■TA vtf&doftl rOžsir V Gorici, 3! julija 1913 Posamezne Številke se prodajajo v lobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9. v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Cardncci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališfu nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se raCunajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. 31. Številka. Izhaja vsaki etrtek ob S. ui i popoldne Rokopisi sc ne vra-5 j jo. Nefrankovatta pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 kron:, za pol leta 8 kroni. li man premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije B kron. Rokopise sprejema •Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-tnrini štev. 9. Naročnino in na-iprejema sprakhi^tvo v Gorici i ^5$ifcjiišk» vil. št. 16.' XXI. letnik. Dobri in slabi sinovi. Vsakemu je znano, da je trdna in močna, poštena družina temelj vsake države, podlaga vsakega naroda. \ družini so zbrani stariši in otroci, včasi še hlapci in dekle. Vse se mora ravnati po navodilih hišnega očeta, gospodarja, ako hočemo, da bo tudi vspelt primeren delu. Ako se pa družina po gospodarjevih navodilih ne ravna, potent seveda ni pričakovati nikakega blagostanja, ker vsak dela kakor se ravno njeinu poljubi. naj bo prav ali ne. Gospodarju v hiši pa pristoja po njegovem stališču prav odlična in tehtna beseda. On je najstarejši, on je najbolj izkušen in zna najbolj praktično izvesti svoje načrte. Morda je študiral manj kot sin. a znanje in izkušnje hišnega gospodarja so bolj obsežne kot jih poseda mlajši rod. Zato je čisto prav in primerno, da se po gospodarjevih, po očetovih besedah ravna vsa družina, posebno še sinovi, ki mislijo prevzeti posestvo po njegovi smrti. Marsikdo bo mislil, da se vendar povsod tako godi. da se namreč družina tesno oklepa očeta in se ravna po njegovih dobro premišljenih navodilih. Toda žalibog je treba pribiti, da je tudi dosti družin, kjer vlada nesloga, kjer ni miru. kjer gospodarstvo ne cvete, ampak gre po zlu. Med sinovi dobimo namreč dobre in skrbne, a tudi slabe in jezične, ki jim ni nič mari za posestvo, za gospodarstvo, da so le oni siti. Ali je družina v redu preskrbljena ali ne. zato se ne brigajo. Takih slabih sinov je žalibog še dosti po raznih krajih. Oni poznajo očeta le takrat, kedar itnajo kaj dobiti od njega, a kedar je treba delati in skrbeti za dom takrat jih navadno ni. Zavržljivosl socialne demokracije. I. Težnje demokraške. Socialni demokrati (družbeni lju-dovladci) se vsak čas zopet oglašajo sč svojimi prekueijskimi nauki. Tu in tam spreminjajo taktiko, t. j. način svojega vojskovanja; v glavnem pa si ostanejo dosledni. Treba, da se jim večkrat odgovarja in svari ljudstvo pred njimi. Oni pritikujejo in presojajo čez mero vse obstoječe razmere. Vse mora pred njih sodni stol. postopanje vlade, naredbe oblastnije, velike in male nedo-statnosti v tvornicah, izjave visokostn-ječih oseb, življenje raznih stanov itd. V nekih rečeh zadenejo še kaj. ali to ima tudi ljudska katol. stranka v svojem programu; to pa. kar je vredno graje, obrnejo vse tako. da netijo sovraštvo raznih slojev in storijo delavce še bolj nezadovoljne. Večkrat so njih zahteve nespametne, ne oziraje se na korist in blagobit drugih stanov. In s tem se potem bahajo pri drugih zborih in v častnikarstvu in zasmehujejo dru- Taki slabi, ničvredni sinovi hočejo vse boljše vedeti kot hišni gospodar in se nikjer ne vedejo po njegovih navodilih. Edino, kar jih še skrbi, je to, da bi posestvo hitro v roke dobili, da bi oni gospodarili in vladali po svoje. To pa ni prav. Gospodarstvo naj br. kolikor mogoče dolgo v pravih in izkušenih rokah in mlajši rod naj se uči m gleda, kako se gospodari. Mlajši rod mora biti pokoren in podložen, drugače ne bo iz njega nikdar dobrih gospodarjev. V sega se mora sin oprijeti kot hlapec. vsako najmanjše delo mora poznati in povsod mora biti očetu pokoren drugače ne bo nikdar dober gospodar. Tisti pa. ki vedno le hočejo "gospodarstvo v svoje roke, so podobni onemu zapravljivemu sinu iz sv. pisma, ki i-i imel nobene druge skrbi kot hitro dobbi svoj delež od očeta, a je potem zašel med pohajače in potepuhe in lepo posestvo je šlo rakom žvižgat. Namesto da bi bil gospod, je postal svinjski pastir in želod je jedel. Zato pa se nam zdi. da je še vedno veljavno staro pravilo. da mora ukazati očetova beseda v hiši do zadnjega. Res, ako so sami dobri sinovi v družini, ki ne gledajo na svojo, ampak na skupno družinsko korist, potem ie obstanek in razvoj družine popolnoma zagotovljen. Potem se ni bati nasprotnikov in nezgod, gospodarstvo stoji trdno in močno. Taki sinovi, ki gredo o-četu gospodarju vedno in povsod na roko in ki delajo vse po njegovih načrtih in navodilih, taki sinovi so ponos za celo hišo in žlahto. Toda. so tudi taki. ki jim ni mari do dolžnosti, ampak gledajo le na pravice. Komaj in komaj čakajo, da bi se otresli očetovega predstojni-štva. ker hočejo biti hitro samostojni ge češ; I>a niso izpolnilo tujih »človekoljubnih zahtev.« In s tem se — žal mnogi delavci dajo zmotiti in mislijo, da jim bodo pomagali »energično nastopajoči« socialni demokrati... V resnici pa tako postopanje stvari le škoduje, ker dražijo se svojimi nespametno pretiranimi zahtevami vlado in druge stranke in jih pripravijo do tega. da vlada, delodajalci m drugi stanovi ne upoštevajo tudi upravičenih želj in zahtev delavstva. Pri volitvah skušajo dobiti vedno več moči; in dajejo svojim poslancem vedno več nasvetov za državni zbor. Skušajo dobiti vedno večji vpliv na razne panoge (nje) uprave, zato njih gorečnost pri raznih volitvah in društvih. Njih vedenje do krščanstva je v bistvu vedno isto. Ce tudi se tu in tam ogibajo naravnostnih napadov, pa se le pokaže spet njih verska sovražnost v časopisju in v njihovih plehkih, nizkotnih šaljivih listih. Vsak. ki prestopi vedoma k njiin. postane kmalu neveren in brezverec. — Zavenljivost teh naukov je očitna ... gospodarji. Taki sinovi ne delajo nikoli v smislu gospodarjevih navodil, ampak naj\očkiat proti in s tem oškodujejo gospodarstvo ogromno, ker ni več edinosti. ker ni več sloge. Naj potem hišni gospodar še toliko stori, naj se trudi od zore do mraka, naj dela tudi za štiri, vendar posestvo ne uspeva, ker se cela družina ne drži njegovih navodil in naukov. Posledica tega nezdravega početja je seveda gospodarski polom, ki zadene celo hišo iu tudi nedolžne. Krivi so tega slabi dnovi. ki se nočejo ukloniti o pravem času pametni, in razsodni očetov i besedi, ampak delajo po svoii nerazviti glavi. Zalibog smo imeli mi Slovenci vedno dovolj takih slabih sinov in tudi zgodovina naše goriške politike nam govori posebno zadnje dni v tem oziru bridko in težko besedo. V naši katoliški stranki so se bili pojavili taki nezreli in nerazsodni sinovi, ki jim ni bilo mari za skupno gospodarstvo, ampak so hoteli hitro imeti svoj delež, da bi ga hitro zapravili. Nova struja je povdarjala večkrat. da on iniso v stranki kaki hlapci, ampak da so sinovi. Njih početje proti naši stranki in proti našemu voditelju pa je bilo slabše kot kakih najemnikov ali dninarjev. Slabi sinovi so bili novo-strnjarji, njih početje je škodovalo naši politični družini naravnost ogromno. Razkopali in razgrehli so lepo politično posest strahovito in nobeden izmed njih ni pri tem pogubonosnem delu pomislil na posledice. Sedaj ko leži »plod« njih dela očitno pred nami. pač lahko za gotovo pribijemo, da so bili skrajno slabi in zapravljivi sinovi. Zato se jih je bati kot modrasa med cvetjem. Posebej hočemo pogledati njih delavnost v verskem in gospodarskem pogledu. II V verskem pogledu. Kristjani imamo verstvo kot visoko sveto blaginjo, ki je vsemu človeštvu in posarničniku studenec sreče in tolažbe. Če kdaj kdo napada vero in se nalašč ne briga za njo in jo ne ceni, nam to ne sme biti vseeno. Socialni demokrati pa niso le mlačni do vere, ampak jo napadajo odkrito in so izrečni sovražniki vere. 1. Njihovi nauki se ne morejo strinjati z vero. Socializem se naslanja v bistvu n a m a t e r i a I i z e m, da je vse le tvarina brez duha. in taji on d u-š e v n o. taji t u d i B o g a in večnost. Njih voditelji se drže očitno neverne učenosti (vede) in se bahajo se svojo nevero. (Tudi pri nas je dejal njih voditelj, da se treba otresti vere v večnost.) Vera in veda po njih mislih ne gre skupaj: to so dobili iz veri sovražnega pravca vede. Rebel je dejal v dr- Politični pregled. Državni zbor. Korespondenca »Avstria« poroča, da bo sklicana poslanska zbornica k jesenskemu zasedanju šele sredi meseca oktobra. komisarijat na Češkem. Nova deželna upravna komisija je sestavljena iz predsednika, S članov in 4 namestnikov. Predsednikom komisije je bil imenovan dosedanji deželni odbornik grof Vojteh Schonborn. podpredsednikom grof Stitzenberger. Ostali člani komisije so: dvorni svetnik Karel Spoza, višji finančni svetnik Otmar Kvech in namestništveni svetniki: Rudolf \Viditnsky. Kazimir Precechrel, O-tokar Piiclil. Katnil Lendecke in Karel Postrašil. Finančni referat je prevzel Otmar Kvech. Za namestnike so imenovani: finančni svetnik Havlena, o-krajni glavar Leopold Pruša, okrajni glavar Malkovski in namestništveni tajnik Josip Sch\varz. Nov brambeni zakon. »Budapesti Hirlap« poroča, da vlada nameravauvestibrambeni zakoh.gla som katerega bi se armada zvišala zopet za 50.000 mož. Povišanje se utemeljuje z izpremenjenim položajem v Evropi. Vsaka stotnija naj bi imela v miru 120 do 130 mož. zlasti pa se ima izpopolniti artilerija. Od zvišanja odpade na armado 30.000, na vsako deželno hrambo pa po 10.000 mož. Reforma bi se izvedla do leta 1917. VOJNA NA BALKANU. Mirovna pogajanja. V soboto zjutraj ob 6. uri so na posebni ladji odpotovali srbski bukareški žavnem zboru: Mi hočemo doseči na političnem polju ljudovlada (republiko) na gospodarskem socializem (družabništvo) in na verskem pa brezboštvo (tajenje Boga). Enako Liebknecht, \Vollmar itd. »Nihče — pravijo — ni vreden imena »socialist«, kot oni. ki je brezbožnež in ves svoj trud goreče posveti razširjanju brezboštva«. Njih nazori so zoper vsako auktoriteto (veljavo. oblastnijo). Bebel 1S93: Mi smo zoper vsako veljavo, zoper nebeško in človeško«. Pokorščine ni pri njih več. (Kako bodo vbogali pa svoje nadzornike in valpte, ko bo njih ljudovlada v cvetu?) V bistvu so prekucijske stranke in stremijo za tem. da se šiloma prekucne sedanji obstoječi družabni red. --Se silo se sploh to ne sme. (Rom. 13. I. 2.); prosto voljno pa knezi ne bodo stopili s tronov njim na ljubo. Hvalijo in slavijo prekucijske junake na Franco-ksem. Govore odkrito o rabi sile in nasilnem boju, češ. da z rožno vodo se to vprašanje ne reši. Socializem in krščanstvo ne gresta skupaj, kot tema m svitloba. (Dalje pride.) delegati, in sicer: ministerski predseJ-nik Pasic. Spalajkovič, polkovnik Smiljanič in tajnika Šajnovič in Gavrilovič. Z njimi je odpotoval v Bukarešt tudi črnogorski predsednik Vukotic. Venizelos dospe semkaj ponoči ob 3. uri in potuje takoj dalje v Bukarešt. Prvi sestanek v Bukareštu je bil z ozirom na zakasnenje ministerskega predsednika Venizelosa v torek dopoldne. Srbski delegati so se pred odhodom v Bukarešt optimistično izražali o položaju, češ, da se mir zanesljivo sklene do konca tedna ali najkasneje v desetih dneh. Fden izmed njih je izjavil, da se bo vse izvršilo brez večjih komplikacij, ker so v glavnem vse vojujoče stranke že na čistem o tem, kaj bodo zahtevale in kaj koneedirale. Vmešanje zunanjih sil bo pa popolnoma izključeno. Bolgarski mirovni delegati Toučev, Fičev, Ivančev, Radev, Stančev in dva tajnika so odpotovali v soboto zjutraj v Bukarešt. Bolgarski pooblaščenci so v ponu. podajo v Bukarešt. Pogajanja so se začela včeraj. Glasom vesti v časopisju bo Srbija na stari srbsko-bolgarski meji zahtevala popravo meje samo v toliko, v kolikor so o tem že preje obravnavale srbsko-bolgarske komisije, da bi se preprečili pogosti mejni spopadi. Pozno zvečer je došla iz Bukarešta vest. da je bilo v sredo na prvi meritorni seji konference sklenjeno premirje med vsemi vojskujočimi se državami. Tozadevni protokoli so že podpisani in glavni stani so že dobili povelje, naj ustavijo za 5 dni sovražnosti. Splošno se smatra zaključitev pre-mirja kot ugodno znamenje za nadaljni potek mirovnih pogajanj, vendar pa se v mednarodnih političnih krogih poudarja. da je treba dogodke v Bukareštu zasledovati s precejšnjo skepso, ker še niso znane niti srbske niti grške zahteve. niti bolgarske protipropozicije. /a enkrat vladajo med srbsko gorskim in bolgarskim stališčem še vedno nepremostljive težkoče. Bolgari stoje namreč na stališču. da njih armada ni premagana in da je največ, v kar morejo privoliti, avtonomijo Macedonije. Bolgarski delegati so tudi izrazili željo, da naj ce vrše pogajanja z vsako državo posebej, kar pa so tako Srbi, (Irki in Črnogorci kakor tudi Rumuni odločno odklonili. Rusija nastopi le sporazumno z velesilami. V Rimu sodijo, da se je položaj močno izboljšal. Dopisniku »Tribune« ie ruski ministerski predsednik Kokovcev v Petrogradu potrdil, da Rusija ne namerava zdaj samostojno nastopiti ne na Bospori^ne v Armeniji in da so neutemeljena vsa poročila o direktnem nast,)-pu Rusije. Petrograjska vlada najodloč-nejše izjavlja, da če bi bila potrebna kaka akcija, da se Turčija prisili, da zapusti Odrin. bi se o njej morale vse velesile posvetovati skupno in jo skupno izvesti, najmanj bi pa morale Rusiji poveriti velesile določen mandat, predno prične postopati. Kokovcev je bil nasproti dopisniku »Tribune« zelo optimističen in ie zagotavljal, da se vse stori, da se reši kriza na Balkanu brez nadu-Ijnih zapletljajev. Na grškem bojišču. (Irki so v torek vzeli Džumajobrez odpora. Vsa poročila pravijo, da so bili boji med Grki in Bolgari pri Džumaji silno krvavi. Bolgari so se branili v zelo dobro izbranih pozicijah. Zasedli so vse višine pred mestom in vstrajali na nji i do zadnjega. Število izgub še ni znam. vendar pa sc zatrjuje, da >o izgube na obeh straneh zelo velike. Bolgari sc umikajo v smeri proti Bubniči. Vesti, ki so došle iz Aten in ki govore o veliki grški zmagi pri Džumaji. potrjuje tudi samo grško poslani- štvo. ki je dobilo ob treh popoldne iz glasnega grškega .stana sledečo depešo: Bolgari so imeli okoli Pžumaje siln > utrjene pozicije, ki so hilc dobro zavarovane z artilerijo. (Irki so po silno krvavi in ostri bitki vrgli Bolgare na vsej črti nazaj. Bolgari so se v neredu umaknili proti Duhnici. Privatna poročila za trjujejo, da znašajo grške izgube v bitki pri Džumaji okoli 10.0011 mrtvih in ranjenih, bolgarske izgube pa so še veliko večje. Turki zasedli Odrin. Turki so vzeli Bolgarom Odrin in so se že naselili v njem. i o je posie-diea bratomorne vojske. Pričakuje ve. da bodo Turki nadalje prodirali in da bodo skušali spet pridobiti od Bolgarov jim ugrabljeno ozemlje. Domače in razne vesti. i Zialoniašnik Andrej Žnidarčič. \ četrtek zvečer je zatisnil oči zlatomaš-nik preč. g. Andrej Žnidarčič. Pokojnik se je rodil I. 1835 na Gradišču nad Renčami. Šolal se je v Gorici in je bil v mašnika posvečen -M. septembra 1860. Služboval je kot duhovnik na penici, v Kobaridu, na Banjšicah, na Ponikvah, in zadnja njegova služba v dušnem pastirstvu je bila v Uradnem v Brdih, kjer je služboval okoli 2n let. Leta 1908 je stopil \ stalni pokoj in se naselil v Št. Petru pri Gorici, kjer ie tudi umrl. l ogreb bo iutri ob 9. ir predpoludne. Pokojni Žnidarčič je bil markantna oseba in je igral svojčas važno ulogo v našem javnem političnem življenju. K je služboval na Tolminskem je bil tnei okrajni šolski nadzornik. \ naših Brdih je bil pokojnik duša političnega življenja. Ustanovil je politično društvo . Slovenski jez«, ki je živahno delovalo. Nevenljivih zaslug si je pridobil pokojnik za politično probujo briških Slovencev, in italijanstvu. ki se je širilo svoj čas po naših Brdih se je pokojnik krepko postavil po robu. Bil je mož kre:u:-nit značaj, kakoršnih rodi vedno manj slovenska mati. Spoštovan in priljubljen pa je bil pokojnik povsod, koder je služboval. Pokojniku želimo večni mir! Briški Slovenci pa mu ohranijo blag spomin! Imenovanje. Finančni ravnatelj, dvorni svetnik Olivier baron Kober, je imenovan za podpredsednika finančnega ravnateljstva \ IV. činovnem razredu. Nekoliko pojasnila glede pisave naših listov z ozirom na zadnjo volilno borbo. Marsikomu se bo morda zde!«) naše pisanje ostro, izrazi prehudi ir J. toda pomisliti je treba, da v hudem ognju ni mogoče si ogledati vsake krog-Ijice. ki frči na sovražnika. Kolikor je bilo le mogoče, smo se držali povsod po zahtevah fine olikane družbe, ako pa j: kedaj priletela kaka granata na našo glavo, smo jo tudi vrnili. Posebno z ozirom na Novi Čas« je treba pribit!, da se mladi gospodje niso brzdali že od prvega početka in napadalci so bili oni. Braniti se bomo pač smeli. Razim tega moramo še enkrat opozoriti na divjo agitacijo, ki jo uganja nova struja že par let proti 'Prim. Listu . Ta list pač ne zasluži drugega kot spoštovanje za svoje dolgoletno delo. a nova struja ga je označila kot brezversko, nekr-ščansko glasilo, katero je treba vreči iz vseh kmečkih hiš. Tako so delali novostrujarji in mi smo dovolj dolgo molčali na njih nelepa početja. Ako smo pa nazadnje vendar pošteno zaropotali. ;e bila to naša dolžnost, ker od takih mladičev si vendar ne bomo dali predpisovati svojih listov. Da je pri tem padla ta ali ona ostra beseda, nismo krivi mi. ki smo dovolj dolgo molčali in potrpeli. Prosimo blagohotne čitatelje in naročnike, da to vpoštevajo in s tega stališča presojajo našo opravičeno hrambo. To- liko v pojasnilo glede oblike naše polemike z novo strujo, ki je prva začela napade na nas in mora biti le zadovoljna, da smo iijiieli ž njo toliko krščanske obzirnosti. (ilas z dežele. Prednica nekega šolskega zavoda na Goriškem je pisala le dni neki osebi med drugim: »Meni ' zelo težko, da zgubimo gg.Gregorčiča m Berbuča. Kam naj se sedaj obrnemo, da kaj izprosimo!« — Tak je glas iz ljudstva o naših bivših deželnih poslancih. Mnogo, mnogo so naredili naši bivši deželni poslanci za katoliške zavode, zasebnike, občine in druge korporacije, !:i nihče ne ve in ne bo zvedel za to. Vedo pa tisti, ki so pri njih iskali pomoči m podpore. Dobili pa so se ljudje, ki pravijo, da spadajo v katoliške vrste, a so vse kaj drugega poprej nego dobri katoliki, in ti ljudje so s svojini jezikom in osebno agitacijo od moža do moza izpodkopali zaupanje pri ljudstvu bivšim dež. poslancem. Ali so ti ljudje sedaj zadovoljni? Novostrujarji trdijo, da je stara struja zakrivila, da ni zmagala S. L. S. pri deželnozborskili volitvah. Mi pravimo. da je to zakrivila mlada struja, ki ie postavila lastne kandidate pri volitvah. Če bi nova struja podpirala kandidate stare struje, pa bi bila zmaga sijajna. Tako pa so zmagali po zaslugi tnlado-tsrujarjev, ki so zanesli prepir in razkol v S. L. S. samostojni kandidatje. To je resnica. O ošabnosti. Sv. Bernard razlikuje 12 stopinj ošabnosti. Druga stopinja se kaže n. pr. v ošabnih in praznih besedah. četrta v bahavosti, peta v predrznosti. da misli človek, da je boljši ko drugi, sedma je nadutost, če misli človek. da more on bolje izvršiti kako stvar kakor kdo drugi. Deseta stopinja je upornost, t. j. kazaški duh. ki se sicer odpušča lS-letnim mladeničem, pri možeh pa, ki bi hoteli igrati v politiki kako ulogo, pa je grešen in smešen itd. itd. Vse stopinje ošabnosti so razvite pri nas, bridko pa pogrešamo krščansko čednost ponižnosti, o kateri pravi sveti Ambrož, da obstoji v tem. da si človek ničesar ne pripisuje s predrznostjo. 4n zakaj pa ne maramo dr. B.reclja? Marsikomu se čudno zdi. zakaj ne maramo dr. Breclja, zakaj mu ne privoščimo časti deželnega poslanca in deželnega odbornika, po kateri hlepi, odkar je počastil goriška tla s svojo navzočnostjo. Nekateri mislijo, ker je Kranjec, ker je novostrujar ali ker o prostih urah predava o abstinenci. Vse to ni res. Ne maramo ga In ne moremo ga marati, ker njegov »jaz« jc tako razvit, da zraven njega ni rav-nopravnega človeka. Kar si enkrat dene v glavo, tega ne opusti, tudi če ima poginiti. Zastonj je dokazovanje, pojasnjevanje. prošnje in tožbe. Njemu moraš pritrditi in udati se. ali pa razkol. Naravno, da takega specialista ne maramo: njega uvesti v deželni zbor. s» prav i uvesti med poslance — razkol. »Popolo«, glasilo Faiduttijeve stranke. piše o izidu volit-v v tolminskih kmečkih občinah: i\rpadel je ta Ji dr. Gregorčič, namestnik deželnega glavarja. s katerim bi bili moral' volivci imett več usmiljenja, ker je storil d »brega svojim sorojakoni: to se ne da i ta ji i < Kandidature v slovenskem veleposestvu. Kakor smo poizvedeli, je '’ii sestanek veleposestnikov dne 17. t. m. le informativnega značaja, na katerem se je razmotrivalo tudi vprašanje kandidatur; toda kandidature objavljene v nekaterih listih, niso nikakor še definitivne. temveč se bo o tem konečno sklepalo še le po volitvah v ostalih volilnih skupinah. Pošten mož Dornberžan se je zjo-'>al v našem uredništvu, ko je izvedel, kako novostrujarji preganjajo dr. Gregorčiča in ga hočejo vreči iz deželnega zbora. Mož je rekel s solzami v očeh: Kaj takega dr. Gregorčič ni zaslužil.'« Yo\ populi vo\ Dei! »Gospodarska zadruga« za goriško okolico je odposlala do sedaj okoli 300 vagonov krompirja. Cena krompirju je •t K kvintal. Slovenski dekliški zavod. — Priporočamo starišem. ki hočejo nastaviti svoje hčere v goriškem mestu, prepotrebni slovenski zavod, ki ga otvorijo č. šolske sestre iz Maribora. Častita duhovščina je naprošena. naj zavod starišem priporoča. Nova župnija. C. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 19. maja 191.3, št. 31.628. dovolilo izločitev duliovnije Goče iz vipavske župnije in priznalo Goče za samostojno župnijo. Pozor pri kopanju. Sedaj je ob naših rekah vse živo iu kopalcev in pla^-vačev ne manjka. Opozarjamo stariše. naj pazijo na svoje otroke iu naj jih ne puščajo v vodo. Otroci se lahko doma okopajo v škafu vode. Za otroke je to dovolj. Odraslim pa svetujemo, naj ne hodijo v vodo kmalu po kosilu ali po večerji, kar je jako nevarno. Narodni muzej se je preselil v S. Gregorčičev Dom. ker je prišlo prejšnje stanovanje v italijanske roke. Odbor Muzejskega društva si šteje v dolžnost, da se kar najiskreneje zahvali preč. g. dr. Antonu Gregorčiču, državne-i u poslancu, da je b r e z p la č n o odstopil društvu potrebne prostore t e r s t e m izdatno p o m o g e I N a r o-d n e m u m u z e j u. Vojaki-kolesarji na manevrih. Prve dni avgusta se napoti kakih 150 voja-kov-kolesarjev goriške garnizaje s kolesom h cesarskim manevrom na Češko. Njihov pot meri nekako 900 kilometrov. Renjikolov je v Trstu po najnovejši statistiki 29.439. dočim je tujcev iz vseli drugih držav le 8030. Nezgoda avstro-ogrskega poslanika. \ pondeljek so se splašili konji, vpreže-ni v voz avstro-ogrskega poslanika v Carigradu tnarkgrofa Pallavicinija. Konji in voz so padli v morje. Poslanik in kočijaž sta se rešila, skočivši z voza. Nadomestni rezervisti — šarže. Ker se je letos zgodilo, da so morali m da še morajo biti nadomestni rezervisti kar po več mesecev v aktivni službi, se je razpravljalo v vojaških krogih, da li smejo dobiti taki rezervisti tudi šarže. Res je sicer nekoliko nenavadno, a vojaška oblast je odločila, da morejo taki rezervisti pač avanzirati in dobivati šarže, ali le v toliko, kolikor je to res potrebno in pa če odgovarja rezervistova kvalifikacija za avanziranje veljavnim predpisom. Siidmarka je imela leta 1912 948 podružnic s .so.147 člani (prirastek 41 podružnic in 4.826 članov) ter okroglo 4.15.000 K dohodkov (55.000 K več). Siidmarkino premoženje znaša 1.255.000 \Ton. Z vlaka je padel delavec v Trstu Henrik Persich. in sicer ko se je vračal z nekega izleta v Furlaniji. Stal je namreč zunaj vagona in ko'je vlak prišel na ovink blizu Barkovelj. ga je vrglo z vagona. Vlak je šel črez njega ter ga ubil. 3ersich zapušča sedem otrok. Mesto se pogreznilo. Na Sedmo-graškem se je radi večtedenskega deževja ponižala gora. ob katere vznožju stoji mesto Lovete. Ker se je radi ponižanja gore tresla zemlja, se je nad 60 hiš podrlo. Celo ozemlje, na katerem mesto stoji, se je znižalo za približno 60 cm. Ob cesti, ki vodi skozi Oklan. se je pa odprla zemlja, kjer se je v zemljo pogreznilo 25 hiš. Zemlja se je tako Ijo pogreznilo 25 hiš. Obstaja nevarnost. da se še podere približno 150 hiš. Veliko ljudi pogrešajo, pod razvalinami se nahaja veliko mrtvih in ranjencev. Priloga ..Primorskega lisfa" ši. 31 z dne 31. julija 1913. GOSPODOV DAN. OZNANILO. 4. avg. Dominik, duh., sp. (1 --1). Mi- ner, šk., mtič. (1IHO); 5. avg. Marija Snežnicti, Osvald, kr., muc. (042); (>. avg. (iospodova izprenienitev, Sikst II., pap., muč. (258); 7. avg. Kajetan, sp. (1547), I lomit, šk„ mu e. (.301), Aira, dcv.; 8. avg. Cirijak. Larg in Smaragd, muc. (.309), Emilijan; 9. avg. Roman, muc. (258), Limi in Ru- stik, muč. (.3110); 10. avg. XIII. ned. po IJink., I.avreneij, muc. (258). Evangelij: Jezus o- zdravi deset gobavih. Javno češčenje S. R. T. dne 10. avg. v Lokavcu (pri Ajdovščini). Ljubezen do bližnjega. Zapoved bližnjega ljubiti je Kristijanom znana — znana je bila že onemu judovskemu učeniku postave, ki je Kristusa izkušal. Vendar vidimo tako malo ljubezni do bližnjega na svetu! In tuui taki, ki te zapovedi nočejo poznati, se imajo — prav za prav, da nočejo spoznati, k e d o je njihov bližnji in ne, k u-k o naj mu zapovedano ljubezen ska-zujejo. K e d o je naš bližnji je lzveličai dovolj jasno povedal v priliki o vsmi-Ijenem Samarijanu, ki je pomagal popotniku »Judu«, s katerimi so bili v podedovanem sovraštvu. »Pojdi in tudi ti tako stori!« Vsak človek, ki je v stiski, je naš bližnji — in bližnjega ljubiti je toliko, kakor p o m a g at i in u — narediti, kar je naredil Samarijan. Nikari pa ne razumi pod besedo »ljubezen« vsake pomoči! Ako bi ti kedo pomagal lagati, slepariti, bi to ne bila krščanska ljubezen. Saj razumete, dasi izrečno ne omenjam tega, kar naj se med Kristijani niti imenuje ne! Kedor bližnjemu pomaga k grehu, ta 11 i 111 a krščanske ljubezni, temue vragovo, bolje rečeno: vrugovo so-\ r a š t v o! Krščanska ljubezen je splošna, obsega vse ljudi. Vsem, se razume, da. ne moremo pomagati, so moči preslabe, toda vsaj želeti moramo vsem le dobro. Marsikoga skrbi, ali ni morda privolil v skušnjavo nevošljivosti, sovraštva, ako mu je kaka oseba zoprna morda zarad svojih slabih lastnosti. — Ako ti skušnjava jeze ali sovraštva prihaja, reci v mislih: »Bog mu daj vse dobro na tem in na unem svetu!«, pa bodeš gotov, da si ti skušnjavo zmagal in ne skušnjava tebe! Želja sama bo pa malo potnagaia. Samarijan ni le čutil vsiniljenja, teinuč je resnično pomagal. Prava krščanska ljubezen je dejanska, delavna. Ker vsem ne moreš pomagati, pomagaj vsaj najbolj bližnjim, domačim, sosedom, znancem, saj ni treba povsod cele mošnje denarjev, včasih zadostuje dober svet, včasih par besedi, kako priporočilo, včasih kaj drugega — če ti je težko, bo tem več vredno pred Bogom. Samarijan je porabil vino, olje, uajbrže je to s a 111 rabil, sicer bi tega seboj ne bil jemal, morda se mu je mudilo in verida, je precej časa zamudil s tem popotnikom, dasi je bil sam, kakor lahko sodimo, višega stanu, sicer bi ne bil ime! lastnega živinčeta za potovanje, vendar se trudi za navadnega popotnika, ki je ležal ranjen ob cesti. Kar narediš dobrega svojemu bližnjemu. 10 si Bogu posodil, čim več, tem bolje, ne glavnice m ne obresti ne bodeš zgubil, Bog ie dober in gotov plačnik! Stotero plačuje! Prava krščanska ljubezen je stali ovit n a. Samarijanu ni bilo dovolj za enkrat jiomagati, oskrbel ga Je tudi za bodočnost, plačal nekaj na račun, naro- čil. naj sistemu pojiotniku postreže z vsem, da bo že vračajo se vse povrnil. Dokler je bližnji v potrebi, toliko časa je Samarijan pripravljen iminagati. Dokler so reveži na svetu, toliko časa mora trajati naša krščanska ljubezen do njih! Da si pri izvrševanju kršč. ljubezni tudi previden in ne verjameš nepozna • nim vsega, ti ne bo nihče zameril, tudi Bog ne. Dandanes je na svetu mnogo sleparjev, ki zlorabijo vsiniljenost bližnjega 111 mnogokrat je res, da pri takemu, ki prosi pomoči pri neznanih iju-deh, ni vse v redu. Znamenje, ua um oni, ki ga poznajo, domačini nočejo pomagati, ker najbrze vedo, da 111 aii potreben, ali pa vreden ne! Kogar i>o-znajo, da je reven 111 vreden, mu bodo navadno znanci 111 domačini pomagali, loraj, da si previden, nič hudega, kjer pa vidiš, da je res potreba, tam pa pomagaj, kolikor le moreš in, kakor moreš. Srečen kraj, kjer vlada krščanska ljubezen! Srečen človek, ki je mnogo dobrot bližnjemu izkazal! ZA KRATEK CAS. Rajni Lukajž vem, da ste ga moiali poznati, saj ni se ob let, kar je umrl torej rajni Lukajz je bil, kakor nu boste gotovo vsi potrdili res pogumen človek, kar nič praznoveren, sel je, kamor je bilo treba, ne le po dnev i, teinuč tudi po noči, 111 bodisi tudi o polnoči. Eenkrat so mu pa vendar lasje v stajah po konci 111 vam bi oiii tudi, ako bi bili takrat v njegovi koži — 110, pa saj je vam uajbrže ze sam pripovedoval, kako je bilo, vam tudi ne bodem pravil — pišem za one, ki niso iz vašega kraja, 111 torej Lukajza niso poznali, da bodo vedeli tudi ti, kakošen junak, da je bil. Bilo je pa tako le: Nekega večera se je bil pri Rečanu tako dolgo zamudil - po pametnih opravkih, se ve da, da se je vračal domu še le ravno o polnoči. Noč je biia temna, kakor v rogu, nič lune, toda kaj to LoKajžu? pot je poznal, kakor svojo bajto 111 - strah? to je bila zanj neznana beseda. Iti mu je bilo mimo pokopališča nič takega zanj, šel je že stokrat 111 stokrat, pa ga se nič m snedio. To noč pa sliši notri na pokopališču zdihovati iu stokati posluša natanj-ko res! nekdo stoka. Kaj bi bili naredili drugi? (iotovo bežali! Lukajž pa ne! — Kar notri na jiokopaiišče gre, tipaje v temi, češ: tukaj treba komu pomagati! Ure za glasom, zdihovanje m pojenjalo in, ko pride dovolj blizu, mislite si: Ven iz z e 1111 j e, ven i z enega groba sliši, da prihaja stokanje, to je bilo pa celo za Lukajža skoro preveč! Vendar še sedaj ni zbežal, prepričati se je hotel, kaj da je in gre previdno po temi k hiši, ki ie ravno pri pokopališču, »pri tesarčkii pravijo po domače, skliče gospodarju, jiove, kaj je slišal in ga prosi, naj vzame svetilko, da pojdeta pogledat, kaj ie i ra v za prav na pokopališču. Ne posebno rad, vendar se je l'e-sarček« Lukajžu pridružil s svetilko in kaj sta našla? Anže je bii znan pijanček. Pijača pa deluje na razne ljudi različno nekateri zrogovilijo, drugi sjiijo. tretji jočejo, še drugi kvantajo, aii kolnejo Anže pa ne 011 je, če je imel nekaj štrainpeloV" preveč molil na vse pretege. i udi isti dan mu je zlezla pi-jača v glavo in Anže kar na pokopališče jo vdari in moli i>o grobelt. l ema je bila in Anže ni vedel, da je skopal Ribič nov grob za mrliča, katerega >0 imeli drugi dan pokopati. 1'avaje po pokopališču, prekucnil se je Anže v od-l>rt globok grob, nekoliko se je potolkel, nekaj je branila pa pijača, da ni mogel zlesti veti iu je torej notri v grobu sto- kal in zdihoval in Iu sta ga našla Lukajž. iu lesarček. To je bil torej glas, ki je prihajal ven iz groba: prav je pa le bilo, da je bil Lukajž tolik korenjak, da se celo tu ni do čista ustrašil, sicer hi se bil mor.il Anže še Bog ve, koliko časa pokoriti. I ako je pametno! Prepričati se, kaj da je, pa bodo zginile po večem vse l>ravljice o strahovih. l a, ako bi se bilo vatu kaj takega pripetilo, ali hi bili šli tudi vi gledat, kaj da je? Iskrice. blata v u>ta nti ne devaj, še s čevlji vanj se ne zadevaj! Dolgovi stari, kaj pomaga, če se izbrisujejo ? če pa novi dan na dan se zopet zapisujejo ! Na druge ne zanašaj se, kaj moreš s a m. to prašaj se! Ako sovražnik, pregnan iz trdnjave, se je zopet polasti, veče pregnati ga bodo težave, ker ga skušnja izmodri in se bolje utrdi. Kogar petje ne unema srca, ali ušesa nema. Le taka zabava je prava, ki tudi za dušo je zdrava. Človek se sreče še ne zaveda, dokler nesreče od hlizii ne gleda. R o k P o h e r a j: Nič! Hitiva! (Se ozre nazaj.) Kako hiti! \ roki drži šopek rož. (Odideta. Za nekoliko časa pride Uršula na pozorišče, držeč v roki šopek belih rož. Ko odide s pozorišča, se zasliši kmalu nje glas: »Pomagajte! D Marija, iiomagaj! Pomoč, pomoč!« Slišijo se udarci. Nje glas postaja vedno bolj tih, nazadnje umolkne. Kmalu nato se zasliši od druge strani glasna molitev sv. rožnega venca.) Četrti prizor. Solkanci pridejo z zastavami na jiozo-rišče in se postavijo iired slavolokom v vrste ob strani. Eno zastavo nesejo dekleta v belo oblečena. Dekle, Marica Krivičeva drži venec svežih rož v roKi. Na drugo stran se iiostavijo tudi nekateri Lutrovci, ki se natihoma pomenkujejo iu posmehujejo. l-riniož K r i v i č: Tu moramo počakati. Vsak čas morajo priti iz Dorice. Martin D o I j a k: Zdaj, zdaj se vam ho prikazala. (Se smeje.) Primož Kri vi č: Vsaj zdaj molčite! (Ljudstvo začne na glas klicati: Slava Mariji!'Slava Mariji!) Martin D o I j a k: (Jlejte, jo že nesejo! (Se smejejo. Vsi se obračajo tja, od koder imajo priti iz Dorice s podobo M. B.) P r i m ož Krivi č: Sram vas hodi! M a r t i 11 D o I j a k: Zakaj? Vi ste norci. (Ljudstvo zažene klic: Slava Mariji! Slava Mariji!) Primož Krivic: Dekleta, stopite nekoliko naprej, ker že prihajajo. (Dekleta stopijo z zastavo naprej. Med navdušenimi klici: Slava Mariji, pridejo možje iz Dorice s podobo M. B.) (Dalje prih.) Lenuhu vse težko, vse pridnemu leliko. Novi vek. Romantičen igrokaz v petih dejanjih. Spisal %* (Dalje.) P r i 111 ož K r i v i č: Kajpada! Le hitite jim naproti! Tretja deklica: Iu iz Dorice bodo tudi kmalu prišli? Primož Krivič: Vsak hip bodo tu. Prva deklica: Tecimo brž! (Deklice tečejo naprej proti Solkanu.) M i h a Z i 111 e c (samemu Primožu Krivič): Pravijo, da pridejo nekateri nagajat, toda tiho. ker prihajajo naši nasprotniki. P r i m o ž Krivič (ogledujoč postavljena mlaja): Tako, sedaj je vse v redu. Pojdiva naproti. (Odideta proti Solkanu.) Tretji prizor. Rok Poberaj, krčmarjev sin iu Andrej Ličar, kovačev sin iz Solkana, prideta naglo na pozorišče in se vstavita. Rok Poberaj ima debelo palico v roki. R o K Po b e r a j: S to debelo palico jo mahnem 1«) glavi, da se ji bo M. B. prikazala. (Se smeje.) Andrej Ličar (Se ozira nazaj): Jaz je ne vidim. Rok Poberaj: Poglej dobro, tam na koncu zida! Ona gre sama naprej! Andrej Ličar: Vidim, vidim! Rok Poberaj: Hitiva, ker nama bo kmalu za petami. Danes bo pla-čala. (Kazaje na slavolok:) Poglej, kake neumnosti napravljajo! (Se smejeta.) Andr e j Ličar: Samo, da nas kdo ne vidi! Rok Poberaj: (lovori v a tiho. lam le na ovinku jo počakava. Potegneva jo naglo s ceste za ograjo, da naju ne bo nihče videl. Andrej Ličar! Strah me skoraj pretresa! Darovi. Jubilejni dar o v i z a »S I o v. S i-r o t i š č e«. P. n. gg. Andrej Frandolič, mesar 1 K. Ivan Kravos, sedlar 1 K. Kodelja l omaž 1 K, Debenjak Anton 50 vin., \ Nabiralniku gost. Ivana Uleščič 1 K. za prodane znamke 22 K 68 vin. Iz kanalskega okraja. ki S Kanalskega. Na razpis dražbe cestnega odbora Kanalskega z dne L maja t. I. za gradnjo ceste Orgar-Bate podale so tri tvrdke svojo ponudbo. Cestni odbor je v sporazumu s c. kr. okr. glavarstvom v Dorici pri dražbi dne 2. junija predlagal, naj se izroči gradnja te ceste domačim podjetnikom, t. j. g. Ivanu Zbona in tovarišem iz Dr-garja, ki so svojo tozadevno izobrazb.) in praktično izkušenost dokazali že pri mnogih raznovrstnih gradnjah. Visoko c. kr. namestništvo je temu predlogu pritrdilo, ter je podelilo gradnjo te važne ceste imenovanim podjetnikom. Dne 28. t. in. nakazal je voditelj te gradnje, inženir pri c. kr. okr. glavarstvu, gosp. E. Merkuska podjetnikom vse delo na celi črti. I o končani tej uredbi določi- lo se je. da se začne z delom v pondeljek dne 11. avgusta ob 9. uri s cerkveno slovesnostjo, h kateri se vabijo vsi, ko-jim je na tem, da se ta cesta čim preje /gradi. Cesta Drgar-Bate tvori II. in lil. sekcijo I. dela cele čez 27 klin. dolge cestne črte (irgar - Bate - Banjšiee -Kal - Avče. ki bo stala skupno okroglin 4(10.1111(1 kron. Ker se pa konča II. sekcija približno 1 klili, jmd Batami, storili so se potrebni koraki, da se bo po-dajšala do Bat. tako, da bodo v teku približno 1 leta že vse vasi na planoti mogle rabiti novo cesto od Bat do Ur-garja. ki bo dolga nad 8.5 kini. S teni dnevom nastopi za to sedaj zapuščeno planoto nova doba, novo življenje. Ožja volitev v goriški okolici 29 julija. OBCINK Samostojni s/. C CZ O. 3 Mladostrujarji £2 O o v 'o Ajba 23 22 3«» ,).) 35 32 Št. Audrež . . . 2'» 2') 2,S 0 t) 7 Anhovo .... T() II 34 25 34 33 Avče *■ t V- 1 5 29 35 33 Banjšice .... 2 • ? t> - 7 20 20 26 Bate lo Iti i 0 8 S S Bilje 27 27 28 ir. 15 17 Cepovan .... 24 23 23 10 20 20 Črniče 31 30 30 41 40 II Deskle 1" 19 22 29 30 2N 1 )ol - < )tlica . . . 17 17 17 20 20 20 Dornberg .... 46 43 45 43 43 44 Št. Ferjan .... 10 2o 17 25 15 18 Gabrije .... 14 14 14 17 17 17 < lojače 12 12 12 17 17 17 Grgar 0 0 M 20 20 20 Kal 22 21 23 08 70 OS Kaninj? II 11 II 34 34 34 Kojsko 39 45 38 53 63 52 Ločnik 2S 28 27 30 29 29 Lokavec .... 14 14 14 22 22 22 Lokovec .... 26 20 26 22 22 22 Miren 14 14 14 11 10 15 Opatjeselo . . . 33 20 26 54 51 62 Osek 12 10 10 31 30 30 Ozeljan .... 33 33 33 4 4 4 Št. Peter .... 20 IS 18 21 21 19 Podgora .... 49 50 48 S 5 7 Prvačina .... 5J II 42 27 21 30 Renče 52 50 50 20 18 20 Rihetiberk . . . 00 66 65 42 42 40 Ročinj lo 10 lo 19 19 19 Skrilje 20 20 20 IS 18 18 Solkan 24 23 24 10 10 11 Sovodnje .... lo 15 14 18 17 23 Šempas .... 32 32 32 9 10 10 Šmarje 31 31 31 20 20 20 (ior. Tribuša . . (3 0 1 11 12 12 Trnovo .... 1(3 15 15 20 2! 21 Vogrsko .... 43 40 41 41 40 42 Vrtojba .... 3« 35 35 32 29 38 Vrtovin .... 1" 19 19 8 8 8 Velike Zabije . . 19 19 19 10 10 , 10 Ožja volitev v tolminskem okraju 29. julija. OBČINA Samostojni Mladostrujarji * Miklavič Abram Rejec Breginj .... 30 30 4 4 Cerkno 71 65 114 128 Čez - Soča . . . 20 20 6 0 Drežnica .... 15 D 36 35 Grahovo .... 48 IS 45 45 Idersko 2i IS 4 1 Kred 47 47 12 12 Libušnje .... 45 3S 43 37 Livek 20 19 12 11 Log 2 2 18 IS Ponikve .... 11 ii 31 31 Sedlo ..... 21 20 19 20 . Soča — — Srpenica .... 21 19 13 11 Sv. Lucija . . . 54 62 34 32 Šebrelje .... — — — Št. Viškagora . . 33 39 7 14 Trenta — — Trnovo 14 11 n 4 Volče 28 30 31 2aga 20 20 Izid volitev v noriški okolici. Pi ožji volitvi v noriški okolici iz volilne skupine kmečkih občin so bili izvoljeni in sicer: Samostojna kandidata Furlani, ki je dobil 1 <>54 glasov in pa Oorjup, ki je dobil 1068 glasov, ter mladostrujar župnik Rojec, ki je dobil H1711 glasov. Izid volitev na Tolminskem. Pri ožji volitvi za tolminski politični okraj iz skupine kmečkih občin, ki se je vršila minuli torek, sta bila izvoljena samostojna kandidata Miklavič in .Mikuž, ki sta dobila: prvi 5.(0, drugi pa 51 I glasov. Vinorejcein na znanje. V Slovencu' čitamo: Dunajski vinski trgovec K-Boschan, ki je pokupil pretečeno jes>-n po doljnem in gornjem Vipavskem za preko 800.000 K vinskega mošta, je podpisanemu ravnokar odgovoril, da obišče zadnje dni avgusta t. I. zopet Vipavsko dolino, in ako bodo moštu cene nižje kot na Ogrskem, se tukaj ustavi in nakupi še večjo množino. Vse druge, kar se govori, da že kupujem mošt zanj, kakor tudi o cenah, je še prezgodaj. Toliko za sedaj v odgovor na razna tozadevna vprašanja. J. Budihna. Kostalia. Na I hinaju imajo že leta sem vpeljan šolski kinematograf, ki ima namen, izpodriniti vsakovrstne nevarne kinopredstave. /a šolsko kinogledališle skrbi posebno društvo Kastalia. To društvo gre roko v roki z društvom »Re-tormkino", ki daje na razpolago svoje gledišče. Poslopje kinogledišča je na Šmelci in v XV. okraju, (iledišče je o-premljeno kolikorinoč higienično ter ima prostora za 7oo oseb; osem izhodov omogoči, da se prostor takoj lahko izprazni. Vsaka predstava ima nekoliko točk za vse, nekoliko poučnih stvari iz vseli predmetov, pa tudi točke za smeli nišo izključene; seveda se strogo pazi. da se ne vrine kaj spodtakljivega in dvoumnega. Društvo Kastalia ima tudi svoje strokovno glasilo, ki ga člani dobivajo zastonj. Iz Bclgrada se je v pomleljck zjutraj vrnil zdravnik dr. Jernej Demšar. \ kratkem se vrnejo tudi ostali slovenski zdravniki in sicer dr. Šlajmer nujbrže že jutri, dr. Oražen in ostali slovenski zdravniki pa čez kakšnih 14 dni. Zdravnikov je sedaj v Belgradu in Srbiji uo-\ olj, ker so prihiteli srbskemu »Rdečemu križu« na pomoč z vseli strani, a tudi število ranjencev 111 bolnikov se (.-a dne do dne manjša. Med ranjenci, ki so jih prepeljali v Belgrad je tudi mnogo bolgarskih vojakov. Ko so te-le zdravniki vprašali, kdo da je zakrivil bratomorno \ojno med Srbi in Bolgari, .so odgovorili: »Bratsko, saj veš, tisti —« pri tem so potisnili obe pesti na nos, hoteč s tem povedati, da smatrajo za krivca edino svojega vladarja. - Ko so še trajali odločilni boji v Makedoniji, je dospelo vsak dan v Belgrad kakih 1U00 ranjencev. V nasprotju s poročili nemških listov povdarja dr. Demšar, du kolera v Srbiji vzpričo obsežnih seiiitetnih odredb, ki jih je ukrenila srbska vlada, odločno ponehava in je čisto gotovo, da bo že v najkrajšem času popolnoma u-gasnila. Da se ohrani narodna noša, je minister za pouk in bogočastje naročil potom dež. svetov, naj poskrbe, da bodo učiteljice ročnih del (po ljudskih in meščanskih šolali, po učiteljiščih iu razniii tečajih predvsem negovale take okraske iu take izdelke, ki pridejo v poštev pri narodni noši, a so se morda že deloma poizgubili.lsto ministrstvo je že 15. septembra 1911 izdalo naredbo, naj se tudi pri risanju v vseh šolali vpošte-\a domača narodna umetnost. Si njak prebodel pastirja. V Poganjali pri Novem mestu imajo srnjaka, ki je popolnoma udomačen, a do tujcev nima nobenega spoštovanja. Tako je v svojem srdu do neznancev napadel grajščinskega pastirja, ki je gnal živino na pašo, ga ranil z rogovi na stegnu m na rokah. Konečni izid je bil, da je moral rogati napadalec iti v zapor, ranjeni pastir pa v bolnišnico. Židje. Statistika nam kaže, da živi na celem svetu 11.482.876 judov ali Židov; od tega števila jih pripada na Evropo M,876.299, 1,880.579 pa na Ameriko. Največ jih živi na Ruskem, in sicer nekaj nad 5,000.1100. Mesto New-York prekaša vsa ostala mesta s številom ju-dov, kajti tu jih je bilo glasom zadnjega ljudskega štetja 905.000, torej bi nazi-vali Ne\v-York lahko Novi Jeruzalem. V Londonu jih je nekaj nad 140.000, v Filadelfiji 100.000, v Cikagi 98.(100. Grozna železniška nesreča. Iz I lanskega prihaja grozna vest. Ekspresni \lak Kopeuhagen-Esbjerg je dne 17. t. m. pri Bramminge skočil z tira. Vsi vozovi razim zadnjega so se prevrgli in so popolnoma uničeni. Do sedaj so potegnili iz razvalin 10 mrtvih iu Jll težkora-njenih. Mnogo jih je pa lahko ranjenih. 3000 umetnih lesenih nog! »Kolni-sclie Zeitung« prinaša inserat, v katerem se razpisuje dobava 3(100 lesenih nog za neko vojskujočo se državo, l a država je ali Srbija ali pa Bolgarija. Najl rž bo Bolgarija. Za odpuščene rezervnlke. Te dni hode odpuščenih mnogo rezervnikov, ki si bodo morali iskat dela in zaslužka. Mnogo njih se je že obrnilo na avstrijsko društvo srebrnega križa za podporo ali nameščenje. Da se olajša delo društvu srebrnega križa, se opozarjajo vsi delodajalci, ki bi rabili kako delavno moč. bodisi v pisarnah ali pri rokodelstvu. naj to javijo telefonično na Dunaj, telefonska štev. 22 827 ali pa naj pišejo tajništvu avstr, društva srebrnega križa na Dunaju, I., Schonlalerngasse 9. Bosanci v Trstu. V torej je prišla v Trst skupina sedmošolcev - realcev iz Banjaluke. Bili so prisrčno vsprejeti. Sreiluja starost ljudi. Ako ue bi noben otrok umrl in bi živeli vsi ljudje e-uako Uolgo, bi dosegel vsak človek povprečno .58 let, pred sto leti pa samo 33 let, to pa zaraditega, ker so sedaj zdravstvene razmere bolje. V raznih dr-zavah je pa povprečna starost tudi različna: Švedsko in Norveško 50 let iu 2 mesca; Dansko 48 let 111 1 mesca; Irsko 48 let in 1 mesec; Angleško in Škotsko 45 let in 5 mescev; Belgija 44 let in II mesecev; Švica 44 let iu 4 mesece; Holandska 44 let; Rusija 43 let iu 7 mescev; f rancoska 43 let in 0 mescev; 1'ruska 39 iet in 4mesce; Italija 39 let iu 1 mesca; Portugalska 30 let; Runui-nija 35 let in 11 mescev; Urška 35 let m v mesce; Avstrija 34 let iu 1 mesca; Bolgarija 33 let iu 7 mescev; Turčija 33 let iu 5 mescev; Španska 32 let iu 4 mesce. Kakor videti, je povprečna starost ljudi v Avstriji na precej nizki stopinja, treba bo torej še več zdravstvenih naprav, da dosežemo povprečno število 38 let. Obnašanje med nevihto. Strela ubije m omoti veliko več oseb, kakor se to splošno sodi. Prav je zato, da znamo, kako postopajmo, če treska. V hiši je človek, kadar treska, bolj varen, kakor na prostem. Cim večja hiša, tem varnejše je v njej. Okna iu vrata naj se zapro. Lopa, v kateri se nahaja živina, je nevarnejša, kakor na prostem. Skrbimo, da ne stojimo preblizu žičnih ograj, ognimo se mej, rek in mlak, ne stopajmo pod drevesa na samem, tudi gruče ljudi m živine niso varne, ker tojilota In vlaga privlačujeta električno iskro. -Med drevjem je najnevarnejši hrast, najmanj nevarna pa bukva, ni pa nevarno v gozdu. Trdi se tudi, da si izpostavljen manj nevarnosti, če sediš ali ležiš. Osebe, ki jezdijo ali sede v kočiji, naj stopijo s. konja ali iz kočije. Tudi svetujejo, da naj se dežnik zapre, kadar treska. Mestne novice. Spečega okradli. Kakor smo poročali, je bil minoli teden okraden neki Simčič za 600 K, medtem ko je spal. Sedaj pa so zasledili zločince, ki sta 14 letni Anton Višin iu II letni Ludvik. Ciuffarin. Odvedli so jti v zapore. m Odprti lekarni. Od 3. do 10. avgusta bodete imeli ponočno službo lekarni: Cristofoletti - K ii r 11 e r. Zaradi javnega nasilstva proti redarjem je bil obsojen Angelj Padovau iz Št. Petra na dva meseca strogega zapora. Zaradi istega pregreška proti občinskemu redarju je bil obsojen 20letni Andrej Musič iz Dola pri Vrtojbi na en mesec strogega zapora. Nova iznajdba za razsvetljavo. V Gorici sta lastnika kavarn Corso in Te-atro namestila pri plinometrih neko pripravo Rimljana Paterre, ki ima lastnost, da prihrani 25 do 30 odstotkov plina. Izpred sodišča. Franc Pregelj iz Bukovice je bil obsojen na tri dni zapora. ker je lahko ranil svojega sovaščana Mihaela Pavšič. Zarubljene prašiče je prodal Anton Vodopivec iz Dornberga, dobil je za to globo Hi K ali 24 lir zapora. Zaradi prestopka proti -telesni varnosti je bil obsojen na tri dni zapora Leopold Humar iz Šempasa. Štefan Peric iz Peči je ukradel v neki gostilni v Gorici dvokolo. Obsojen je bil na pet dni zapora. Na 3 K globe 'e bil obsojen Ivan Spazzapan iz Ozeljana ker je prodal zarubljen voz in konja. Podaljšanje policijske ure v javnih lokalih in tozadevne pristojbine. Lastniki oziPoma odgovorni upravitelji javnih lokalov, ki želijo imeti podaljšanje policijske ure, morajo prositi paličnega dovoljenja pristojne oblasti. Te oblasti so v smislu § 8. navadenega razglasa v mestu Gorica: c. kr. okrajno glavarstvo (policijski oddelek) kot državno policijsko oblastvo, v vseli drugih občinah dežele Goriško - Gradiščanske pa dotična županstva kot krajna policijska obla-stva. Za vsako uro podaljšane postavno določene policijske dobe morajo prosilci plačati na podlagi določil S 7. nainest-ništvenega razglasa pristojbino ene krone. Na ta način zbrani denar se steka potem v občinsko blagajno na račun krajnega zaloga za tiboge. Navedena pristojbina je postavno določena in se ne sme ne višati ne znižati. V zadnjem času je namreč starešinstvo neke občine razpravljajo v svoji seji o vprašanju podaljšanja policijske ure in pri tem določilo, da naj plačtijeio prizadeti gostilničarji le 40 v kot pristojbin o za naličilo dovoljenje. Pristojno c. kr. okrajno glavarstvo je začasno ustavilo izvrševanje tega starešinstve-nega sklepa, ki ga je potem c. kr. tržaško namestništvo razveljavilo v soglasju z deželnim odborom z motivacijo, da je pristojbina za, podaljšanje policijske ure enkrat za vselej določena z navedenim namestništvenim razglasom in da torej ni starešinstvo pristojno, da samovoljno spreminja višino navedene takse. To naj služi županstvom v navodilo. Iz goriške okolice. Iz goriške okolice, 27. jul. Uiti je v idel škodljivca v žitu. »Nesite me štirje te. da ga izženem ven«, pravi. In menda ti štirje nosači niso kar frčali, ampak pošteno štramali in teptali po pšenici. Nekaj takega se je zgodilo I. 1913 pri nas. Podili so namišljenega škodljivca, iskali neko »renesanso«, uspeli pa je in bo najbrže, da bo več liberalcev sedelo v dež. zboru. Žalosten uspeh! Ali je dopuščeno nedobro, da nastane dobro? Čemu je bilo treba toliko greha, prepira. sovraštva,« je pisala nekdaj zelo visoka oseba. Skoro bi dejal, da je malo moder, kdor kaj stori za nehvaležnikc. Socialisti bi ne bili tako delali z nami,« je dejal nekdo. Cez ranjkega pesnika so lagali ljud • je. da mu vzamejo službo, zdaj pa tako. Lili je dejal: Če zdaj pade. za Hun a j poj-demo pa zanj. Čudno! Prej odjesti zaupanje. potem pa v boj zanj! Prejeli so podpore toliko, glasov dajo par! Pripoveduje se. da se boji znani Lah le enega, ki ste ga zavrgli (kot medved - čuvaj, ki je branil človeka muhe, pa ga je ubil); pravijo, da je rekel znani Veliko-Ncmec dr. K...er: »Na Goriškem m Gradiščanskem hi izglodalo malo drugače, ko bi ne imeli tu vi-cekralja Dr. A. G.« Tako zna ceniti zagrizeni ptujec naše može. Vi pa?! Nu, videli bomo, kdo od Vas bo imponiral (se imeniten zdel) ptujcem; kako boste zavračali njih napade; koga izmed sebe boste volili v odbor in v deželni šol. svet; kako boste vi panali Laba, ki je dobil deželo včasih z zvijačnostjo, a ne z močjo? Morda pa še veleposestniki nekoliko popravijo, kar je zakrivil zbegani kmet? Upamo. V nameček nekaj pregovorov, ki niso videti slabi, če tudi so turški; Pušice, ki si jo sprožil z loka, ne udr-žiš. (Neresnice!) Rane, ki jih useka nož, se zacelijo, a ne te. ki jih useče jezik. — Ako zapovedujeta dva brodarja. se ladja potopi. (Ali ne?) Kdoi hitro hodi, se kmalu utrudi. Kdor išče prijateljev brez slabosti, ne bo dobil prijateljev. (Popolnosti ne dobiš tu ) Dežju smo se umikali, a prišli na točo. — Ne hodi v ogenj, da bi se ognil dimu. (V ogenj pridete). Iti naposled: Misli si. da je tvoj sovražnik slon, ako tudi ni večji od mravlje! (Ne podcenjevati!) g Iz Št. Audreža. Ožje volitve v naši občini v kmečki skupini so izpadle za samostojne kandidate ugodno. Marsikdo bo vprašal, kako ie prišlo do tega, ko vendar so inicljsumostojniikundidutjc pri prvi volitvi le par glasov. Na to vprašanje odgovorimo koj. Nad novostru-jarji smo bili izuevoljcni, ker so v hribih vrgli dr. Gregorčiča, našega dobrotnika, ki je mnogim našim otrokom preskrbel hiše izobrazbe v mestu, katere obiskujejo. Sram jih bodi, da so si upali kaj takega započeti proti tizoruc-nm duhovniku dr. Gregorčiču, ki je za goriške iu okoličanske Slovence nenadomestljiv! Sovodnje. Letošnje leto ni ugodno za naše kmetovalce. Krompir, ta glavni kmečki pridelek, je vrgel manj kot polovico v primeri z lanskim. Kmetje bodo občutili ta udarec. Sena se je pridelalo še precej. Hnako kažejo tudi drugi poljski pridelki dobro. Prihodnjo nedeljo bo imel slovesno sv. mašo naš domačin novomašnik č. g. Peter Damijan Matkovič, ki je pel slovesno novo mašo minulo nedeljo na Sv. Gori. G naših novih občinskih volitvah ni še ne duha ne sluha. Govori se o velikih navskrižjih, ki so nastale med sedanjim vpravnim svetom in bivšim županom v zadevi občinskih računov. Želeti je skorajšnjih volitev. g Šempas. K. S. I. dr. vprizori v nedeljo dne Ib. augusta zgodovinski igro-kaz: »V tem znamenju boš zmagal«. -Predstava se bode vršila v obširni lopi g. župana .1. Hvala tudi če bo vreme neugodno. IV d pavzami bode pel meš. zbor K. S. I. c Batujah. Pričetek ob 4. uri popoldne. 'Ini udeležbi uljtid-no vabi Odbor. g Zaradi nedovc, 'a povratka v Gorico je bil aretiran > iorice izgnani Andrej Koršič iz Mirna. Nesreča pri delu. 40letni delavec v podgorski popirnici Josip Pavletič je imel nesrečo, da ga je prijel pas od stroja, pri čemur je dobil težke rane na desni roki. Leči se v bolnišnici usmiljenih bratov. Iz ajdovskega okraja. a Posledice pretepa. 42 letni Ivan Pirnat iz Dobrave je izzval s svojini vedenjem v neki gostilni v Gorici ‘pretep, pri katerem je bil lahko ranjen neki Jakob Šapla. Pirnat se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodniki. Sodni dvor je Pirnta obsodil na dva meseca zapora. Vipavsko. (Sv. Križ). Kar je bilo po toli nezaslišani časnikarski gonji, uprav židovski reklami iu agitaciji posameznih oseb sploh pričakovati, se je žalibog zgodilo. Naši dosedanji, zaslužni zastopniki, predvsem naš dični. tudi bodoči voditelj veleč, gosp. dr. Gregorčič, odrinjeni so po zaslugi njegovih stanovskih tovarišev kar je tembolj obžalovati — na stran. Nove osebe stopajo na politično pozorišče, katere ljudstvo le iz časnikarske reklame in samo po imenu pozna. Njih dosedanje zasluge španska vas. Bojimo se, da bode sloveska stvar vsled te nenadne prekucijske spremembe trpela. — Roko na srce, gospoda »novostrujarji«! Le eden izmed vas naj z dejstvi posvedoči. da je le stotino zaslug in žrtev veleč. gosp. dr. Gregorčiča doprinesel in mi smo z dušo in telesom z vami. Prosimo veleč. gosp. dr. Gregorčiča. da nam i bodoče ne odtegne svoje darežljive roke v prid slovenske deee v Gorici; brez njega slovenske Gorice ni. Pomisli naj gospod Dr. da ni on pr\ .. ne zadnji, kateremu svet plačuje zasluge z nehvaležnostjo. Splošna želja tukajšnjega ljudstva je. da bi gosp. Dr. z odločilnimi črnite1? poskrbeli, da bi nam bil dr. Gregorčič še nadalje ohranjen v deželnem zboru, da se iiiii slovenski narod na Goriškem vsaj na ta način oddolži za njegove dosedanje neveuljive. zasluge, katerih sad bodo še le naši potomci vedeli ceniti, kakor tudi zaradi tega, da bi ne bile koristi goriškega slovenskega ljudstva vsled njegove izgube oškodovane. I oliko v uvaževanje. Iz cerkljanskega okraja. c Častno občanstvo je podelilo svoj čas šebrcljsko starešinstvo dr. Gregorčiču v znak hvaležnosti, ker je dr. Gregorčič pomagal Šebrcljccm v mnogih potrebah. Častno občanstvo se menda ne podeljuje za nič, ampak si mora do-ličink pridobiti posebne zasluge. Izid volitev v kmečkih občinah v Šebreljati pa je pokazal, da so Šebreljci pozabili na dobrote, katere jim je storil dr. Gregorčič. Iz tolminskega okraja. t Cvetje I/. volilnega vrta. Neki luidomušneš je oddal glasovnico s sledečo vsebino: Jaz sem Kranjc iu volim tri Kranjce ti so: Kleiiidinst. ki ribam mašuje, ruma, ki vero rešuje in I insgar, ki davke zmanšuje. t Iz lliidnjužiic. Smrt pobira, nič ne zbira. Ni dolgo, kar je umrl stari »Stroje«, včeraj pa je legel še mladi »Stroje« na pare. Vzrok smrti je: Pri jetika. V enem mesecu je bilo po njem! politična jetika. \ enem mesen je bilo po ujem! t Že zopet človeška žrtev v skalovju Črne prsti. Pred tremi tedni se ie zgubil posestniku Pr. žgaga (Kacen-bacherju) »pastir« po imenu Miha Drolc1 doma in Podbrške Mače brez vsakega sledu. Po dolgem iskanju so vendar našli dne 28. t. m. Truplo ponesrečenca za nekim drevesom, v globokem skalovju. To je že drugi slučaj v teku osem dni. t Iz Stržlšč. Ponesrečil je na Koroškem daleč okoli znani Miha Bizjak, po domače ».lozov Miha«. Oče njegov je bil prvi župan občine Grahovo iu sicer 12 let v Stržišči. Znana »Katrca«, ki je v mladih letih ponesrečila s tem, da ji ie mlatilni stroj odtrgal desno roko, je nosila pošto iz Podbrda potem pa iz Hu-dajužne v Stržišče za malenkostno plačilo, je bila brez vsakega vzroka od te službe odstavljena. Obsojamo ta korak. Obča n i. Iz kobariškega okraja. l Mrežnica. Padel je naš dobrotnik dr. Gregorčič v kmečki skupini tolminski. V nečast si štejem, da je v naši občini dobil le J glasove to menda v zalivalo, ker nam je izposloval v zadnjem času 10.000 K deželne podpore za zgradbo naše nove cerkve. Abram in Rejec sta seveda veliko večja dobrotnika naše občine, Občinarjev in naše cerkve. Vsaj tako se da soditi po oddanih glasovih dobila sta po 34 glasov. Na koga se bomo lirežničani sedaj obračali v sili in potrebi! Neštevilne to dobrote, ki smo jih Drežničani pr 'cli cd dr. Gregorčiča. In v zahvalo za vse to smo mu dah 3 glasove! Kdo je ljudstvo zapeljal, da se ni izkazalo hvaležno, ni težko uganiti tudi Vam tam doli v Gorici. Nehvaležnost je plačilo sveta. Tit rek se je uresničil pri nas na ! beznici. \i komenskega okraja. km Hranilnica iu posojilnica v Štanjelu bo imela redni občni zbor dne 17. avg. 1913. ob Hi. uri predpoldne v uradnem prostoru s sledečim sporedom: 1. potrjenje letnega računa. 2. izvolitev načelstva iu nadzorstva. 3. slučajnosti. I 'redsednik: Fabiani. Gospodarsko. Konserviranjc sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo, tako le naslov knjižice, ki jo je spisal iu založil dež. vinarski inštruktor v Ptuju J. Zupanc. Kako važna je ta knjiga za naše gospodarstvo, kaže dejstvo, da je izšla že v tretji izdaji. Zato jo toplo priporočamo našim gospodarjem iu gospodinjam. saj stane samo 1 K. s poštnino ld vin. več. Za kratek čas. Na lovil. Prvi lovec: »Pes mojega gospodarja je bolj pameten kakor sam gospodar«. Drugi lovec: »Verjamem, saj sem jaz tudi že imel takega psa.« OZNANILO. Podpisani naznanjam, da sem odprl v Dornbergit novo trgovino vsakovrstnega koroškega lesa za mizarje in stavbenike, peska in koroškega cementa v hiši št. 194. Za obilna naročila se priporočam udani. Franc Pelicon, Gregor Srebot. poslovodja. trgovec. Tužtiim in potrtim srcera naznanjamo duhovnim sobratom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je prečastiti gospod ANDREJ ŽNIDARČIČ, ZLAT0MAŠNIK danes dne 30. julija ob 8. uri zvečer previden s sv. zakramenti za umirajoče po kratki bolezni v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika bo v petek dne 1. avgusta ob i>. uri dopoludne v St. Petru. Št. Peter, dne SO. avgusta 1013. Žalujoči ostali. Priporoča se. pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Alojzij Gril, mizarski mojster v St. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Viktor Toffoli-Gorica prva zaloga oljkovega olja Tia Ttatri 16. - Via Smo 10J Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncoa, Nizza, Oneglja. ■ Cene so sledeče : Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 istrsko-oljkino olje. •„ „ 1-28 Valona.................... » 1-10 Bari................» » 1-40 Oneglia.................. -» 1-60 Lucca .................... » 2. Nizza..................... » 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, hakor tudi na dežele tu izven države. ►©OOO'? Prva slovenska trgovina z Jedil- Pl nim blagom “ Anton Kuštrin, $ v GOJtfCI (j) Gosposka ulica štev. 25 ~ priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odje- A malcev v mestu se blago do- y stavlja na dom. ▼ POZOR! Podpisani uljudno naznanjam sl. občinstvu v mestu in na deželi, da imam lastno trgovino in delavnico vsakovrstnih čevljev za moške in ženske, za gospode in gospe kakor tudi za priprosto ljudstvo. Cene zmerne, blago dobro in trajno. Za obilna naročila se priporočam udani Reščič Mihael, trgovina in izdelovalnica čevljev na Kornu št. 17. Lekarna * g & 8 i 1 g Te ® S* v I E I & Griitifilitti v Gorici Prave in edine žel. kapljice s znamko bv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredijo M redno prebav■ M Ijattje, če se jih m dvakrat na dan J), po jedno žličico ^ (VarstTena znamka) popij e. Okrepi ^ ra Selo dec, storč, da isgine v krat- ^ ul kerna tast* omotica in šivotna ^ ^ lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ ^ storč, da človek raje je. ^ ^ Cena steklenica 60 vin. ^ v | vsake Očala*- kovosti natanjčno po zdravniških predpisih, dalnogledo in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenali priporoča JAKOB ŠULI60J, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem inostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenam) postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil ve' liko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev Trgovina z usnjem t Kapucinski ulici št. 2 („Prl Lizi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam \snje is najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP 1BARUŠIČ. trgovec. Svoji k svojim! SvoH k svojimi MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Tftorejci: Najceneje kupite lastiko za cepljenje trt „ExceIsior“ pri tvrdki I. Drufovka, Gorica, Gosposka ul. (nasproti „Monta“). Usnje podplati. Vrvarsko iiiiiniiiim im iiimmiiiiimmium im mil mi mi blago. I. Drufovka, Gorica 1111111111111111111111111111111111111111111 ■ 11111111111111 n nasproti „Monta“, odli- 111111111111111111111111111111 n i m 11111111111 ii 111111111 n kovana delavnica naripla- liliIIIIJIII 1111IIIIIIIIII11111111111111IIM111111111111II'I tov. — Veliha izbera obuvala. umili iii i milim mi m m im mi m mm nimiimi MUCA V GORICI! Lepa letos zidana, ki je bila ravno dograjena, ima lep vrtič, je naprodaj. Leži 10 minut od sredine mesta, pripravna tudi za penzijoniste. — Vprašati je pri G. I. Milkini«, Rdeča hiša, Gorica. HIŠA NA PRODAJ. V Kojskem se proda kmečka hiša, obstoječa iz 8 prostorov, vinogradov in gozdov. Proda sc tudi sama hiša brez vinogradov in gozdov. Hiša je pripravna tudi za obrt, ker stoji ob glavni cesti. Poizve se pri lastniku g. Mihaelu Dorniku v Kojskem št. 184. Trgovski vajenec, ki je dovršil ljudsko šolo, star 14 do 16 let se sprejme v slovensko trgovino. Poizve se pri naši upravi. ^ Odlil zavreto se popravi kakor V Hill! tudi odvaame sc prevelika mno-čina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Senieniška ulica 16, II. nadstropje. Dslunico cerkvenih posod in cerkvenega Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica Štev. S. Priporoča preč. duhovičim svojo delav-ilco cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — ODLIKOVANA i*£KARNA Sorica, vla Formlca ■a priporoda za odjeraanje raznega peciva navadnega in riajfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet.n S spoštovanjem E. Jakin gg »CENTRALNA POSOJILNICA" FJEGISCROVrtnfl ZADRUGA Z OTTlEJCnO ZMCZO v GORICI obrestuje hranilne vloge po 5°|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°|0, na menice po 7°0> na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. ■55355 TVRDKH 0. ZAJEC trgovina z ielezjem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko oicdje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. = Prosimo sahtevati listke blagajne radi kontrole. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnosBšho podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana z a p r I s e|ž|e ni so din I Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Cene zmerne. Iidaiateij in odgovorni ureinik J Vimooliek v Gork Tisha.Narodna Tiskarn«' v Girici (odgov. L Lukeži