob priliki imenovanja novih kardinalov "Je papež nSgflUff, da je a pogodbo med vatikanom tn MwsoHnijem
zelo zadovoljen. Verjamem, a tudi Mufwolini nima vzroka za pritožbe. Imajo pa ga jugoslovanski katoličani na Primorskem. —Gorica n.
i 1 g. y
Med svet, uredniki!"
Saj bi MIT*» bi se dobil kje kak naiven odbor dobrodelne jednote, ki nsm bi plačal vožnjo in stroške. Na našo veliko *a-
lost mati jednota ni vsem enako dobra.—Tinta-kulij.
Krivi preroki.
Največjo škodo delajo našemu ljudstvu »isti krivi preroki, ki mu zatrjujejo, da smo premajhenna rod in vsled tega smo v šfKem svetu brci pMnena. Bodimo sa mi in med seboj, «birajmo sc v lokalih in praznimo sodčke. Tako se namreč f4fnflff* družini in koristi narodu, da se ne smeši pred Amcrikanei. — Pika. sssSrilastiutfi ai ¿.a**»^ i i ta «
rednim bojem, z Marksovim "Kapitalom," z Engelsovimi, Beblovi-tni, Kautsk-ijevimi, Leninovimi, Adlerjevimi, B. Kussellovimi, Kro-po t ki novinu, Baurjevimi, Trocki-jevimi, Webbovimi, Wellsovimi, Tpton Sinclarjevimi in mnogim} drugimi deli, niso dobri socialisti, pač pa so "edino pravi" socialisti tisti, ki skrbe za izboljšanje pajo-idja svojih družin. KakoT Te» ga pa novi teoretik ni povedal..'
—RK
» •
"Človeška družba sloni na družini."
"HoveSkn .lru/ha» sloni na dm-ž»ni." toda družina je odvisna od družbe. Vse je relativno; tudi n-rednik, ki nam javi svoja nova dognanja, je "relativen" s svojim papirjem in obratno. — RK.
Rušenje revolucij na Kitajske«.
Ge»neral Kajšek, načelnik nacionalistične vlade v Nankingu, pru vi. da je revolucija zrušena. Ampak revolucija na Kitajskem je zmaj s sedmimi glavami. Odsekaš eno, pa začne divjati drrrçça, in tako je treba revolucije neprenehoma rušiti s sabljami, kanoni in drugimi pripomočki, ki zredeu-jejo upornike.
Ugotovitve.
V Chieagu ni sijalo solnce 11
dni.
Hooverjeve prosperitete še ni.
Župnik Terne se zmerom razgraja.
Rev. Zakrajšek obuja spomine o Ameriki.
Banovčeva koncertna tura u-speva.
Janko Rogelj je mal' hud mal pa ne.
igra na odru niti približno tiste vloge, kakor po ostalih evropskih odrih. Da so lepe lene ni ruske* odru zelo redke, ali ps, da se jih niti ne opazi, da so od-nošaji med spoloma brez napetosti, zgolj Stvarni. Dalje modruje še o ljubezni in kakšna zadeva je to, vendar je to drugo vprašanje, katero ne spada v ta članek. Stavi končno tudi vprašanja, kaj naj bi ob takih okoliščinah žena na odru T Zaključuje z ugotovitvijo, da nastopa igralec naravno, ozirajoč se na svoje mo-
težirajo in jim dajejo privilegije samo v svojo naslado.
Dalje pravi, da so odnošaji med spoloma brez napetosti. Panem et cireensei so vpili Rimljani-po-gani. Naš katoliški svet ai pa želi menda tudi nekaj podobnega. Ali je gledališče, hram umetnosti, ** vzbujanje odnosa jev med spoloma t Če berem tako knjige, pravim, da je šund; Če pa vidim to na odru, pravim, da je dobro za blagajno.
IŽpna je torej a tem, da so postali odnošaji m|d spoloma brez napetosti, izgubila na odru vsako vrednost. Ali ona za to nastopal
Igralec se baje naravno opira na svoje moško bistvs, ali ženski tegs ni mogoče, ne da bi nehala biti ženakat Ne verjamem, da bi
Mir kotam
Dva Mdb revelacieaarja, pisatel Georg ' Buzci ner in dr. Ludvig Weidig.
Piše Vooo Veoeoser, Liokljeoe

Lansko sesono je ljubljanski teater uprizoril dtajj "Dantonova smrt/' nemškega pisatelja Georg* Buechner ja, Id j« umrt 16. februarja 1»S7 v Zurich«, » pregnanstvu, star jedva 23 let V njegovi zapaftčlni
so našli tudi dramo "Vojiček," |ci »o j« pred ^skš| igrali tudi v LJubljani, ter «SSetoIgro "Uonce und
ško bistvo, igralka pa je nehala v iRnsiji igrala ženska tako ma-
bit« ženska in je na odru brez bar ve. in brez mika.
"M N> Vem, ali je list po nevednosti povedal nekaj dobre resnice, najbrfo je tako storil, ker sicer ne bi mogel pisati proti lastnemu načelu, katerega zagovarja.
^•e je temu tako, kot je list napisal, potem pozdravljamo ruski oder in pozdravljamo rusko ženo na njem. Da ne igra na odru niti približno tiste vloge kot po o-stalih evropskih odrih na« jako veseli*, da se že odpravi enkrkt ta gniloba in da pride tudi v tem oz'ru do refnednre. Na to, da ni lepih žen na odru, ali pa, da se jih niti -ne opazi, vprašam: Kaj vstvarja življenje t Življenje! V njem pa so grde in lepe žene in življenje nima obzira ne do prvih in ne do drugih in tndi oni ne, ki lepo ženo zagovarjajo in pro
len k o« t no vlogo, kot se pri na«
anmmšmmlšHm
Če sodeluje v življenju, v jsvno-sti, ima gotovo tudi na odru svoje mesto, kateri je verna slika Živega življenja.
TVi nas smo že videli eno takih kolektivnih dram, to Je Golouho-va "Krka". Vpraiam: Kdo je imel tam glavno vlogo J Okrog katere moške osebe so ae vrtila dejanja in okrog katere in za katero ženo t Niti eno, niti drugo! Žalost na usoda alovenskega prO-letarijata je imela glavno vlogo. Zadela je naše može in žene, pa bodisi lepe ali nelepe in take so se pokazale tudi na odru.
Ruski oder predstavlja isto, ali pa podobno in dfcto ga moremo le pozdravljati" in z njim tudi že-no na ruskem odru.l
("Ženski List."),«
BANOVCEVA	Pa dobili več pro-
stora.
Italijanski kralj obiskal papsža.
Prvič, od kar je papež izgubil Iti m, se je dogodilo, da je italijanski kralj obiskal papeža. To je re. zultat sporazuma med sveto stoli-co in fašistično vlado. Kralj in kraljica sta prišla k svetemu očetu v spremstvu dvornega pompa, in papež ju je enako pompozno sprejel. Potem sta oddala papežu darove in prejela njegov blagoslov. Verniki in radovedneži so se drenjali, da vidijo ta "dogo-dek." L j ud	ljubijo "shoH
v
J
Zgodba o posojenih podpisih.
Vidmarjevemu Franku, agilae-rau "združevatelju", naj bo prijateljsko povedano, da je še ved-ro v veljavi pregovor "kdor ima ronslo na glavi, naj ne hodi na solnce". O posojenih podpisih on Veliko ve is iskitŠenj. Morda je pozabil, ali pa je bil presaposljen z "združevalnim" delom, da je Imel čas podpisati samo "blank" ostalo so naredili drugi, on pa je) sel «'bowlat". Tudi "avoje" se je čital Šels priobčene.
> n iHisisif irt iirifcs Ttfiliifrii
CERTNA TURA
1
V «oboto 28. dec. bo imel operni pevec JSvetozar Banovec koncert v naselbini Bessemer, Pa. '(blizu Yoimgstowna, O.) pod pokroviteljstvom društva 8NPJ.
iDne januarja bo imel koncert v Slovenskem domu v Pittsburghu. Aranžira ga pevsko druš. ''.Prešeren."
Njegov koncert 8. dec. v Calumet u, Mich., je imel sijajno udeležbo ne le od strani Slovencev in (Hrvatov, nego ao prišli v obilnem številu tudi Amerikanei in {•lani drugih narodnosti. Na vse je napravil najboljši vtis. Duevnik Calumet Newa je prine sel o koncertu zelo laskavo oceno. Po koncertu je Banovec pel Se na radio, pred odhodom pa je moral obljubiti, da priredi na Calumetn še en koncert v večji dvorani v meatu, ki bo namenjen splošni publiki.
To je bil prVi koncert v Calu* metu, na katerem je pel sloven* hki operni pevec iu sploh prva prireditev te vrste med Hloven-ci na bakrenem okrožju.
V nedeljo 16. dee. je pel Ba novec v Milwaukeeju na prireditvi organizacije za «graditev Slovenskega doma. Popoldanski del programa . je tvoril Hanovčev koncert. Okrog 800 ljudi je bilo v dvorani, drugi, ki so prišli
'V nedeljo 22. dec. je pel na radio postaji WJAY v Clevelandu, kjer je skupina Slovencev a-ranžirala skozi vrsto nedelj od 2. do 3. popoldne uro slovenskega radio programa.
Naselbine, ki žele imeti Banov-čev konoert, naj to sporoČe čimprej v s vrh o boljše in praktične j-še raapodelitve datumov. V nasprotnem slučaju se dogaja, da ima en konccTt na vzhoda, ipotem naslednjo nedeljo kje na aevero-zapadu ali osrednjem zapadu, potem pa zopet na vskodu.
6UBEU VOfttt SUDCNO NO.
VO LETO
SLOVENCEM.
Operni pevec baritoniat Anton tttibelj, ki nadaljuje aedaj glasbene študije na Dunaju, vošči ameriškim Slovencem srečno in veselo novo leto.
Poroča, da se pripravlja «a koncert v Milanu, na katerem bo pel zamorske pesmi. Na Dunaju jih je pel na privatnem koncert« pred isbrano avdijenco, in Aub-Ijevo predvajanje ji je nadvae u-gajalo. Po koncertu v Milanu bo imel koncert ta splošno občinstvo tudi na Dunaju.
Ne pozabita, da so knjiga naj. zabavnejši prijatelj. NaroČite jih is knjigarne "Proletarea.
Lena." Ko so pred leti igrsli "Vojička." je le pri nas vedel, kdo je pisatelj BusChner. Kesneje sne brali mnenja njegovih iivljenjepiscev, da je bil prU-hodnik Marža po svojih pedijičnih naziranjlh in fšr*4. hodnik Darwina po svojih naravoslovnih študijah. T« 1 Je nekoliko pretirano, s ne preveč. Buechner» ki je bil v svojem 2J. letu docent na oni verzi v Zurfehu, je obvladal naravnost sijajno tako filozofijo kot naravoslovje in politično zgodovino. Bil je puntar v sns nosti in politiki. In čas njegov — okrog 1830 — ks ao «e na pariških ulicah postavljal« barikade i» * pognali kralja, ¿as puntov po Nemčiji, ns Nizoism-skeml , . . Buechner ni stal ob strani. Skupni s VVeidigom, pastorjem, sta izdala tsino prvo revolucije, namo brošuro ter jo razpečevala po deželi. Člane tak tajnih organizacij so posaprli, v kolikor niso ubeiaH Weidig je končal v ječi, Buechner je pravočasno zbeial preko meje v Francijo in Švico, kjer je zbolel in umrl O teh dveh aemlkih puntarjih prejšnjega stoletje aaj napišem nekaj besed.
Domovina in svoboda.
Avla gimnazije v Darmstadtu je bila pok* I poslušalcev in predvsem sorodnikov abituriea-tov, ki se bodo sedaj s predavanji poslovili gimnazije, evojih profesorjev in sošolcev. Bilo je to jeseni 1831/ V prvih vrstah sedi nek^ uglednih, nabuhlih meščanov, na drugi «tram M odru «edi profesorski zbor. Vse ^diha svečanost in doetojanstvo. Svečanostao petje. Rek-tor pozdravlja goste in dijake in oriše važnost te ure.
Potem je nastopil prvi abiturient-maturant Stopil je za pult da ae po stari navadi s predavanjem o poljubni snovi poelovi od tovarišev in prtfeeorjev. Mladenič naj pokaže smer poti« ki jo bo hodil v življenju.
V	dvorani utihne vse. Vsi se ozirajo v lepega, vitkega fanta z dolgimi, temnimi lasmi, b nežno oprijemajo čela, visokega čela. Ji bledikavi obraz z ozkimi ustni. Oči gledajo strahu na zbrane, roke pa mu mirno božajo cept predavanja. Osemnajstletni fant je Buechner, sin uglednega zdravniškega dr. Ernsta Buechnerja, ki sedi v prvi vrsti, ren a vendar • ponosom na svojega sina, ki «adi njegove obdarjenostl silno, nadp< ljubi,
George Buechner si je izbral čudno snov. O Katonu govori, io Rimljanu, ki se je boril za > avojega naroda ter si sam končal živ _ to je spoznal brezuspešnost sVOje begfe J 'Dogodkov in njihovih posledic ne smemo obsojati. kakor «o se zunanje odigravali." goloti Buechner, "marveč moramo poiskati njihov a*)~ globlji z m »sel;
potem bomo našli resničnost . . . Pogostokrat trdijo, da je ICato s krščanskega sta* : lišča zločinec, « svojega stališča pa junak. K* ko naj uporabljamo tu krščansko stališče, mi js , doslej ostalo uganka. - Saj j« vendar povssm samosvoja misel, ocenjevati starega Rimljana po katekizmu . . . Kakor ni bil Kato kristjan, tako tudi ne moremo uporabljati tu katekizma; opazovati ga
treba le kot Rimljana in stoika. Radi tega «e sploh ne bom oziral na očitka kakor : "nI dovoljeno, vzeti «i življenje, ki si nismo sami dsli,A ali: "samomor je božje pravice ..."
V	prvih vrstah je aedel tudi profesor v< Ta je vihal nos. Ni mu bdo všeč. A Bi je govoril dalje in še huje. Z dvignjenim som je govoril: "Katonova velika duša js obsegala troje pojmov: domovina, čast in boda. S takimi občutki in načeli v prsih je Kato kot velikan med pritlikavci. Le eden je stal nasproti. Bil je Julij Cezar.
Oba
v duševnih močeh, oba enaka v oblasti in du, a oba hudo različnih značajev. . Kato, nji Rimljan, fcezar le še srečen Katilina. velik v samem sebi, Cezar velik v svoji sreči. ^ dva taka moža je bila zemlja premajhna. je moral paati in padel je lito, ne kot Žrtev Cezarjeve premišljenosti, marveč kot žrtev jega pokvarjenega čaaa. Po Cezarjevi zmagl^ Kato izgubil upanje svojega življenja.l Ijan le še od redkih prijateljev je odšel v co, kjer je zadnjikrat poizkušal, pridobit»^ ščane za stvar svobode. Ko pa je •o v njih «ame hlapčevske duše, ko se odtrgal od njegovega arca, ko ni našel več zavetja za boginjo svojega življenja, je smatral za edino častno, rešiti s samomoi svojo svobodno dušo . . . Kato je bil edini ' milijoni, edini med zemljsni, ki «i je meč v prei, da ne bi moral živeti med zakaj sužnji «o bili Rimi j sni, pa naj «i li v železnih ali zlatih verigah . . v vel _ bili!"
»o
Mladenič «e je razvnel v svojem govoru, brez mu je rdel, oči so «e lesketale. V di je bila ametna tišina. In Buechner je k< "Rim, zmagovalec, je padel. mimo Katonovega groba, svetovna zgoder sipala nanj svoje sodbe, in vendarle «toji novo imle še vedno poleg čednOeti in bo dokler bo v človeških pmh gorel veliki V«^ za domovino in svobodo!"
Ko sta z očetom korakala po cesti domov^ oče molčat m grunta), kaj naj vse to f" kakšno pot pojde njegov «in Georg, ki bil rojen 17. oktobra 1S1 3> — Georg J« čal in ni vedel, da je govoril nagrobni «vojemu poznejšemu prijatelju Wetf<«u. v ječi napravil samomor, grozen samomor. * |(Dalje prihodnjič.)
L .
CL.
V Ji O L E T A K K C


vi • • :.	HM vt/JU*

DOMAČA VESELICA ZA DOMAČE LJUDI
■■■iM SILVESTROV VEČER v torek 31. decembra 1929 ■■■■■■■l
Priredi KLUB št. 1, J. S. Z.
Vstopnina 75c
Vsi dobro došli! 1
LAWNDALE MASONIC TEMPLE
23rd Street & S. Millard Ave. CHICAGO
• » « • • » » « •
^/fc ii':/\Cií L täwmsmmmww
vlrSTÎ: 4 « * • »««•••


BI
M
& JoJtKp 0%)en :
r*
(Nadaljevanje.)
Divona, nekdanja mitnica, je bila zidana leta >19(20. Zgrajena je v mešanem rimsko-gotskem stilu. Zelo interesent na atavba, ki kaže, da ec Dubrovaičanje niti v dobi renesance niso hoteli otre-nrt romanakega aloga.4 V notranjosti palače nisem bil. Ogledal pa sem si dvor, ki je selo/lep — in pa loggio z lepimi loki.*er stebri v t*isto rimskem stilu. * Sedaj - pa Rektorska palača. Krasna stavba, ne sicer tako velita kot Doževa v Benetkah, ali po lepoti konstrukcije jo štejejo njej enako. Todi ta palača je fcidana v rlmskO-italjansko-got-»kem stilu. 'Prvič4 sezidana lets liai», je zgorela do tal leta 1135. Sedanjo .palačo je zgradil arhitekt Onofrio di la Osva. Leta 1^62 jo je ogenj znova poškodoval. Popravila sta jo sloveči Mi-helozzi in Ojorgjo Orsini. tPrvo kar opaziš pri vstopu je dvor, iz katerega imaš lep trn ee}o «tavbo, ki je okrašena a stebri in obo-kj v čisto Umskem ptilu. Posebno lepe so marmorne stopnice, ki peljejo v prvo nadstropje. Na dT^cišču je spomenik patrijota uMiho Pracat-a, kateri je zapmdil vso svojo ogromno imovino drza-vL-t Sporne niklja iz 'brona in je edini spomenik iz starega Du-btovnika. Palača je bila za časa avstrijske vlade rrstavrirana, toda ta obnovitev se je popolnoma, ponesrečila; namesto da hi jo popravili, so samo pokvarili njena nekdanjo lepota, ; • „
Nekoliko kritika.
; Y spodnjih, prostorih se nahaja knjižnica, o ksteri pravijo, da je najznamenitejša v južni Evropi. J&s je nisem videl, kajti cela palača je ali prazna ali pa zaklje-njena. Kritika je tu na mestu. Jaz ne mislim, da mora biti vag talko kot je bilo nekdaj. : Potres iti ogenj sta uničila velik del in drugo je bilo tekom zadnjih dveh atoletij odnešeno in zaplenjeno. Nobenega izgovora .pa ni, da bi se ne dalo to kar je ostalo uku-sno postaviti in ¿pokazati ljudem. Na tieole in. tisoče tujcev oèi-šČe» Dnbrovnik vsako leto. In kaj vidijo t — Izven cerkva — nič. V tej najznamenitejši palači je nameščenih par vojakov, ki kaiejo stotinsm tujcev, ki jo o-biičejo -- ječe, luknje pod zemlje. Ne rečem — tudi ječe so zanimive. Ali lepo vas prosim, ka dar vam raekazuje in tolmači vojak, ki nima pojma ne o palači m àe manj .pa o zgodovini Dubrov **iika,; kaj naj ar mislite! In ta* ko '-smo skakali po stopnicah in .S^niali odpirati vrata, ki so bi la aaklenjena. "Kaj je, zakaj je zaprto?" "Neznam," odgovarja vojafc — "zatvnrjeno je." fPrai pOmagaj! «Sprašuješ za arhive — 4,odnešeni v Beograd." In tako odide popotnik iz te lepe palače popolnoma razočaran, jfledaj pridemo do katedrale "Oospa." Prvotno cerkev 44Oo spe" je dal zgraditi angleški kralj ftihard z levjim srcem le-
tg lil 00. Bila je zelo lepa cer ---
kcv i dragocenimi slikami >n ol- nañli slavno smrt in tarji. Porušil jo je potres leta hodna domovina."
tu bo svo-
1«*>7. Edino temelj je ostal. Re-like in slike, kar jih je ostalo, je dal Nikolica Bona takoj po potresu prenesti v,trdnjavo Heve-
---——v*——-----■■'< - •- -' Hñ -----TLL-—x ......-
lin.
Katastrofalni potres.
Ts potne* je bil nekaj fenomena I nega. Na velikonočno soboto 6. aprila 1067 oh osmih zjutraj — bilo je lepo H<dučno jutro - s«» je naenkrat i|H)treslo, in v par momentih je bilo vse mesto v raz-sulu. Okrog polovica prebivalcev, ki so bili v večini v cerkvah, drugi> pa so se doma »spravljali, je bilo ubitih. Med tem je zadiv-
{	Težka misija.
To ni bila ravno laskava misija iti vendar so ti poslaniki na-j»ia\ili de pike kot jim je bilo naročeno. Zadržali so Tttrke več mest cev. Vrženj v ječo, so pretrpeli vso grozeto. Dvanajstega avgusta 1678 so Kosi v bitki pri Cehrinu Turke popolnoma premagali in 16. avgusta je pa umrl v železju Nikolica Bona. Po pravi-ei ga imenujejo flubrovničanje "Pater Patriae Dubrovnik je bi? rešen. Kosti Nikolice Bona še danes leže daleO proč od njego-
drugih predmetov iz srednjega veka.
Ogl< dali smo si se nekaj drugih cerkva, kol Sv. Bluza in samostan ter eerkev Sv. Frančiška1!* vptfroritvi na milwauškem odru
z znamenito knjižnico iz štirinajstega stoletja. Tu je pokopan avtor "Oamana," Gundič. V cerkvi je več dragocenih slik. V Koridorju vidiš naslikan eel Du-biovnik kot jc bil pred potresom. Malo v stran, sredi' trga je vodnjak od Onofrio di la <ava, potem eerkev " Rešitelja*' — in pridemo do zapadnega- izhoda mosta — »Pile.
(Dalje prihodnjič.)
TRISEGA O POLNOČI"
8odrugom v Olevalandu.
Sej« klube it. 17 JSZ. se Trie vsak prvi petek ob 7:30 <Hč«r ia ▼••ko tretjo ssUljo ob t: 30 popoldne ▼ klnbovtb prostorih r Slov. nerod. ionu. Soirafi, prikajajto rodno na »oje ia pridobivajte no*»b členov, da bo mogel napraviti čim vei
Sedim v svoji sobici in ravno či-tam knjigo MPrisega o polnoči," ki jo je napisala naša priljubljena pisateljica Manica Komanova. Kar potrka nekdo na vrata in v sobo stopi moj tovariš ter mi pravi: "Ti, ali veš kaj t Ravnokar sem Či-tal na plakatih, da misli žensko
Buzsrsda, kakor pravi oče Mrak, kmalo bi bil pozabil na ne-feoga, in to so naši domači fantje, •lanez, Peter in Miha, ki ti rocro-vilijo okoli po stari fantovski navadi — kajti sobota večer je in
treba je iti k "ljubci v vas" kakor poje narodna pesem Mi- be molčanja nima uspeha. Korit-
ujem bolnika po pravi pravcati gorenjski navadi in marsikatero pametno izveš od teh naših možakarjev. Po njihovem odhodu prideta v posete tudi ženin in nevesta Pavel in Anka. Mati Neža ao preradostni, da jih poseti tako zal par, posebno pa radi Ankine dobrote proti njima odkar imata o-troka v oskrbi. Ankina' nakana, da odveže očeta Koritnjka oblju-
bo vidimo z lojtro, ki gre k Žiber-tovi Urški pod okno. Kaj se mu jc zgodilo s to nesrečno lojtro
nn polj« socialistične vsfojo ia v
jalo morje, ki je proplsvilo polo- vega rodnega mesta, katerega jc borbi u mmim prava.
Priredbe klubov Je Se Z. in drugih soc. organizacij.
DECEMBER.
SHEBOYGAN, WIS. — Priredbe klube it. 238 JSZ. v nedeljo 2». doc. v prid Ijttdeko knjižnice. Govornik Frod A. Vider, gl. tajaik SNPJ.
BRIDGEPORT, O.—Veeaiica ia predstava klaba it. 11 ekapao • d mi t vo na v soboto 23. doc. v Sloven, ■ki dvaraai aa Boydevilla.
BOKA ICOTORSKA
vico mehta, v lrugi polovici je pa gorelo. 'V nekaj minutah so napravili naravni elementi to kar nasprotniki skozi stoletja niso mogli. «Ponosni Dubrovnik je bil -- razvalina,. Okrog mesta v okolici je hila destrukcija še večja. Na otoku Lopud je ostalo od 14,000 s prebivalcev samo 400 živih. ; Dubrovnik je bil brez vlade.. Roparji so plenili po ulieah, Benečani in Turki pa so se pripravljali, da zavzamejo mesto. In v tem kritičhcm času se je Niko-la Bona s prijatelji Dživo Ojor-dičem in Nikolom Ba segli jem povrnil v mesto. Pobrali in rešili so kar se je dalo ih prenesli v Revelin.' Nikoliea sam je stražil mestno blagajno noč in dan. Po sedemnajstih dnevih so se zbrali patriciji in plebejci ter so orga nizirali vlado. Tako se je počasi zopet dvignil Dubrovnik iz razvalin. Nikolica Bona, rodoljub in rešitelj Dubrovnika, je pozne* je, leta 1678, umrl v verigah v Silistrijski ječi, kamor so ga vrgli Torki. Senat jc poslal njega in par drugi ^ da diplomatično rešijo Dubrovnik pred turškim navalom. Pravijo, da je senat zboroval skozi eelc tri dni pred-no so mofcli dobiti ljudi za prostovoljen sprejem te misije. V Carigrad sta šla Majorica Kabo-ga in T)jura Buč, h Ke*a-Muatafu pa Nikolica Bona ter Hajorica Girčetič. NaroČili ao jim: "Sili odgovorili' / miroljnbjem In žrt varaj.	obljubljajte ni'
ne dajte ničesar, pretrpite vse Domovina ho pazila» Tam boste
Lawadolo Masonic Temple.
MOON RUN, PA. — Silrestrova **bare klaba it. 178 JSZ. v torrk 31 dece—bra.
PINEY FORK. O. — Silroetrova aabava klaba it. »8 JSZ. r torak 31. do«, pri s. Fr. Zareriniku.
1930.
JANUAR.
WAUKECAN, I LI--PoJ ...»I-
ci jo klub. it. 45 JSZ. .«riMri diuiU
wVKk» ilnjstvo .Planinska rož« T	....	__ . . . ,
. .. j .• . •	bomo zv«clrh u pogovora deklet,
ittrafi v ne<leljo ¡>. januarja igro .. •	, ' .
1'riMega o polnoči". Priaega o pol-' ) drugem dejanju naatopita nofif Ali ni to nekakien nkrivno- iol"»r. K»r.tn.k m atara posten naslov? — Tovarii. po pravi- ,ovk". Lovrtak* Ako R". el ti povem, da ie nikoli nisem ^ « "««mejat. pridi, da.
slišal nií o tej igri. Ali je mogoie ?UW I>0*0V0[ \fh.dveh oseb-tebi kaj vef /.nano o njej! - Se-, »srratf P^ Anke m cigana Mar-
veda, mu odgovorim: vid«, ravno-k« *l»vne	¿z ¡»govora ra-
kar sem preOiLl to knjigo in reči	očeta KorUnika in kle-
ti moram, da mi vsebina jako u- P'*»«««* POtovke Lovnnke zve-gaja. Kar le^"ie tu na atol vsedi Tm?J? Lovrmka enkrat v in pazno posluiaj; hočem ti nam- Ljubljani dva dn. zaprta, ker je
reč v kratkih besedah povedati foll|rJe.vo Ank» obdoU,la'. da vsebino, ki je polna zanimivih do- > v'del« ponoči samo a ciganom godkov, veselih in žalostnih. Seve- Markom, in ker m imela prič, je da, vsega ti ne T>om aogal »»Te- mac«';	P™r po ncdoH-
dati; boš moral pač sam priti k »."»•. kir	P01"^- Po Lov"
predata vi in rt-čem ti, da se ne boS "nkinem odhodu pnkaie ae na o-r/j	i dru vsa preplašena Pozarjeva An-
, . I k«- Skrbno noseč košarico aeboj vaebina te lepe igre je v krat- .....	, . .. .. ■ „
kem sledeča: Vrii se v štirih de- ',r'bl,ía se toíet» Koritmku. V janjih pred 50 leti na Gorenjskem kf"r,c_'.	; «T**
na kmetih. V prvem dejanju se
sreecno pri Poiarjcvih. To jc pre- "*r'iev: T*d\te**	«T0*
muina kmetij, kjer gospodari oče {'. skrajm sd' k ??tn Korltmku' Poiar in njegov, šena MeU. Ob.',1" «a "oina ko.t dobrega ™.f*""'
a2 SZ .. . V ^ ^	jc moral obljubiti
Tod. zta uaoda hoče, a. ne to «vei.no ,i. bo,nolč.1 o vsem kar ljubko	zaljubi v mladega in ¡^ -ocoj«»» noč videl ,n sljSal Od
tako ljubil. . Pokopan je v malem bolgarskem mestecu ob l)o-navi.
Današnja cerkev "Gospe" j«»	«dsek klaba it. 1 JSZ. tridejaasko
bila posvečena leta 1713. Ima	dramo "Mrak" v nedeljo 12. jaaaarja.
veliko |< pih reči, me<i drugim več CHICAGO, IL1--V nedeljo 26
slik starih mojstrov kot so: Po^	kMm
denone, Titian, Vecchio, Andrea del Sarto, tPadovani itd. Ima le-i>o prižnico M hrastovega lesa ter znamenito rakUidn t o ali bolje rc-likvijat, ki se je svoj čas štel med največjimi na sveto.
Za deset 'liiirir.ii v si ga lahko ; cgledaš. Ob enajstih dopoldni je zbrana vel'ka grupa ljudi pre:l zakljenjenimi vratmi, katere vodijo v relikvija!. Točno ob določeni uri odklenejo vrata. Odklepanje vrat je precej komplicirana stvar. Stara častitljiva vrata ¡majo tri kijočavnice; gospo 1 fajmoater ima en kyu^, policija in vojaška oblast pa druga dva; ña ta način ae morejo vrata odpreti le z združenim močmi. Za pobožnega človeka so tu lepe stvari: ceJe grmade zlatih in srebrnih rok ter nog. Potem tiar* x ostanki 8v. Blaža in nebroj drugih stvari. Župnik je nam v treh jezikih razkladal pomen razlirnin svetinj Med drugim je krasen zlati bazin, delo nemškega zlatarja .Tanieer-ja 1. 1607. Ta bazin ie čudovito lepo Uilel^n in okra-sen \ )-odo^tai malih livál|ie. Potmi ie veČ lepih krucifiksov m
FEBRUAR.
' COLLIN WOOD, 6. — Veselico ia predstava klaba it. 48 JSZ- v aodoljo 2. februarje v Slov. dol. doma.
CONEMAUGH-FRANKLIN, PA.— Pastan voeoliea klaba it. 8 JSZ. v soboto voèar 18. lab. v I «obre ie ▼einem doma aa Franklina.
MAREC.
STRABANE, PA. — Pleena va.a-
krasnega cigana Marka, ki služi pri Poiarjevih za hlapca. To vam je pridenf gibčen m pošten dečko, kar jo za cigana nekaj izrednega. Vae ga ima rado, še celo domači fantje, ker je is vrsten pevce.
Nadalje se srečamo tudi a ciganko 8elmo, ki pride zvečer k .Poiarjevi hiši k dekletom, Anki, Franici, Jerici in Marici ko se vre vajo s polja domov.
Tu se vsm bo nudil prizor, ksko Selma prercfcuje srečo, tem mladim golobičicam in kako jih prosi za to in ono kakor je pač ei-ganaka navada. Tu se tudi spoznamo i očetom Mrakom, sosedom očeta Požarja. Vračajoč se s polja ustavi s<b pri Požsrjevih, da
lica klaba it. na JSZ. v soboto vo£er 11 o$etom malo pokramljata, kakor
1	t-ul^HL\ * p«« pri ,akih ^n,,ibIna!ada'
Dobra kmečka duša ta oce Mrak.
V prvem dejanju bomo videli pravi cigsnski šotor, slišali lepo cigansko godbo, gledali lepo mlado ciganko, ki nas bo raaveselje vala z vitkimi ¡kretnjami in pristT nim ciganskim plesom.
BARBERTON. O. veselica klaba it. 2*2 JSZ. aa P«»t-ni veter 4. marca.
CHICAGO, ILL.—Predstava dram. •koga odsek« it. 1 v nedeljo 30. norce v dvoraai ČSPS.
APRIL.
CHICAGO, ILL.—Koacert "Save" v nedeljo 27. aprUa v dvoraai ČSPS.
DETROIT, MICH. — Prvomajska slavaost klube it. 114 JSZ. v soboto ve£er 27. aprila ▼ Hrvatskem doma ■a Kirbjr Ava.
MAJ.
CHICAGO, ILL.—Dao 1. maja majska slavaost klaba it. 1 v dr orani SNPJ.	.. • v.
OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dae 30.—31. maja tar 1. jt|aija v maeta ki «a ¿laaetvo določi mesece jaaaarja S sploiaim fflneovanjem.
(Tajaike klabov prosimo, da aam eporaša datamo srojib priredb, da jik a vrstimo v ta sesaam.)
Wm. B. PUTZ
• ^ t. . * < •
Cicero's j i Florist
• •	* f	, H	'¡|*J	J. K pA	,	m & ■
Cvetlice in venci za vse slučaje
5134 W. 25th St.,	Cicero, III
. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143
Lične tiskovine, hitro in po zmernih . cenah, vam izdela
TISKARNA "SPRAVEDLNOSTI"
Last Českr federacije S. P. 2534-36 So. Kedzie Ave*, Chicago, 111.
n;k želi molčati in celo skrivnost odnesti v grob. Mali fantiček Al-binček se zaamili Pavletu, ki ga hoče .sprejeti za svojega in po kratkem obotavljanju od strani matere Neže odide Albiroček h Pavletom in svojo pravo materjo, ki ga je pač z najrado«t-, nejšem arcem odvedla v svoj lastni dom. Hvaležna je pa tudi svojemu možu, ki je tako možato postopal proti osirotelemu otroku. . Po pretku devetih let vrši se četrto dejanje v Požarjevi hiši. Albinček sedi pri mizi in se uči. Priden je v šoli in napreduje izvrstno. Vstopi nsša stara znanka Lovrinka, ki naprosi Albinčka, da se sme ogreti malo pri gorki pcei, kar ji Albinček drage volje dovoli in tudi obljubi, da hoče Anko naproaiti, da ji tudi z večerjo postreže.
Lovrinka zlese za peč, se udobno položi, da ugreje avoje zmrzle ude, nakar vstopi Pavle, približa sc Albinčku, in iz njunih razgovorov ae razvidi prav dobro, da sta si dobra in velika prijatelja. Med njiju najlepšim pogovorom vstopi nenadoma v sobo —. kdo t — oi-gsn Msrko, ki ga že deset let ni iiilo v okolici, dasiravno mu je Anka branila oditi, kajti ve-tod ime igri: Prisega o polnoči. del je, da ne more postati Ank in Oče Koritnik, kot dober in u- mož radi ljudskih predsodkov, smiljen mož, pristane na Ankino j Ni vedel, da je Anka porodila sad prošnjo, da prevzame otroka v o-1 njune ljubezni — in tu se zaene skrbo, češ da jc otrok njene se-1 prava katastrofa (nesreča). Mar-strične. To stori Koritnik tem raj- ■ ko ne ve, da je Albinček njegov še, ker 8ta s svojo ostarelo ženico i sin in ko vstopi Anka in prizna ostala brez otrok. Stisnivši mu na- vse svojemu možu Pavletu, se ta grado v roko se vrne Anka vesela v svojem obupu obesi, domov, ker ve, da je njen otrok v j Vse vloge za milwauško pred-dobrih rokah, ni pa vedela, da je stavo so v rokah izurjenih, starih
ki se ga ne upa imeti doma radi
oče Koritnik vedel tako dobro kakor potovka Lovrinka kako in kaj
igralcev. Slišali boste tudi „naše narodne, pristne gorenjske in Sta-
je s otrokom. Ker hoče Anki radi jerske napeve, da ne bo nobene.
njene dobrote ustreči, zato tudi molči kot grob, — niti svoji žsni ne črhne besedice.
Pozorišče tretjega dejanja je v Koritnikovi koči. Spoznamo njegovo dobro ženico Nežo, ki ljubez-njivo skrbi za svojega težko bolnega moža, kakor tudi bližnje sosede Že znanega nam očeta Mraka, Koširja, Marinovca in Cizma-na, vračajoči ae od Požarja, kjer imajo Ankino svatbo s Pavletom, kmečkim fantom, kajti oče Požar so se preselili v večnost.
Pogovor se plete med tolaže-
mu žal, da se je udeležil te izvirne domsče igre. — Frank Tamše.
PREDAVANJE 0 JUGOSLAVIJI S SLIKAMI.
Olairton, Pa. — Druš. št. 426 SNPJ. je aranžiralo predavanje o Jugoslaviji s slikami, ki bo v nedeljo 29. decembra ob 7. zvečer v Hrvatski dvorani na Maple ave.
Želimo, da ga posetijo vsi tukajšnji in okoliški rojaki. Slike so last SNPJ. Priporočamo, da te vrste predavanja aranžira io tudi druga društva. — Prireditelj.
VAŠI SINOVI IN HČERE

'V.
NAJ POSTANEJO
m >t
Tel.: Crawford 3333
"Proletarec" se tiska pri nas.
i -t» l S

ČLANI NAŠEGA BOŽIČNEGA KLUBA
Mala vsotka vložena vsak todon VAS REŠI SKRBI KAKO NABAVITI BOŽIČNA DARILA.
Prijetno j« dobiti denar tedaj, KO SE GA NAJBOLJ POTREBUJE.
% * t • • ODLOČITE SE SAMI, KOLIKO HOČETE VLAGATI VSAK TEDEN.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.

OTTO KASPAR, predsednik.
ê à-A .. vv 1 .k £ h ¡igto ¿áátéJt. afcnt. .Mái
j ilMHIIMWMMIIMIIIIMIMMMIIIIi
|¡ HANS KIRCHSTEIGER:
|| Pod spovednim pečatom j
(Roman, poslovenil E. K.)	. j
-w* ...................... »» >» » # »»i
(Nadaljevanje.)
A tedaj k bilo treba kuhati. Kaj tako dobrega, kakor kuhajo v samostanu, seveda ne more ponuditi svojemu gostu; čeear ni bilo, je morala nadomestiti dobra volja, še pred kosilom je prišel stari diurnist v obnošeni suknji. Kako je ogledoval gospojinskega župnika I Ali to ni bil oni župnik, kateremu ni mogel pred mnogimi. mnogimi leti. ko je ponesrečil na vseučilišču, vrniti iz novčiča. Na obraz onega župnika, na katerem je bila jasno zapisana lakomnost. ni mogel nikdar pozabiti. Še danes pa mu je bilo žal, da ni mogel videti onega obraza takrat, ko je dobil župnik polnovčič, ki mu ga je bil takrat poslal v nefrankiranem denarnem pismu. Naglo, da ne bi moral čakati na zahvalo. je vročil začudenemu župniku Hercogu pismo za svojega brata, ki je imel dobro in uplivno službo v neki tiskarni „v Solnogradu. Tudi bratJ je seveda protestant, ali katoliškemu duhovniku ee zato ni treba bati ničesar; ta brat že poskrbi, da dobi župnik primeren zaslužek.
Še je držal Hercog pismo vpraševaje v roki. a zgovorni mož je že izginil.
Tako dobro kakor danes ni kosil župnik, odkar ni več sedel pri mizi vvojih staršev. Ne pri bogato obloženi škofovi mizi, ne v mramorni dvorani ne bi bil mogel jesti tako dobro, kakor pri enostavnem družinskem obedu protestantov-skega čevljarja. Še jedi je tlajšala družinska sreča in vsi so se najedli pri nebogatem kosilu, kajti ljubezen je sedela med njimi.
Dan poprej ob enaki uri se je bil oziral utrujeni potnik pol upanja po krasnem samostanu v dolini. * Tukaj je mislil najti mir za svoje trudno srce. In našel ga je. a ne v bogatem samostanu, temveč v siromašni hiši priprostega delavca. ki ni bil niti član njegove cerkve.
Prav ob tem času so klicali tudi danes zvonovi samostanske cerkve na večernico, ko je spremljal čevljar svojega gosta na kolodvor. Rad bi -ga-4>rt trrrei šg nekoliko dnipri sebi, toda zaman; siromak ni hotel obremeniti siromašne družine.
' Ob ceeti na kolodvoru je bila ubožnica in ravnokar je izetopil pater Oto skozi nizka vrata.
Skoraj da se je ustrašil, opazivši oba moia. Potem je stisnil župniku roko z neizrečno žalostnim pogledonp. Dejal ni ničesar. Potem je odšel. Govoriti ni smel. Prelat mu je bil strogo prepovedal, govoriti z izgubljenim sinom cerkve. Cerkvena pokorščina napram duhovnemu predpostavljenemu mu je nalagala to težko žrtev. Edina beseda bi bila smrten greh.
Tudi mudilo se mu je, da pride pravočaeno v ceskev k petju na koru. Bil bi greh, ako bi zamudil to.
A ko je hitel, ves zaaopihan, po hribu proti cerkvi, si je obljubil, da bo molil za tvojega ubogega učenca.
Čevljarju pa ni prišlo niti na «msel, da bi molil za svojega spremljevalca, ker mu je kupil vojsni listek do Solnograda in naskrivaj vtaknil nekoliko kron župniku v žep.
Vlak, ki je pridrdral in glasni klici tprevod-nikov so tkrajšali slovo, ki pa je bilo tem bolj prisrčno.
Zaloaten, kakor da ee je poslovil z ljubim bratom, je gledal mojater za vlakom, žalosten se je vrnil počati v tvojo delavnico. Ta mož mu je bil prinesel mnogo treče; njemu ima zahvaliti, da bo potlej ena vera v njegovi družini. Tuj pater iz taraottana je naredil iz njega že tkoraj katoličana; le še tri dni. pa bi te bil it-krenega trca odrekel veri svoje ljube matere. Pravočaeno je še čital katoliški list., iz katerega je hladno dihala brezarčnott. še pravočaeno je našel ob samoetantkem zidu napol otrpnje-nega katoliškega duhovnika, ki ga je bila zavrgla -neutmiljena cerkev. Sedaj ottane lahko zvesi veri svoie matere; tudi njegova ljuba žena mu bo sledila na njegovi poti v nebeea. Ta župnik je poučil tudi njo, ne da bi bil moral ¡¿pregovoriti le besedo; tedaj je izpoznala tudi ona, da je ljubezen do bližnjega edina prava pot Gotpoda.
XXIX.
V tem je hitel vlak z župnikom dalje in dalje. Njegav nauk je: Naprej in naprej in kdor zattopi pot napredku, njega povozi brez utmi-Ijenja. Z dogmo in t kazuistiko te mu ne pride do živega; ob vteh takih rečeh žvižga in te pelje mimo in hiti naprej in naprej!
Na detki ob vozu etoji sprevodnik, socialni demokrat, in te emeje ljudem, ki to zamudili vlak. Socialni demolerat kuri ttfoj, socialni demokrat drži navor in ravna lokomotive let. * Naprej in naprej I Ljudje na postajališčih pa preklinjajo napredek, ki ni hotel počakati r.anje, da bi bili izmolili rožni venec do konca. A v tem ko kolnejo, odtopiha že drugi vlak za njimi; vselej zamude pravočasni vttop.
Župnik ni imel mnogo čnta, de bi te bil vdajal takim mislim. Stopil je k oknu, pa ee ni mogel več lomiti. Pokrajina, po kateri je Ki-tel vlak, je bila vsak čat kratnejŠa. kakor pravi ' raj, gorovje se je približevalo progi, jezero ee je tazsvetilo v poslednjih žarkih zahajajočega tolnea, hribi to te temnozeleno pobarvali, le pravljični Podhrb in vočni tneg na Visokem Gelu te je dičil v hladni purpurni bleščqbi, ko je vlak zapeljal v poetajo Solnograd.
Hercog ni bil tujec tukaj. Še v dijaških letih Je bil v počitnicah romal v to kratno lepoto. Vtako leto je komaj čakal na počitnice, da bi ti v Solnogradu ugatil žejo po vzvišeni kraeoti. , A šele danee, ko je stopil po tako dolgem jet-ništvu v mračni samostanski celici v najlepše V mesto Evrope, je prav živo občutil vrednott svobode. Bilo mu je, kakor človeku, ki je prestavljen iz mrtve puščave, v živ paradiž.
JJe kazalo, da tudi ta paradiž ni v prav na zemlji. To Je bil de-
nar; tudi v •oinograškem raju te ne more biti braz njega. Vendar te ni izpodtaknil ob tem kamnu. Vajen je bil pomanjkanja, pa mu je bilo neizrečno lahko pri ercu, ko je pozno v noč sedel na brega tiho šumeče reke Z Meniškega hriba so te razlegali veaeli glatovi vojaškp godbe; vseokrog to te tvetili beli žarki neštetih električnih žarnic.
Dočim te je širilo trce, te je moral pač želodec skromno zožeyati, ali kakor to hiteli blišče-či valovi Salice mimo njega, tako te je razl^li-njeval epomin na otožno preteklost v užitku lepe sedanjosti. Nekoliko kron, ki jih je začuden našel v žepu, mu je zagotovilo skromno večerjo in aajtrk za drugi dan.
Bilo je jutro polno svetlobe in blišča, ko se je staro mesto tveže in mladoatno zbudilo, kakor roža v jutranji roti. Solnce ee še ni dvignilo nad Črni vrh, ko je Hercog že ttal na visoki trdnjavi. Jutranji» zvonovi so zapeli, adaj s te. zdaj z one izmed tridesetih cerkva.
Opojen od ttare. a še vedno mlade lepota, ki te je nerazdružno spojila z umetnostjo, je župnik tkoraj pozabil na piamo v žepu
Bil je že čna, da ga odda in da ti poišče novega kruha za atara leta.
Toda železo ottane železo, naj tolčejo najtežja kladiva po njem.dokler hočejo; železo o-stane, če dobi obliko težkega nakla ali pa mič-ne umetnine; Če pride celo magnet blizu, bi pohitelo k njemu kakor nevetta v ženinovo naročje.
Prav tako te godi katoliškemu duhovniku, če-gar poklic je pritten. Naj to bili udarci utode, preganjanja in nehvaležnotti kolikorkoli po njem, vendar ostane duhovnik; njegova cerkev je magnet., Vi privlači njegovo trce venomer e skrivnostno močio. Nevidna duševna moč je prijela tudi Hercoga. Srce in roke, glava in noge, vse je sililo k palači z neštetimi velikimi okni. kjer stoluje t škrlatom odeti kardinal, ki mu pravijo "nemški papež."
Sam ni prav vedel, zakaj je atopil v to palačo. Ali je upal. da najde tukaj pravega izveli-čarjevega natlednika in pomoči > Ali mu je veleval čut duhovniAce dolžnotti, naj te predetavi Škofu, v čegar Škofiji je mialil živeti potlej> Ali pa je bilo navadno spoštovanje od Boga postavljene gospodske ali pa vse skupaj > Skratka, instinktivno je gnalo duhovnika k mogočnemu kardinalu njegove cerkve, kakor železo k magnetu.
In prav je storil. Vzlic sumljivi obleki to ga puttili h kardinalu. Prijazno in dobroarčno ga je pogledal cerkveni poglavar in roka je že segala v žep. dk bi dala baraču miloščino. Toda. ko ee je župnik spoštljivo poklonil in povedni, da je katoliški duhovnik, ja goepod kardinal debelo pogledal, kakor da vidi živega antekriata. Odtegnil je-roko. ko mu jo je hotel poljubiti duhovnik v oguljeni suknji.
"Duhovnik ste? Katoliški duhovnik)" in pomeril ga je od nog do glava.
Duhovnik brez duhovniške obleke — to sa mu je zdelo nemogoče. Pogledal je aa uro.
"Torej duhovnik ete? Nimam več Časa. H kosilu moram. Toda molil bom za vas."
S temi beeednmi je bil župnik odpuščan in kardinal i« lahko odšel naisno h kosilu. Vratar je že znprl duri za čudnim človekom.
Župnik je pa stal na tlaku. Le ena kardina-lova beseda mu je še prijazno šumela v ušesih: Koeilo . . Gladen je bil zopet, v žepu ni imel vinarja in pregrešno , bi bil dni eelo kardinalo vo molitev ta kot klobase.
Ali danee ga ni nialoetilo. da to ga tako nežno odpravili. To je bilo poveem nemogoče. Saj je bil v Solnogradu. kjer te je nebo tmehlja-lo. kjer eo šumljali vodnjaki in peli zvonovi, gore pa eo pripovedovale najlepše pravljice in kamnene umetnine so kramljale. V takem kraju ne more' premagati žalost.
Celo smehljal te je, misleč: "Pač moram že verjeti, da je moja cerkev tlošna. Prelat, škof, kardinal — vsi trije eo me vrgli vun. Le papež še manjka. Ta me pa kratkomalo ne bi puetil k tebi: ergo čredo in unam aanetam eocleeiam. Pač kraena je ta eloga cerkve v — izmetavanju. Zato je pač tako sveta, ker straže t tako ljubeznijo tvojim svetnikom in navideznim evetni* kom, kakor n. pr. mojemu naeledniku, ter jih hiagoelavlja.'*
Toda ironično veeeli izraz je izginil z župni-kovega lica. Vetopil je v prostorno ladjo velike ttolne cerkve. Nič ni pazil na poaamnzne skupine radovednih ljudi iz vteh mogočih krajev, ki to hodili po cerkvi kakor po muzeju. Pri ttrantkem oltarju je pokleknil v pobožni molitvi pred tabernahlom svojega Boga. Še čudno se mu nj zdelo, da ga je moral poiskati pri ttrariekem oltarju, ker je bil veliki oltar temo sa knezonadtkofijeka opravila. kardinalova. Saj je Kriatut ponižen in skromen in potrpežljivo prenaša, da je njegov namestnik v škrlatu pred njim.
In ponižni izveličar ni zapustil ubogega duhovnika pred tabernaklom, čeprav ni imel več na tebi duhovniške obleke, ki mu jo je bil škof strgal s teleta. Kriatuta to pribili nagega na križ, zato je bil siemiljen t svojim ubogim služabnikom. Sočutno ga je pogledal s tvojega križa in je dejal:
"Potolaži te zaradi svojih ranjenih rok; glej, meni eo jih prodrli žeblji. Naj te le moji elepi namestniki zaničujejo in preganjajo, — le pridi k meni, pri meni ni tpo ved nega pečata. Ne obupaj; eaj rrle Časti še dotti ljudi, ki ne norijo škr-lata. ki pa tpoštujejo mojo škrtlatno izveličarsko kri. Piamo imaš pri tebi. Oddaj ga. Moj bla-goslov te spremi na poti."
Hercog je stal. Moliti itak ne bi bil več mogel, kajti glaeoviti zvonovi to zapeli in jaeni, ljubeznivi glatovi eo priplavali skozi okrogla okna v cerkev, tako da je morala eplavati z njimi bol in pobožnoet. 2e je hotel župnik oditi, ko se je ustavil "njegov pogled nad nagrobnim epomenikom nadškofa grofa Firmiana zraven tabemakla. **	(Dalje prihodnjič.)
Zadružno pismo o sodelovanja
Veno Venomer, LJubljana.
(Zadružno gibanje se je uspešno usidralo v mnogih državah. Ponekod je velik« važnosti za odjemalce, drugod, kjer je to gibanje celo močno, pa je velika tudi (njegova važnost v celotnem gospodarskem življenju države. Svoje člane šteje v mnogih državah na milijone, evoje gospodarske rezultate na milijarde. Vpliv zadružnega gibanja je viden v še tako majhni pokrajini in tudi gospodarskemu življenju držav daje svoj pečat.
8pr&o koristi zadružnega giba-dja, ki ao zdaj že naravnoet otipljive, se je uprav čuditi, da sprva to gibanje ni našlo povsod istega sprejema, kot bi ga moralo biti deležno, in kakor ga cenimo danes. Današnjim ljudem zveni kar Čudno v ušesih, da so bili časi, ko je celo delavstvo smatralo zadružno gibanje za manj važno od političnega gibanja in bojev. Predsednik 'Mednarodne zadružne zveze Tanner pravi, da so ljudje vse preveč zaverovani v moč in pomen zakonov in predpisov. Radi te vere so delavski voditelji svoj čas polagali vso važnost, edmo-le na politično gibanje, dopuščali ¿e strokovno gibanje, dočim se za zadružno gibanje niso ogrevali. To je bilo, pse vina o, zdaj je temu vse drugače. Konzumno zadružništvo je n. pr. že kot kom-plfttiranje strokovnega gibanja nujno potrebno.
Saj je zadružništvo ssmo, ki najbolj uspešno dela na znižanj n cen posameznemu blagu*. Torej deluje zadružništvo vzporedno s strokovnimi organizacijami. ' Le da je zadružništvo možno, voditi evoje delo sistematično in orga nizirano, ter se tako mora nade jati uapehov, ki jih v resnici ža-nje. Treba je cejiift že prihran ke, ki jih konzujpna. društva vra eajo vsako leto svojim odjema! cero, kar vsekakor mnogo poee njuje blago.
• Predvsem pa je zadružništvo edin uspešni regulator cen. ' Tudi jo edino zadružništvo zmožno, spustiti ae v borbo proti valepod jet jem, proti privatni vel «produkciji ftartelov in trustor.
•	T( 7t{ a j ■
Ne verjamete t Prosim, dovolite šamo en primer, ki ga vzamemo iz gibanja švedskih zadrug, ki eo eicer mlade po letih, a močne po svoji ffili.
Zadružno gibanje datira na Švedskem šele od kakega I860, lete, a šele 1690. je bilo zadrug dovolj, da ae ja lahko osnovala Zadružna zveza, ki je keeneje za čela tudi z ■ velenakupovanjem. Zadruge ao v državi naglo raatle in danes je v tej razmeroma will državi krog J000 samih kon-znmnih zadrug. Spričo tega po-rasta je jaano, da eo zadruge zašle v hoj j privatnimi trgovci. Za tlruge «o konkurirale, zniževale oeae: posledica racionalnega gospodarstva zadrug! Trgovcem ni preostalo druzega kot osnovati svojo '4 družbo malih trgovcev," katere edini in glavni cilj je h jI: borba proti zadružnemu gibanju
Najprej ao zahtevali ti mali trgovci od veletrgoveev ia febri-kantov, da ne smejo zadrugam več dobavljati blaga. Tej zahtevi je bilo ugodeno. Zadružna zveza ni prejemala nič več marga-rinov s strani fabrikantov, ni prejemala mila, engroa dobave čokolade i. t. d. Prav tako so trgovci zahtevali od bank in njihovih zvez, da ne smejo nič več dajati zadrugam in zadružni zvezi kreditov.
Tak bojkot., je seveda opozoril zadružno gibanje, da ,troba pod-vzeti krepke proti korake, da/ o-hrani in utrdi svoj položaj. Zadružna zveza je ustanovila hranilnice in ustanavljala podružnice širom države. Obenem je iedala na prebivalstvo oglas, v katerem opozarja na namene trgovcev in na škodo, ki* jo trpi sadmŠno prebivalstvo radi napovedanega bojkota. ftveca je svarila prebivalec, naj nikar ne kupujejo produktov margtrioov, ki Jib proizvajajo tovarnarji, ¿tali mergarinske-ga kar tel a. Tovarnarji margarinov ao namreč osnovali kartel, ki je določal ne le engros cene, marveč določal »tudi prodajno ceno samo. Zadružna zveza ee ni mogla več zadovoljevati t besedno reklamo, marveč je morala posegi po drugih močnejših sredstvih za boj zoper kartel, ki je hotel qeomejsno diktirati cene raznim
Zadružne svezf je kupila tovarno margarinov, ki ni bila članica karteša. Pričela je sama proizvajati margarine. Takoj je kartel «nižal cene margarinom za 0.90 kron pri kilogramu. ■ Jo to je pomenilo ca prebivalstvo več milijonov letnega prihranka. Dasi ta zadHržna mala tovarna kil bila z&ožna uspešno tekmovati i veletovarnami organiziranimi v kartel u, ki je določal iu organiziral celo tržišča, vendar kanejo naslednje številke dovolj vso moč zadružne lastne produkcije.
Bojkot se je začel 1<*)6. leta. Tega leta privatne tovarne, združene v kartehi, pfrortnririfa margarinov 13.1 milijonov kg. dočim so L 190i) producirale samo 11.8 milijonov kg margarinov; dočim je vrednost produkcije margarinov 1. 1908 znašala 10.2 milijonov kron, je znašala 1. 1000 samo 13.6 milijonov kron. Produkcija privatnih tovaren je torej padla tako v množini kakor v vrednoati.
Istočasno pa je iiarastla zadruž-ua produkcija margarinov v edini tovarni od 10TMJ90 na :>;*1J*X> kilogramov.
Kompalotno de^o zadružne sveče je doseglo znatno znižanje e*n margarinov, dočim je promet privatnih fabrikantov močno opešal. Velike tovarne niso mogle, ve« racpečati vse svoje produkcije, radi č<*ar je prišlo do sporov v«l 'kartelu, kateremu jo sledil razkol, razbitje kartela. To je bila velika zmaga zadružne misli, zadružnega gibanja. Zakaj razbitju kartela je sledila silna, div-ja borba v cenah in njihovo občutno znižanje.
Tako eo v zadrugah organizirani odjemalci preprečili zlorabljanje a «t ran i kartela in jtlomUj monopol, čemur je sledila, pocenitev blaga.
Cene margarino» ao. je muisc le, zadmšoa,s¥eza je aro jo.lastno produkcijo razširila, ker ni več * bojkota privatnikov, tržišča niso vsč monopoli žira na in kartel h nI več, da bi Imel avojo absolutno premoč. Zdaj produclra za<lm/ no margarinska fabrika na milijone kilogramov letno ter & lastno produkcijo preskrbuje „svoje zadružne odjemalce.
Tej svoji zmagi na polju mar- < garinske produkcije je sledila borba zadružne evece prot i kartelu gumijeve produkcije, proti trustu čevljarske prodqk<;i.}e h tem, da je oenovala svoje tovarne. Zadružno gibanje je pridobilo na zaupanju med prebivalstvom, ki »e je rade vol je odzvalo slehernemu pozivu zadružne zveze. Tako je zadružna zveča izdala junija J926. leta poeiv javnosti na podpisovanje industrijskega posojila,* ki je bilo v nekaj mesecih podpisano. Prebivalstvo si je bilo v svesti, da je dener najbolje naložen v zadružnih podjetjih ter se je poeivu odzvalo. Zadružna zvetfa pa si je*'s -mu osnovala eno tovarivo za čevlje, edo tovarno za gumijaste produkte, eno kemično tovarno in več kav-mh ptražaren, kupila je tovarno superfoefata ter sklenila^ zgradi* ti «tovarno žarnic. tPnteg tega ima več velemlinov. ^
Z osnovanjem tovarne ca *u-pfrfonfat bo švedsko «adrušno gibanje našlo gotovo mnogo zanimanja tudi « strani kmefttket?« prebiva Vstva.
t-r	,
Ta mogočen razmah švedskega zadružnega, gibanja. S svojimi koil-ziunnimi . društvi in lastno produkcijo nam kaže silen nauk; d^ je zadružna misel koristna, da dela zadrnžnist/vo le ca dobrobit odjemalcev, da je edino zadtftflhiis«. tvo tfioino ppustiti se v borbo proti k a rte lom, in njihovemu navijanju cen in da je zadružništvo edini pravi regulator cen na tržišču.
. A zadružništvo ne stremi le za eilji v sedanjosti Zadružništvo ima tudi daljne cilje, cilje, za bodočnost. Hoče odstraniti sedanjo obliko gospodarstva, ki gre le za profitom posameznika, in posta -viti mesto nje fiovo^ ki bo šla le ga •pl°*m»n blagostanjem. Po fomjih primerih vidimo, da je zadružništvu že uspelo pridobiti del produkcije v roke dknpnosti. (Potem takem stremi torej zadroŽ ništvo po praktični socializaciji mirnim, a preračunanim potom.
iKes da konzumno zadružništvo kakor> zadružništvo sploh obuto, ja le kakih let, a njegovi nape, hi ao večji ed uspehov najbolj kr
lo aloni na ramah zadružnikov Y*ega svata, in dobra rnisel m zadružnike je, vedeti, da atoji ob njegovi strani velik del svetovnega prebivahutva, vedeti, da je vojak v milijonski armadi. Kaj pripada Afednaro<lui zadružni zvezi sedem iu trideset držav z K milijoni organiziranih zadružnikov, ki štejejo c družinami vred armado 20*) milijonov konsumen-tov.	. .
-(Zadružništvo ntoji torej na nilutie*. T<> nam daje upati, ^ ii a in bo uap*lo omogočiti siromaš-nejšiiu ljudskim plastem dostop do plodov kulture. Zakaj sadri ni cilj je sicer vi&ok, vendar st je zadružniki na trdnem temini izkušeoj, da jlni ni mogoče vi
(Misel skupnosti nas vodj, človek! Skupnost naj vlada, posameznik ' _
Lepota pokrita vsled
UTRUJENOSTI
Nardils 3-dsevio peskuisje ZASTONJ
Je ree, da te potna utrujenost živcev in mišic na obrazu radi preobilice dela, ali največkrat jo povzroča nerednost notranjih or-• ganov. Lepota, živahnott in vztrajnost ee vam povrne le, ako to ti organi v redu in normalno vrše svojo nalogo.	t
Da obdržite lepoto lica, rabite razne kosmetike, ali bolj važno je, da držite prebavna organe v redu.
Priliko imate, da Se prepričate kaj Trinerjevo grenko vino napravi za vat t tem, da vem očitti drobovje in o ječa naravno delovanje tokov v želodca. Izpolnite kupon /in prejeli botte poskusno stekleni če
I

težkih skrobnih jedil, boste kmalu sprevideli, da gredo selo dobre •kupaj z izvrstnim kafifomijskiip vinom, kaskaro, regradom in drugimi zdravilnimi zelišči. Pišite Šf danes predno umaknemo ponudbo. Velika steklenica |1.25 v vseh lekarnah.
eo zastonj. Ce se niate upali jesti
POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ!
Jos. Triner Co.,* Dept. 27, 1333 S. Athland Ave., Chicago, VL
Ime.... i..«»... í t •»• •. t ' ♦ * Ulica.............. Mesto.......................Država.
izdelkom ter teko odirati odje- vavih revolucij, {n kar je ghrv-nwiee in voiati atoje prof ¡te. ^ tfo: «o trdni intrajñi'	del .........
I^ubljana, Jugoslavia,
V LASTNI ttil, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, «LIZIT GLAVNEGA
KOLODVOR A. SE PRIPOROČA ROJ AKOM V AMERIKI
D ! *•)
ZA VSE GOSPODARSKE POSLEa. ZLA|TIj
-i
sprejeasa daaar aa hranilna vlog« ali ta Ukoči raían preti v licema ebretUvanju. h najcenejšo doetoro daaarnlh pOtiljk la Amarihe v «lomov i no In obratna.
S.) po.roHnje v vseh ffo.po<U»kiK	hittf Ja po cani.
Densr^kLte namerava poslati v stare domovino, j>ej t« nakaže na ; račun ZadrOtne banke na Amaltaa^tad Bank of Naw York. 111« Uninn Seuar«, New Ynrk. N. Y„ istoíasno naj te Zadružno banko o . tem obvesti in Aaročt Izplačilo. Na* upravni sastopnlk za Amerike ^
je Joseph Meneen, 15824 Normandy Ave., Detroit, Mich. Obrašajte s« nanj.

P H O L B T A It E O
REPORTS AND COMMENTS
Still Patriotic,
But No Job
ft Pro» the St. Louis Star we reprint the folahriQf, which we pass on without eommoatr ~ .
Tie R«w«rd of Service.
HHar the St. Louis Star: This morning I answsred an ad far laborer«. I stayed there until about 7:30 and just before I left I counted the men t)|at were out of luck. These W«re eighty and some others had gone home. A» I walked awa* they were still coating. I also counted the men werkiqg and that wasn't herd to do.
eae white man aad eleven
negroes s
at work,
rf iMPBftimrM
't drafted and wont he drafted
four yeers ia the
and
I tpve 1 ads io
an. the
the next time, either swereU at least Wty bUnd test month and in each one I stated that I was an e*-soldler. So far I h«veat even bad an answer of any kind.
St. Louis is a flne town to be from, bat a worse eae to be in. I'm here because I can't find a job and get •eoegb to get out aad I don't think Vm alont. either. Whf net give us guys a break? We srsa't .asking for charity, when we ask fer a job.
I get 11*577 from tie U. S.—that is, oa paper. If I live until 1945, HI get ii If I doat, Pm out of luck, flow many St Louia business men Weald lie down in their backyards end sleep some night tkis winter for that much money? I'll bet there are very few that would do it They seem to forget we did H lota of nighta and We didn't have a nice warm aupper before and neither did we have a glee hot breakfast the morning after.
Don't yell eo loud when the colore go by unless vou mean H and if you de. give us fellows that fought for it, a job. •
_____C. B.
NO HURRY.
A negro called at the hospital and
04:
1 called to see how mah frien', Joe Blown, was gettin' 'long." • ~he nurse aaid: "Why. he's get-•long fine; he'a eonvaleaciag
said the darky, "I'll just and n*it till he's through.'* ma Cotton Grow«?.M^H
Yes, Wo Will
All Bo Thoro!
"By the way, Jack, where are we going to apend the New Year'a Eve this year?" aaked Jim. as they were going, to the neighborhood theater.
"I haven't made any definite plans to go anywhere yet." 'replied Jack. "However, I would like to spend the evening aomewhere with our gaag." ) "I suppose they will all be going aomewhere for that ni*bt," answered Jim. "Ah! Here comea Boote! Meat •likely he knows of a dance where all the gaag win he."
"Hello, Boots! Where you headed for?" aaked Jack.
"To the show," replied Boot*. "The same here." say* Jim. "Then we'll go together." »
As they walked a few blocks Boots askeri them where they intend to go for New Year's Eve.
"That's just what Jim and I have been talking about." aaid Jack. "Where'a the gang ell going to be, do you know?"
"At the Lawndale lfaaonic Temple," answered Boots. "Don't you remember a year ago, how we celebrated that night with the members of Breach No. 1 J. S. Z.?
"That's right. Boots. Don't you remember. Jim! _ Everyone of the gang waa there greeting one another a Happy New Year when the clock struck twelve," says Jaek.
"You bet I do, boys," answered Jim. "You'll see me there again." ,
"The same bere. By the way, whose orchestra have they hired for that night?" Inquired Jsck.
"Johnny Hoehevar and his merrymakers ; also music for the older folks. Johnny .has promised to give both young and old folka some real music for dancing, and Mr. Videgar is going to see that there will be plenty of hot 'klobase,' not the kind yon get from your 'hot tamali' dealer, bat the real kind our folka uaed to make at home," aaid Boota.
"Johnny and hia gang sure know their atuff," says Jim. "I like the Uee of having music for the older folka becanse I enjoy a good polka myself."
"You're not the only one." said Jack. ., "To the Lawndale Masonic Temple on 23rd St. and S. Millard Ave. we go, and don't forget!" '
BOOTS.
d. i i
II......Ill.......................0.....HI
KAJ VEČ J A SLOVANSKA TISKARNA V AM1ETKT
se ;
■
> f:
JE
NARODNA TISKARNA
t!**. ' -
2142-2150 BLUE MULCT) AVENUE

CHICAGO, ILL.
S&drugi, ojačite J. S. Z! Ce hočemo voditi
te*.» , ' . . . *.. ^
kampanjo za socialistično stranko, orno klube v vooh naoolbinah, kjer *i-ovanM dolovci.-Ca, za agitacijo je en. Socializem je danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja.
"Proletarca\ ki je najboljie agita-no sredstvo za pridobivanje novih bojev-
flUHF
nikov socializma.
v

it* * Jkijst
Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov J, S. Z. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v
"PROLETARCll"
;Vir ?
K0/S


ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI.
Albreckt lesa. Srce, novele, ves. .§0
Album slovenskih književnikov
(uredil dr. Janke Slsbinger), vsebuje opise in slike 4*v. književnikov od Trubarja
dalje. Finavesba...................$1.00
Andreje» Leosid: Plat sv ona.
no pIt, vos* »■ .............n„,»,..
Poveet o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu,
VeS. M..M......M.MM......UM.MM-. »M
Arcibniev H.: Sanin ves........... 1*0
Asov Vladimir le Telfli Humo-reeke, groteske in satire, bre-
širana mmm.«.mm..m.m.,»»..»»........
sibem H.t Ogenj, dnevnik de-sotnije, povest Is «vetavne vojne, ves.
_ le lesnat (ruski pjjatelji)
broi. $1, ...........m ■ » -
Bohinjec P.i Svetobor, poveet is konca enajstega, . stoletja,
broi. mu....... — r—L * ~ ^ ~----■*--■—
Bulwor L. E.i Poslednji dnevi
Pompejev, 1. in II. del. broi. 1 50 Snrrenghe Edgar Iti Taisan ein opice, ves.
Tarsan in evet, vesan*.........
Tarvaaeve živali. Tarmanov sin, v Tananova mladoet v diungll,

.00
1.26
1.26
ao
1.00 1.00 1.00 1.00
' _____ 1.00
- (vseh pet knjig $4-60) Calca L. Cerkvene miii, pove*
is sedanjosti, brol. —;-----
Iran: Podobe Is «Ulj.
.76
.7»
Meja «njenje, vet.----- 88
Cankar Ivon: Zbrani «tisi: L sv., vsebina: Erotika, is-daja 1902; Erotika, iadsja 1800; Peimi 1802-1800;
Viajete, vesana .......:....:... 2.00
II. svoeek: Črtice in porvetsi ter KritJi i in pokaoičai
^isi, vesana .-...r-^.-..... 02.00
in. srvesek: Jakob Ruda. Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor, črtice > ter Kritični in polemtfni
spisi, vesana ..................... 2.00
JV. svesek: Knjige *a lahko-2 miselne tja* In Tajci, vea. 2.00 V. rvesek: Kralj na Betsjno-. vi, -Ma * klancu ia čitke,
2.00
2.00
VL sveeek: Ob seri, življenje in snait Petra Novljana in Hila Mari* pomočnice.
VIL svesek: Mano življenja, Cttfce in novele ter. Kri-ti«? n i optsi. vesana
Vseli T knjig akofaj .............
2.00 18.00
1.21 .78 ltO
.50 .80
1.00
Ob^U^H elovenekih piaatel-, jih in umetnikih. :,S poti potopiaae.lHlfe, brei. Caskerjev aberalh, ves. »..«r-V. Čekar Anten P, t Soaedje -a dru-
ge novelo, broi. • • ChaeteHen C. K.i ČetaUk, faa-taati^en romnn, bre^k; ...... f..
ChiaNilanleli P.i Jug, sgodovin-eki roman, «1« gtreai, broft.
78c. v^á. _ IM CMe^ Jana.: Deteljica ali Šiv-TjoaJe treh kranjskih bregov
fisneoekih vojakov, broi-Colees a Lanisi Bey, rosnan» v« Celensa-Poijanee: Kraljica mu-. éenka, ' agcxl(yvin»ki rortan,
brol i rana ...............——•
CeeeeaM U De.t Dekle Elisa,
roman, l*ro4, ......
Dickens Charlas: BoiiČna pesem
V prosi, broš. Dal ene« Mlaka dr.. Zbrani *isi,
broširana Deetejafeski P. M.»
Besi. roman v dveh delHt, 788
etrani, vesana —.................
Idijot, I., IL, HL in IV. del veek 90c., vsi skupaj.........
\ Zapiski is mrtvega doma, L
ia II. del vea...*..........—
Zločin in kasen,4 roman v
dveh delih, vés ........-..-...j
Bele noči—Mali junak« pove-
ati. broé» -............—•
1 ralee, k spominer mledeni-
f («t, reman, broá. ---------
Dnmas Aleksander: VHes is i. rdeče hile roman is čase* francoske revolucije, 504 etrani, broi. 75., vsa. Eliaabeta, hči sibirskega Jetnika
Fran: Peveetl, vas ........
Faigel Daás*r:	j
Bacili in bacilke, humoreske, broširan» ...........
Domače ftlvaM, ves. ¿..i...........
Po strani klobuk, humoreske, broft. Pel litra vlpavca, ves. Tik sa fronto, broi. Federar Henrik: Patria, pove^ k Inke Junsikc dobe, hrti..... Federar- Paljanac: Siete e Beato,
povest is Abiocev, toni.........
Fiaigar F. S.t is modernega «vete, teman, ves. ..«..»»»•.•».*« Fiaigar F. S.i Zbrani «visi. vsebina IV. sv. t Dekla Ančka (n Srečala ata e* tea............—
V.	svesek: Boji, Kronika " foap. Urbana In Golebova
njiva, vo. ......................
VI.	svesek: Sama, Kakor Pelikan, Bofceiar, Na* vsakdanji kruh in Tri črne lene, vos. $1.80, veo tri kaji-ge skupaj
Flaabart G.. Tri peroeU, brol.....
F ranea Aantnla. iüAinja pri Mjiel 78«.,
.48 .40
.75 .00 .40 .80
2.80 8.50 2.25 2.00 .80 .75
1.00 .28 50
.48 .48
.75 M .50
.85
.88 1.80
1.00 1.25
8.80 .08
1.00 l 00
Knjigarna 'PROLETARCA'
3639 West 26ih Street, Chicago. Iti.
Cegelj N.» Taras Buljba, povest. broi. 50c.. vet...............
Celar Cvetka t Prelepa Vrnil Jka in dnage ruake pravljico, brol. Garkij Maksim: Deveti Januar, črtka is ruake revolucije
1905, broi................
Povesti, 210 etrani, broi.........
Green A. K.i Za« milijoni, roman, broi. MM,.......«»......... «
Hsaiitts Knntt Glad, roman,
brošira, i a ..............................
Haiak J.: Puetolovičinc dobrega vojaki Svojka v svetovni vojni.
JakM Franc: Ljudske povesti,
broMmaa Jaleeiak Eraeetina: Spomini na
Preierna, broi ..........J..........
Jirasak Aleja: Filosofaka sgod-
ba, vesana ............—.............
Jnbilajnl skomik. Ob ptitdeoot-letnici Oi^ns Župančiče, fina
veaba ...................................
Jnriič Josip: Zbra-i spini (nova isdaja, fina veeba;: I. svesek: Pesmi, Narodne pravljice ia pripovedke, . Spomini , na deda, Prašna vera, Ubotoro in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Koejak in Do-
men. ______________—------
U. svesek: Spomini starega j Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ienitev In
Grad Rojinje--------
m. svesek: Kloitraki iolnir in
Dooeti brat ............4--------
IV. svesek: GoUda, Hči meot-nega sodnika. Kemiki val-pet. Dva Brata, Boftidar Tirtelj, Koslovnka sodba v Viinji gori, Cits is ftMJe-nja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja »in Sosedov sin ...
.75 .40
.25
.75
.65 7e
1.50 .50 .65 .50
1.50
1.50
1.80 1.80
...........
2.00
V. sv.sok: Lipe, Pij>a tobaka, Moč in pravica, /lupanova-nje v Globokem dolu, v rajni krajini, Telečja pečenka, Ivan E rasam Tatten-bach. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpokem ustju in Doktor Zober, $2.60. Vseh . 8 knjig akupaj bcL.x—ac..
Kallermaaa S.i Predor, aocialen roman, broš.
Kersnik Janke. Zbrani spisi, broUmnl.
L «vosek: Agitator
a svesek: Lutraki ljudje,
Roilin VSko.
in »Očetov

* Jsm
greh
IV.	svesek: Go*po<i Janes, Kmotoke «lik«, Humoreeke, Povesti sa ljudstvo ............
V.	svesek: Pasmi, Berite novice, Kritike. Komentar ...
Vt svesek: Njegovo dele in doba. I. sešitek: Lota mls-dootl in učenja, II. in III. eeiitek: Novelist in Politik, $2 80, vseh lest knjig eku-
Marija: BHke, poveeti in
JnkSi broi. ............
Kader Anteni Marjetica, idU«, broširana	-----
........
Keller G.: Don Core«, roman,
broširana ................................
K. S.. Poftigalec, povest, broi..... Knhar Lovro: Povesti, brei.... Kvader Zwfka: Is naših krajev,
povedi, ves. —.............u.«.«....
Vladka In Mitka, vez.....
Lak Ivan: Uporniki, povest is
kmečkih puntov, ves. .........
LsvsiMiiov ftfta Jot Junidk
čim i ptfVM^t broi. msmsmssss^m Leretik Vladimir: Obsojenci, po-»mi, oro!«. ............................
V lin jeva rspatlca, «atiričen roman v dveh ¿«lih, broi.
8.00
.75
.75 .85
2.25
1.28 1.80
Jsck«
Rosnan treh are, v«s............
železna peta, aocialen riman
v dveh delih, broi.............
Machar J. S.i Konfesij« literata
«bilka spisov, ve*. ——------
Majar M.: Srečolovec, povest,
broširana ........................
C yode, šopek pravljic sa stare in cnlade, broi. ............
Malagrajaki Fr.t Za srečo, povoet, broi. .............—..............
Maaalj Fraa-Pedlimbaraki: Zbrani apiai, fina v«sba. I. svesek. Slike in črtice. Gorski potoki ia Tovariš DmaJaa .......................
•JI. svesek: Potresa« povee^ MeeaMé olike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj $1$ strani
Oba
...................
Melville Why ta G. J.i Glndij«-torjl» Igodovinaki roman *ls prvega «toletj«, I. In II. d«i,
brol oba «kup«j ....................
Meika Ksaear: Dve sliki, broi. Hepriag G.: Golem, roman,
bcoš. 80c., ves. MUilaski Frnn.t Drobiž, ves..... Gospod Pridolin lolna In njegova droilna, ves.............
Igralke, irtice, ves. -----------
Muhoborri. črtice, ves. MUlar-Stariaj: Zvonarjev« hči,
pov^M, broA. Mnmlk Rada: Jari Junaki, hu-
morena p. v (*%. m<~...m,...~.«.....
Na Bledu, povest, vet ..........
Znanci, povesti Ia orisi, ves. Ženini naše Koprnele, eaUri roman. brol. ................
Hevel«« Anten: N«š« vae, brei. SemoaUnik, 10 pevepli, bre«.
7.00
.45
.65
.28 .25 .50
.80
.50
.75 .75 .78 2.00
1.80 1.00 .65 .85 .20 .40
2.00
2.00 8.75
.75 .50
.76 .65
.85
.75 .75
.50
.80 .75 .88
.85
1.1
.TI
.28
.50
.40
.76
.66
.40 .50
.75
8.25
6.00
.76 1.60
.85 .40
2.50 2.50
Nušii Braniti«v: Občinsko dete, roman dojenčka, broi.........v. .50
Ob 60-letnici dr. Jaaaaa Ev.
^C^fP&Mfce lMBfrfL »sss>»M»«>siinsisioeaessM
Oppenheim C. P.i Milijonar bre«
denarja, ves. .........................
Orel L. 2.. Pasti in sanke, kriminalen roman is polpretekle
v'obe, broi. ...........................
Pakor Ješ«: Medvladje, aocialen
roman, broi..................
Pugelj Milan: Črni Panter, poveeti in čitiee, broi. ............
Puškin A S.i Pikov« dama, po-v^uC, broš« mm»««»..»»»«>*»»♦ »!«»■>.«•
Rasa« pevneli, broširana ..........
Saador-Gjalski Ka. 1 Ju rkka Agičeva, povest, 857 struni,
broš. 60c, vesan« ......
Sieakiewics H.: Z ognjen, m mečem, povest is d«vnifc let,
ves., 681 strani......................
' Potop, roman, ves., I. del $8.25; IL del $8.00, ob« dela skupaj, 1098 stranL... ¿«ao« Avgust: Zlatarjevo slato* zgodovinska povest is 16. sto-
i^^ja, broi. aQe#seosecane«» ■na» >i ss nsaas
Strindberg August: Bedakov«
ispoved, broš. $1, ves. .......
2neby Jas.: SUroindijske pripovedke, s slikami, broi. .........
Tegere Rabiadraaatk: Povestke Tavčar Ivan: Zbrani spisi.
IV.	svesek: Cvetje v jeeeni in Vieoik« kronik« ................
V.	svesek. Itas kongresa........
VI.	svesek: Grajski pisar, 4000, V Z«li, Iigubljum Bog in Pomlad, $2.60. V«« tri knjige skupaj
Telslaj L. N.; Kasaki, kavkaika
povest broi., 808 strani_______
Spoved............................
Tri poveeti (Jetnik v Kavks-su, Stare«, Koliko semlje potrebuje človek) broi..... Ljudeke pripovedke, brei.—. Tomic 1. E: Udovic«, povest, 880 «tr., broi. 60c., ves...^:. Tnrgenjev - SUpajak: Stepnd kralj Lear in hiša ob Volgi,
poveeti, broi. .........................
Trdin« Janeei Zbrani spim, fin« veibs, vsebin«: I. sv.: B«hovl huisrji in IHri ter Verske b«jke «tare in
-------------------------------- 2.00
2.00 2.00 2.00
2.00
4 «»It
.50 .40 .85 .40 J 3
.86 .40 .40
2.00 .45
---------- 7 00
.75 .40
.40
.75
.76 .60
II.	sv.; Bajke in p«v«eti o Gorjancih -----------------
III.	šv.: Bajke in povesti........
IV.	sv.: Bajke in povesti........
V.	sv. »Isprahod v Belo Krn-
j 1 D O	MM. ! ... I ...... .	........M..
; (Vseh pet knjig im« 2882 «trnni. Cen« sa celo sbirko $9.00)
Twain Msii: Mal».klatež Tom
Sawyer, povest, ves.............
Vajenski S. H-1 Letele sence,
roman,- Ibro.š. ..................
Valentin Vodnik: Zbran« opki,
broširana------------------------------
Veloisk« Margareta: Heptame-
ran, poveeti ------------------------
Wells H. C.: Zgodb« o nevidnem
človeku, broi. _____—--------
Z«b«rn« knjišnica: Vsebin«: Zločin 1, Made i, M o jote r Roba in Mladih zanUtarneiev
lastni fthrotoplei, ves.------
Zakrajšok Franaot Oglenlca, povest, broš....	.........
Žel j ski: Na krivih potil, povest,
broširana ...............—...........
Zola Emile: Polom, roman is franooeVo - nemške vojne
1870-71, ves.......................
Zoro« L Zeleni kader, povest, broširana ..............................
PESMI IN POEZIJE
Albreckt Fran: Peani iivljenja,
vesana .........................«... .60
Albreckt Ivani Slutnje, broš..... .46 Aškerc Anton:
Akropol is in Piramide, poetični sprehodi po Orkntu,
fin« veaba ______—............. 1.25
Atil« v Emoni in Roomnc«,
broširane ...........................50
Balade in romance in "Stara
pravda", broš................. .60
, Jadranski biseri, fina veaba 1.26 Junaki, epske pesnitve, fina
vecba ............................. 1.25
Mučeniki, «like is nsie proti-
reformacije, fina vesb«------ 1.25
Pršmoi Trubar, zgodovinska
epska pesnitev, ves. ...........65
Btmii Peter: Šleeke pesmi, ves. .60 Dobo!Jak Aate: Solnce In sence, ,
broširan« ..—..................-......50
Deheljak Ante: Moderna francoska lirik«, ves.........—........76
Glaeor Janka: P oho rake poti,
broširan« ..................—..— .26
Golar Cvetko: Sto lat slovenske lirike, od Vodnik« do moderne, broš. 90c., ve«. ............— 1.25
Fountaine Jeen de lat Basni (Is
franc. preval I. Hribar), ves. 1.00 ^rogorili Simon:
Pofsijo 1 sv. ves.............mm .60
Poesije II. sv. ves. ----------- 1.25
Job In poslom 118, ves..........76
Poesije, ilustrirane isdsj«, veliki format ves................ 1.60
Kette Dragotie. Poesije. ves..... 1.10
Keeevel Srečko: Pesmi, broi.M.. .76
Levstik Fraat poesije, ves........ % .80
Meckar J. 9.: Strup is Judeje,
vesana .................................... 1.10
Sollikar Tono: Trbovlje, prole-
tarake pesmi, broi. 60c., ve«. .76 Vodnik Valentin: Svojemu na-rodu, broš. ...................m.
ZnansiM Oton:
Mlada pota. broš. —............78
V farje VMe*o,. peeafcve,
IGRE
Aafisa, (Leonid Andrejev),
broširana ...................-...........
Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vesana ....................j
Čarlijova ¿enitev—Trije ienini
(K. S. Tauohar), dve ialo-
ig/i, enodejanke, broi. ..........
Golf ota	K riel), drama v
treh dejanjih .......................
Gosp« s morja (Henrik Ibsen),
igra V petih dejanjih, broi.....|
Hrbtenic« (Ivan Molek), drama v treh dejanjih e prologom in
epilogom .....m....m...................
Jnlij Cesar (Wm. Shakespeare),
vesan« .........................—.......
Macbetk (Wm. Shakespeare),
vesana .............................
Otkello (Wm. Shakespeare),
vesana ..................................
Očiščenje (Angelo Cerkvenik),
trajodija v šestih »cenah........
Remaatične dol« (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
vezan« ...................................
Sea Kresne noči (Wm. Shakespeare), vesana ......................
Umetnikov« trilogija (Alois Kiuigh r), tri enodejanke, ki «o celot« s«se. Broi. 75c., vesana ________________________________ 1
.60
.76
.25 .50 .60
.25 .76 .75 .76 .60
.85 .76
00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE OSURE.
TER BR<
Ali jo religija preaekala funkcionirati? Debata —............
čud« in tejno šivi jen j« (Dr. Anton Brecelj), splošno iivlje-
njeslovje ....m_____________________
Elementi moderne isobrnsho (I.
Molek), broi. 60c., ves.........
Idejni prodkodniks danninjega socialiama in komnnisma
(Abditus), broi. ....................
Ilustriran« lopa maska, navodila s« šmmkanje, vez.............
Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matij« Ambrožič) e 80 elikami Jugoslavij« (Ant. Melik) I. in
U. del. broi. $2.50, ves._______
Marl Mara, njegovo življenje in
njegov nauk, (M. Beer)........
Kratka ertaka gramatika (Dr.
Josip Mencej) -------------
Kratk« agodovian Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija
Pire) ................................
Mister i j duše (Dr. Pr. Gosti), poljudni pregled pofcistrije,
vesana	....................
Naš sadašaji ustavni polosaj
(Dr. âtefan Sagadin)............
Narodnogospodarski eseji ........
O delavskem in socialietičnem gibanju na Slovenskem do u-«tsnovitve jugoslovanske so-cislnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan),
broi. $1.00, vesan«.............
O keasumnik društvih ...........
Osnutek slov. nar. gespodaretva Politika ia sgodovinn (Dr. Drag.
Lončar), broš....................
Pr«kt»čni socinlisom, broi. ________
Priče evolucije in Adami pred Ad/mom (Ivan Molek), broi.,
50c., vezana ________________________
Preleta; ska etika in mornln
(Ivan Molek), broi. ............
Psihične motnje nn alkoholski
podlagi» broi. $1, ves------------
Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) Rnsvoj Socialiama od utopijo do saaaoeti (Friderik Engels,
prevel M. Žagar) ______________
Roparska trojica (ClseSsena-
Molek ) ....................................
Slovenska kukarica (S. Félicita Keliniek), ves., 666 strani,
ilustrirana .............................
Smernico novega živi jen ju (Dr.
K. Ozvald), broi...................
Spol ljuboseu —- materinstvo (Prof. dr. Zshor), trd« vezba
Spretna kuharica, vezana..........
Strokovno orgeninacije v Sloveniji, broš. ..............................m
Svetovna vojna in odgovornoet
socialisme (E. K.), broš.........
Uvod v Buddhimem (Joe. Suchv) Varčna kukarica (Marij« Remec), vezana .......................
V novo deielo (E. K.), broi.....
Zadrušn« prodajalna ali konsum Zedrušni koledar 1020, izdala Zsdruins založba v Ljubljani Za Stare prevdo (Fran Erjavec) Zbirke rudnrsklk in fuiiuskik
iaraaov (J. Beslaj) ...............
Zdravje ia boloaon v domečl hiši (Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veškega teless; II. del: Smernice zdravega iivljenja. Ilu-otriran«, vesana Zgodovina slovonskege narod« (Dr. Josip Gruden), 1088
strani, ilustriran« _______________
Zgodovina socialiama v Srbiji
(Fran Erjavec) .................
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ani. Melik), dva svesk«, broširan«, I. zv. 86. ; II. sv. 76c.; ob« svesk« eku-
Žtvčevja človek a ( Dri Alf red Serko), ilustriran«, ves. m.m...
.25
.85 .75
.50
1.50
«
.40 8.50
.50 .25
.40
1.25
.75 .36
1.25 .10 .60
.50 .10
.75
.10
1.50 .76
.85
.85
6.00
.50
.40 1.40
.26
.60 .26
1.40 .25 .10
.50 .50
.80
letnik 1920. vez«n J..........m.. .66
letnik 1921, broš...................60
letnik 1922, vezan	.76
letnik 1922, broi.	.80
letnik 1928, vezen ................76
letnik 1924, vezan ...........76
letnik 1925, vesan ______.... .78
letnik 1926, vezan ................76
letnik 1927, vesan .	1.00
ietnik 1928, vezan ................ 1.00
letnik 1929, vezan ................ 1.00
Caakarjova slik« n« dopisnicah,
(Imamo jtti dvojne vrste.) Demokracija, eoc. revij«, Cankarjeva številka s njegovo
«liko .........................................10
Kres. vezan letnik 1921-22_______ 1.60
Informacije o dobavi driavljea-
stva Zedinjenih dršev.............40
O sdravstvenik nalogak soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei-
weis-Trateniiki) .....................10
Prolotaroc. vezani letniki. 1919-28, vsak	...................... 8.60
ANGLEŠKE KNJIGE
(James
(Geo.
m 1.60 .60
5.00 1.8S
8.60
1.20
1.00
1.00 .00
1.28
2.0«
1.264
i «
4.001
26
1.60 8.60
ALBUMI S SLIKAMI
Trataik Franc: Bela ljubljena, vsebuje 10 olik .......................60
RAZNO
Ameriiki Drušinski Kole ar,
letnik «016, vezan __________
letnik 1017, vet~n ktmk 1910, veaaa ...........
.40 .60 M
American Communism
Once!), vezana .......
Anarchism and Social
Pkchanotff), ve«________________
Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1318 etrani, vezane ..............................
Ancient Society (Lewis H. Morgan), vesana .......................
Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vsnzettija ter civiUciji, ki ju je poslala na ekktrični stol. Dve knjigi ..............................
Bi ase Ckeck (Upton Sinclair) . Slik« korumpiranoeti kapitalističnega žurnaiizma, ves.....
"Dobe, HU Autkorisod Life and Letters" (David K«*sner),
vesana v platno _________________
Debs and tke War, njegov govor v Csntonu, O. in pred poroto
n« sodišču ..............................26
Drugless Health (Jos. H. Greet, M. D.), zdravljenje brez sdravil brc širana ...............
Ead of tke World (Dr. M. Wil-
hehn Bolsche), vez...............
God aač My Neigkkor (Robeit Blatchford), ve«________
Goose stop (Upton Sincl«ir). Študija ameriškega visokoiol-rtv«, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez______
Goslings (Upton Sinclair), ve«. 2.00 Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest pstrijota_______ 1.20
Jungle (Upton Sinclair), poveet
iz čikaških klavnic .........8.00
Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest eocialiotičneg«
agitatorja med vojno .......2.00
Karl Marx, biographical memoirs (Wiihelm Liebknecht)
vezana ...........................
King Coal (Upton Sinclair), pove* iz štrajka coloradskih premogarjev 1. 1913-14. Vez.. 1.80 Law of Biogoneeis (J. Howard
Moore), vezan« ....................
Lile end Deeth (Dr. E. Tekh-
mann), vezana ___________________
Money Changers (Upton Sin clair), novela z Wall Street«, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vesana ......
Oil (Upton Sindair), novela,
vezana _______________________________
Outline of History (H. G.
WHIe), vez., 1171 strani.......1
Physician in tke Heuee (J. H. Greer, M. .). Domači zdravnik, vezana ...........................
Republic of Plato, vez...............
Right to bo Lasy (Paul Lafar-
gue), /ezai.a ..........................
Roberts Rules of Order, vez.....
Savage Survivals (J. Howard
Moore), vezana ..............
Science and Revolution (Ernest
Unterman), vez.....................
Sok Scieace (Jo«. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o
spolnih problemih, ves.........
Social Revolution (Kar' Kaut-
sky), vesan« ..........................
Spies in Steel (F. L P«lmer), ekspose spijonainega sistema na ieleznem okrožju Minne-
•otc. broi. ..............................
Struggle Between Science and Sup^r.t.t.on (A. M. Lewis),
vesana ...................................
They Call Me Ceipenter (Upton Sinclair), poveet is Loo An-
gelesa, broširana ...................
Tke Cry for Justice (Upton Sinclair) vesana ........................
Tke Profits of Religion (Upton Sinclair). Rasprava 0 is rab-Ijanju ver za privatne interese, vezana .........................
The Sociel Revolution (Karl
Kautsky), vesana —...........
Universal Kinship (J. Howard Moore), izredno zanimiv epa
dokazov evolucije, ves.......m
Vital Problems in Sociel Evolution (A. M. Lewis), vsa........
Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegov« pravic«. Prevel Louis Ad«mic),
vesan« v platno ________________
Walls and Bars (Eugene V. Dob«. Njegova peeled n j« knjig«, vezan« .....................
Naročilom priloilte poštni ali eke-preoni money order, ček «II gotovino. Z« manjša naročila lahko pošljete poitne snemke.
Vse knjige poiiljsme poštnine prosto. . Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust
PROLETAREC
0080 Wi OOtk Street,
.00
1.60 2.60 6.00
2.00 2.00
.60 1.60
1.26
.60
1.00 .60
.60
.60
1.00 2.00
.80 .00
1.28 .00
1 60
_
▲ Jugoslav Devota* to ) oí Um W
Official Organ of .Jugoslav Federutiou, S. i
CHICAGO, ILL., DEOEMBBR 26, 1W9
So far as we have the power to remind them we do not intend to let the people of this country forget that the government at Washington spends about 72 per cent of iu income on past and future ware.
It wouldn't be so bad if the late war. which was the worst from the financial point of view, had been necessary or had been fought for any good purpose. If it had been worthy, if it had been fought for the sacred cause which it was pretended to be fought for. if it had been fought to make the world safe for democracy, to put an end to war forever, and to usher in a new world of fellowship; if such were the case, it would be worth the price.
But as soon as the war was over end .the peace negotiations commenced, it quickly became evident to everybody whe had been blind during the hostilities that all of these idealistic claims were lies. Of course, we Socialists had known all the time that they were lies, and we refused to support the war, but most of the people were fooled.
The war waa fought for sordid finaacial and commercial reasons. Every minute of time spent in it was wasted. Every life lost in it waa wasted. Every limb and every mind lost in it was given to no purpose. Every dollar spent in it was wasted.
And just think what good could have been done with those forty billions of dollars I
Just think whet good could be done with the 72 per cent of Uncle Sam's income that ie now spent on past and future wars I Educatioa could be carried to every illiterate in the country. Old age pensions—generous ones—could be given to every aged man end woman. Unemployment insurance could be paid to everyone who is out of work. The power trust could be taken over and' run for the bf nefit of the people. Ditto the other trusts and the railroads.
—Milwaukee Leader.
B/ 'Donald J. Lotrich
•By Jam** Onsal
The process by which industry rlpeos to the stage where it mast become public property la ss interacting aa the ripening of fra*. ltestrwtlig eor visw to the field of what is called "public utflHIes/* American Ms-tory is instructive. Gas, electric light sad power, water and similar services are all re*frded aa public utilities. There has never bees aSfy (Hepute regarding their public character.
But nete the American attitude toward these utilities. With some exceptions we permit public utilities to be privately ownsd and privately exploited. It wo*M be Juit as sensible to permit pur streets end pollic llbrerlss to be prlvstety owned, but We are so mere logical In the policy thaA a man who Is maudlin with boose.
e sr- •
Our ill ogle does net seve us fro» the offsets of oar contradiction, tile pabHe cheracter of these privately o#ii< d Utilities Is thrust upon us as population increases end the service of the utilities becomes mora important Continuing the contradiction wa turn te public service commissions for the regulation of the utilities. Even the name we give to these bodies— "public service**—is hi conflict with the private ownership of the public services.
But we meddle on and mumble phrases about "private initiative'* sad "paternal i am" and "free-bem Americas«." In the meantime the public service commission is oe the job regulating rates end services ef the privately owned services. Whe are the regulators! They ere usually politicians aad eogperf sties lawyers, men whlia views, training, associations sad sympathise see ia accord with corporate enterprise^
Another Merry Christen» has passed into history. We sre on tbe verge of entering another Now Year. To wish ons ssother a prosperous New Year, to us workers moans only to keen within the time of style, because everybody does It. Wo sincere, hr wish that our people will be healthy and thereby acquire what else is necessary to be happy. The same prosperity shall prevail. May you all have a healthy. happy, »iiccesaful 1930!
"New I defy you to tarn us out/* We*, thoy didn't. The next day every capitalist newspaper reported about the aarrow margin by which the Labor Government was able to escape defeat. They didn't, however, tell you but vsrv little ef Mac-Dcnald's defy.
• • *
Our editor has given a lot of valuable information about the Kdoca. tional Division of ths J. S. F. in the past two issues. Unfortunately It appeared on page two in Slovene. Nevertheless, to gleace over the present affiliated list sad to see such powerful organisations as ths'largest lodge of the 8. N. P. J., the largest English-speaking lodge of the 8. N. P. J„ the largest lodge Siege, with Waukegan's complete Hat of culture! lodge*, besides over one hundred others, we wonder what means other lodges must use not to affiliate with it.
And if you want to start the New Year right, you should be among the jolly folks who are going to sound in the Naw Year at the Lawndalo Masonic Temple. Come in on New Year's Eve and watch the bo^i initiate new members into the new "Ham Bone Club." A merry old time and get-together until ths wee hours of the morning. Refreshments aplenty and joy galore. We invite our friends to come.
Osr Jugoslav Building and Loan Association held its annual meeting last Saturday. 'Twasn't boisterous at all; in fact, 'twas peaceful, indeed. For the seke of economy the directorship was reduced from twelee to nine. There arc probably many other mesns by which our building and loan association can reduce its expenses and gain ths conAdence of its subscribers. Psople wsnt to seve, and do savs. Ths thing to do now is to get them to save in our association, as«
Senator-elect Vare has been ousted. In hts place Pennsylvania's gover. nor named Jossph R. Grundy, who is known for his activities as a lobbyist, and very unpopular among the workers of his state. But what was the governor put into office fort That reminds us so much of the incident in "The Machine," about which ym> will be told next week. Party loyalty end money counts these days. Ability means ysry little.
* » H
Poor Chicago with its three aad a half million people eaa't even pay the salaries of their school-teachers < r time. The president of the school board has been hunting a bank in Chicago that would loan him enough to give ths instructors their salaries by Christmas. WWe are the millions of do.llars received annually fbr auto and vehlde tax; aad street franchise percentage^aed property tax; water tax, and various other taxes? Why, of course, the racketeers and politicians have been padding their payrolls and theif payrollers saw to it that their party was being returned to office at cach election. There is no honesty in politics here today!
-----„ _ „_______ atMMMnnMlPMMi..__! * VT<; j \
NO SUCH PERSON. MAYBE.
Snob—I never associate with my
inferiors, do you?
Girl—I dea't know. I never met r.ny of vour inferiors.—Pathfinder.
mils, Castonia Gazette, Smed in Wiggins Case
Tbe regulators hand down various decisions and sre long we become dissatisfied with the reliags. It seestS that the regulators are too often regulated by the owners of the ptfbtlc utilities. The decisions go afamst us and hi favor of the utilities. The reeek is tbftt we have the Action of public regulation'that is resflf for private interests. AH over the country ws are having this experience with public service commissions and one ef the most recent »comes from St. Levis, Me.
In that city complaint was made Sgaisat a 25-cent dial phone charge for private exchanges and the case went before the Missouri state public service cornada» sfon, ?¡That body approved the 2S-c«fet charts, fit* telephone aoMpsiiy got rid ef competition os ths ground that it should mean economy for the subscribers,. but once It monopolised the field it asked for higher rates aad Ae re<fuest W* granted. TV die» aystem itaeif dispsaess with wumf telephone operators, yet la spite of this saving the company Is upheld in imffciA* en extra charge for one class of subscribers ' using the dial system-
Reviewing the treatment received st the hands «Él the utility corporations and the regulators, the 8§1 Louis Mr hod «he fefiewing to say: "Whether it ■ a cese of valuation, rates, service or stock flotation, j the corporations seem to get what they ask. It might be supposed that the public, at least once hi a otfftr, would be right, but no. Somewhere, somehow, the public service commission always finds a flaw Ig the public s logic. Perhaps somebody else can «piafe it
Ive git*u¿ fueéiné?*^	jTwT'"
Well, our explanation is that there is "a flaw ia the public's logic" which begins with fundamentals. It permits public services to be privately owned. That j ltssr In its WApWf the corporations whst they Oast , and the people what they do not warjt. When we get J rM hi our logic we will not get lefft In oar expects* | tions of whst is due us. Regulation is worse thsft s I fsres. As a rule ft serves those wh<f am earithed by gouging us.
Civil suits against the Manvills-Jcnckes Company, the Meyers Mills, the Gaatonia Gaxette and 21 individuals, totaling $&0,000. were filod in Gaston ia, N. C.. this week by J. Frank Flowers, representing the American Civil Liberties Union, on behalf of the "estate" of Ella May Wiggins, textile striker killed by a mob on September 14.
The Civil Liberties Union is bring, ing the suits to obtain money for the support of the nve children left destitute by Mrs. Wiggins' death, and to help check the lawlessness of mill agents. Tbe Civil Liberties Union is bringing the suits because Wesley May, brother of the dead woman, is too poor to bring them himself. The suits will be tried some time in the spring.
Fourteen alleged members of the mob which attacked the group of strikers with whom Mrs. Wiggins was riding to a union meeting have been bound over for the next grand jury, slated to sit in January, following a special invtstigition ordered by Governor Gardner. The investigation waa ordered when the last grand jury failed to bring any indictments in connection with the Wiggins murder, if. G. Gel ley, ee investigator for the Civil Liberties Union, brought out evidence hi the investigation which was responsible for holding two of the fourteen men against whom participation was clearest.
The Civil Liberties Union will take part In the private prosecution against Mrs. Wiggins' slayers, and has offered rewards of $1,000 for Information leading to the conviction of the murderer, and $2.r»0 each for information convicting participants in the attack.
Efforts are being made by the Union to trace and bring back ífr the prosecution material witnesses who were spirited awav from Gaatonia immediately after the killing.
Does a Horse Push
or Pull a Wagon
"SKcnfil" Witt the IM» •f a Subsidy
Near the close of the Cookdge administration, I I ships of the government's merchapt marine were sold to "private enterprise." Among them were six splendid passenger vessels, including the Leviathan
"Private enterprise" bought these I I ships for a little over $16.000.000—ebout one-third of what it would cost to build the Leviathan alone. Only 25 per cent waa paid in cash; the rest is spread out in annual payments running I 5 or 20 years. It wae the greatest bargain sale in sea history.
In addition, the government agreed to lend about $60.000.000 or 75 per cent of the cost of building other skips, to make the new line one of the greatest on the seas.
Then the company which got this bargain refused to go ahead with the promised building, unless the government will give it a 10-year contract for carrying the mails at an exorbitant rate.
This subsidy would amount to $2.300,000 a year! The President s message to Congress «recommended this kind of a support to the owners of the American merchant marine.
la the meantime glorified "private enterprise" has put on a stock-selling campaign, boasting ol its enormous prospective profits.
This at the same moment it is telling Uncle Sam it wiH starve to death without a subsidy!
For chitted steel nerve, for gall which at least resembles the glory of Cod in that it passes understanding, this company is entitled to the prize.
But what kind of a prize is due to the "statesmanship" which sells a splendid government property for a song to a concern that reneges on the singing?
WHERE YOUR DOLLAR IN GOVERNMENT TAXE5
pi VffK i	j^p efe^r* 'OB**1 * ** * '	iHflol
The moat remarkable feature about the opposition te Socialism is that Socialism Oft* £lS Socialists a* charged with being guilty ef all the evils of whhh the present capitalist system is in feci guilty and whmm Socialism will prevent.
For example, we are charged with wanting to dlvidl up, whereas we want to prevent the dividing up thst is now going on.
Ws are charged with wanting to dsstioy incentivs j when in reality we want to abolish the systsm which -has. already destroyed the good incentives sad introduce ons #hfclr wilt restore them.
We sre charged with attempting te destroy individuality and reduce the people to s dead level b*the i truth is that the present sfttem has to an startling | extent destroyed individuality and reducsd ths mlhsss of the people to s dead level and ws want id destroy that dead leVel and give the people a chance te dt*AoP their individuality.
We are charged with having designs to rsis ths : home, which has already been largely ruined iy t* present system, and we are trying to efovata sad #> rifV ft.
Wa are charged with stirring up elass hatred, whites the preeant system hi the sole caoso of clem MM-
and we propose to abolish classes and thcrSht d*)'"* class hatred. t_ I
Wo are charged with standing tot an iiap«Ktls|*l« system when the present system-has conclSSlmfy do monstreted by tta ows Working «ml it Is impioeUseblc.
and Socialism is the only practicable way lot o# ths mess It has got us iale.—Job« M Work, Wl I*»1'1
So and What Isn't.
"Pull," according to Webster's International dictionary, means "to exert force upon so as to cause, or tesd to cause, motion toward the force." The tame authority defines "push" ss pressing "afalnst with fores is order to drive or impel.*' Both actions are involved when a horse draws a load. If it Is hitched t* a wagoa in the ssual manner the herss pushes against the collar or breast strap for the purpose of pulling the wagon. The horse pulls the vspMe and does not push it. Per. haps "draw" expresses the idea better. According te the authority rooted above, "draw" means "to causes to move continuously by force applied in advance of the thing moved.** — The Pkthfhider.
Italian Fascism at Home and Abroad
If ever government investigation of foreign propaganda in America is in order it is that in vestigation of Fascist activities in the United States for which Dr Charles Fame of New York hae asked.- Usuelly we fear such investigations as tending to Kmit rather than advance civil liberties. But Mr. Marcus Duffield in the November issue of Harper's Magazine gives strong evidence that Moasolmi s American Empire is no joke. He even manages to collect his tax on bachelors from yoOng Italians in America I:
The tax on Italian bachelors and Mussolini's other meesures and exhortetions to Italians to increase the birth rate ere, we are delighted to sey, failing of their purpose. The latest figures show a decline in Italy's birth rate. Which is good ooti only because the last thing Italy needs is s higher birth rate, but slso because it shows that even Italians put some limits to Mussolini's powers. He who claime for himself and Fascism credit for everything in Italy may be slightly troubled to explain why then he should not be blamed fov the sB^kft Increase in the death rate
It now appears that workers educatioa in this country wffl be made safs by anaexiag it to universities that are sustained by investments in
big corporations.
I Mort English Artit-? Us on Page 7
e»f MOMMMUMMMMMI t
All Quiet on the Wsetern Front, Eric que's devastating war novel, has bean at t! the list ef best sellers for the past thres mo total salea of the Ammiiao edfllof are f ba ovar MO,000. In Germany, salm have