Št. 33.
V Gorici, dne 25. aprila   1899.
Tečaj XXIX.
SOČA
(Večerno izdanje).
UreduiStvo in odpravniStro
so nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorioi v H. hadstr.
zadoj. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   _____
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen *Soče» in -JPrimorca- še -Slovausko knjižuico*, katera izhaja mesečno v snopičih ol)se_nili o do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v -Slov. knjižnici- se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog" i a narod!
«Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
do časa -- k 11 o z i 11 n a il s k o f. Toda ludi tako razmerje v deželnem zboru 110 bo moglo ¦ - i u n« h o s m o 1 o dalj« I r a-jati, ker knez in nadškof ni za to v (Jerici, tla !>i opravljal službo harlekiua, katerega držita Pajer iu vlada vsak za jedno vrvico.
Urezdvomno j«, da s« bodo moral« kmalu spremenili razmer« v deželnem zboru H o r i > k c tii            iu sicer v korist slcveusk«
\e-ini' v lej d«/.«li! Opravičeno zahtevo slo. \t ,hk«^a prt-bivalslva se botlo moral« izpolnili ! K«> s- to zarodi, tedaj bomo goriški Slovenci veliko it)/.« {iiiinatjali svojim bratom v Tistu in v Mri, ker imamo i>to deželno \latlo.
Z oziroiM na le razmere z veseljem laizilravljaiiu) shod vseh naših deželnih po--l.iiicev na l'rimor„kciu in le želimo njih skupni aki-iji obilo blagoslova iz neba! Ta misel, «la so se sesti v Trstu na posvetovanji', je vredna \sc hvalo iu le želeti je, da bi uidila cim prej potrebni sad. Služnosti vseli slovanskih poslancev, sloneči na vstrajni podpori vse^a slovenskega iu hrvatskega naroda u.i Primorski.m, se mora posrečili konična ;'.:iia^.i pravični' stvari, za katero se _:.i I.i ;e di.V; j »"»''iihi. >.-   ;.'   \vt :ic   t.v,'.!..-rc sit yx- ;                                            *
fc.S.o   :¦•"  ..1."U*'m i-i-f:u\il-/i \             Kar ^e tiči: po-ebeabslinouc.e slovenskih
;;  '..!/»¦ .,- /iors-tc        i!ti- ' po-!„iii-ev x ti r i«; k i h,   moramo danes z.alr-;. ;<¦ . j.j./u.ii:.  V 'l'r .!ji i;i v ' ddi, -ia je izključen vsak poskus izven kluba, -is.    u-. ;    j s.'•'.;«.'1    pu.il.ko ' ki  l»i   pieiueml   položaj.   Italijani   sami   vedo I prav    dobro,    da    slovenski    poslanci    bodo f>-;.¦¦>.: t,)   dim: .1»   ah-iim-JiH. j \ediio složno naslnpaii, če tudi drugače morda ;•-: 1 :,"_e j ->   t ] :.   1>'j7.   Tu > ni   popolne   i.dmosli v   mišljenju   in   strem-.**:.4..'..--   ;:,'•. u.'~     se/o   v j ijeiijn. Ako bi računih na   needinost slov«n-!i . ¦':.'.•: m, ;i.:i:;.,(ji  ;  ^vireiu ! skf/.i  kluba, bi .se   močno varali. Ko gre za .„   «¦::!>.!   d'*;;n   Sr.^r-ktui   in j koristi naroda proti nasprotnikom, tedaj bomo ...   h. i. :;.'. *i--:>-'lAta >»¦ eirž<* '¦ v>j S!ov>-n<'i jedrni in složni. Akoje kaj pre-. .>   '.<:,•-:, :••. ha d,;ii ko- ] pinier'a   nied   nami,   poravnamo   sami   niei« ..   /   jr.'.:-   :u u..ji 1 .-r.-dstev, \ «ehoj, na.-proli Italijanom pa bomo stali vedno n\ „M(...U.'    s.;.'..,)i,f,-ri --u ; tudi S  v-i kol   ieden mož.
:   -k--  v  -..,.          'i\- s .i -;><• !               -<"- nrriere-    je   priobčil    v   sobolo
*.   -^    ?• '   '.-..,      '-še k" \e-  ¦   članek, ki ,r ;ako pomenljiv.   Najprej priob-
¦ • :,.¦-.!. r..", .. . •¦¦ >i»i- ja j   t ii.,*- p:-n.D dr. (Jre^orčiča, kal"ro je p reči tal
i   k- :.v  ra'. :.<  ',. .'>'   .. -o >-.• :   dr.   I*.i i-r   v   zbornici, polem   pa   protestni«
«.     I    ;;•," ;vi-?j .-;.    .- -fkn M ,   pn.ti ti n.u, da h«;(f Slovenci Italijanom nekaj
•,   -. i*!.-1. /jf •»•; '.: -.   v- ''   iiarekovati.  „<!<trrii iv"   je pozabil, da so Ila-
,'<;    t.'L -.'--t rt-"u;» t s. r.j-a <   "jjaiii poslah  v jas.livarju   name.-luiku dežel-
HI.lila jra je nuleeiea, in jo rokol : l!e.-\ vam ne morem tajiti.... taens mi u: hil.i dana s« prilika, da bi vas vide!.... a -(d;ij, T.iee, vas /.ugotavljam jiri moji ea-ti, in vam prisegam, <la le za vas....^ ¦IcmIu moral je utihniti, ker so jo mod tam vrnil jrrof, kateri je kričal sokolarju : Da i imi košček, in hitro natakni mu kapu,».
I/, mladonieevili besed, in šo bolj iz njo.trove_ra zmedenega vedenja jo spoznala deklica, da jo ros, kar ji jo pravila mati. Čutila se jo pobito, uničeno. A zbrala je takoj svojo misli, vzbudil se jo njen ponos, ki jo bil že taki) dol^o vzgojen, s toni, da seje vodno vstrozalo njeni želji. Zato j« od tistega časa jela kazati, kakor da bi obračala vso svojo pozornost psom in sokolom iu da bi jo razno lovsko dogodijo vrlo zanimalo. Celi dan so ni več oddaljila od očetovo strani ter ni nikdar nagovorila Ottorina, da, niti pogledala ga ni več, tako da mu je spremenila v strup vse veselje, katero se jo nadejal užiti listi zadnji dan.
Drugo jutro je mladi vitez z Lupom odpotoval v Milan. Mire, omamljena od svoje bede, je bila početkom tega prav vesela. Mali jo bila ojstra ž njo, in to jo je le bolj dražilo. Mesto da bi svojo zmoto priznala, »i je v svoji novolji do-
nega glavarja dr. Gregorčiču pismo, v katerem so narekovali Slovencem vse drugačne red nego se je zdaj nasprotno zgodilo. Logika -Corricrovr.' je torej jako šepava! — Na to je dal „G." Slovencem ta-le nauk: Pridite v deželni zbor; tam predlagajte in govorile, kakor vam ljubo in drago — in Italijani bodo o vsem presojevali in glasovali tako, kakor zahteva korist in čast italijanskega prebivalstva. Z drugimi besedami; mi Italijani vam bomo še dalje odbijali vse vaše predloge iu zahteve!
„<!." je priobčil dalje Pajerjevo pismo na predsednika slov, kluba dr. Gregorčiča, ki ni nič drugega nego v lepe fraze povita zvijača. Znio lega pisma je zopet ono, kar je povedal »Corricre", t. j. Slovenci naj vstopijo v deželni zbor, kjer naj po parlamentarnih običajih predlagajo svoje zahteve (—¦ kakor da niso delali lega že 30 let! —) iu Italijani ne bodo nasprotovali: -sin dove ciu fosse possibile senza danno dolla popo-lazione*ilaliaua e senza coinpromettere gli intore.ssi affidali dagli clellori alla cura ed aH'onore dei deputali ilaliani", t. j. v kolikor bi bilo lo mogoče brez škode italijanskega prebivalstva ter bi ne bila omadeževana čast ital. poslancev. - Kaj lo pomeni, je jasno! Po nazorih lahouske sinjorije pa trpi italijanstvo velikansko škodo n. pr. že s tem, ako bi se tiskal stenografski zapisnik deželnega zbora v dvojezični obliki, kakor se godi ceI6 na Kranjskem, kjer je komaj 5% Nemcev nasproti 95 % Slovencem. Torej ludi Pajer pravi: Le pridite v deželni zbor, predlagajte ondi, kar se vam bo ljubilo — mi Italijani pa se tudi ne odrečemo pravice, da vam vse odklonimo! — To so tista miroljubna pogajanja od strani Italijanov!
*     *
*
Namesto miroljubnih pogajanj so pa razvili nekako bojno zastavo, o kateri upajo, da jim prinese zmago. — Znano je, da so bili čentežmarji vedno najhujši nasprotniki vsakemu zboljšanju učiteljskih plač. Poslanec Doltori bi se vkljub sivi starosti raje postavil na glavo sredi Travnika nego bi dovolil le en čentežim večjo plačo ljudskemu učitelju. In laki so bili doslej vsi! Slovenci so izbojevali pred tremi  leti ono neznatno izboljša-
mišljovaia le, da drugi ž njo krivično ravnajo. Tisti dan jo bilaosornainčmerna z vsemi, zvečer so je zgodaj vlegla. Dekla, ki jo jo videla temno kakor nebo ob nevihti, ji jo pustila vžgano luč in je hitro odšla. Ona pa je vzela z mize pri postelji neko knjigo z listi iz perga-menta, vezano v usnje: Dantejev pekel.
Ko ji je hotela Laurotta prejšnji večer podali knjigo s slikami zlih duhov in pogubljenih duš, je mislila na tisto, ker je bila pri začetku vsakega speva podobica, katera je kazala, kaj se v njem.pripoveduje. Če bi imel kdo tisto knjigo dandanašnji, bi bila vredna toliko zlata. •
Bieo jo je čitala, ne da bi mati o tem kaj vedela. A tudi grofa je bilo treba dolgo prositi, predno ji je dovolil to berilo. On sicer ni mislil, da bi bilo či-tanje D i v i ne O o m m e d i e spodtiklji vo za deklice; a bil je nasproten spisu le iz nekega starega gnjova proti Ali-ghieriju, ker je bil namreč ta strastni gibolinec že dolgo poprej izdal latinsko knjigo De Monarchia, kakor smo že omenili, katera knjiga je še tedaj, štiri leta po Dantejevi smrti, vzbujala vedno večjo pozornost in Sum v laških in nemških deželah.
nje s koncesijo Italijanom v drugih zahtevah. Na italijanski strani so bili vselej kar nestrpno nervozni, ko je pišel govor na" učiteljske plače. —
Zdaj so pa vrgli v svet bombo pod, zastavo -Poveri maestri", katerim hočejo Italijani povišati plačo za 25%, a Slovenci bodo krivi, ako se to ne zgodi itd.
Nočemo vsiljevati učiteljstvu svojega mnenja, ali rečemo mu: Ako verujete takemu slepilu, svobodno, — mi ne verujemo! Ako hote Italijani učiteljstvu količkaj dobro, naj najprej odpravijo po Furlaniji nebroj pod-učiteljev, podučiteljic in začasno nameščenih učiteljev, katerih nočejo stalno imenovati edino iz tega razloga, da hranijo pri lačnih ustih »dei poveri maestri". — Obžalovati moramo javno, da so znani nam slovenski učitelji v zvezi z italijanskimi poslanci. Boj za boljši kos kruha je privel nekatere že do — izdajstva!
Dopisi.
Srbsko cerkveno vprašanje v Bosni In Hercegovini. — Omenili smo p. .d kratkim časom odlok najviše pravoslavne cerkvene oblasti, ki ojstro obsoja nepokornost nekaterih bogatašev, in sicer zato, ker so se uprli svetski oblasti in svojim duhovnim pastirjem. Te dni smo pa dobili v roke knjižico, napisano od gorečega prijatelja srbskega cerkvenega gibanja v Bosni. Po načelu, da se resnica najbolj spozna, ako se Čujetadva zvona, posnamemo tudi iz tega vira, kar se nam zdi spomina vredno. Naši čitatelji bodo lahko spoznali, kaj je bilo v ceiej stvari pravo, kaj krivo.
Pisatelj te dovolj nepristranske knjižice, ki slove -Srpsko crkveno pitanje u Bosni i Hercegovini" obsoja brezobirno patrijarha, ker je, baje podkupljen, zavrgel cerkveno-šolski „ustav". To je, kakor on piše, i/;dajstvo cerkve in vere!
Kar pripoveduje v prvem poglavju o slrmljenju bosenskih Srbov, da ohranijo svoje cerkvene in 'šolske pravice, kako so se povzdignili, da rešijo svojo vero in svoje ime, je res vse hvale vredno! Samo da so pri tem  načelu  ludi ostali. Pisec jim očita
Le nekaj dnij pred Ottorinovim prihodom v grad je bil grof vendarle dal hčeri zaželjeno knjigo, ki je pa obsezala samo pekel; clasi so v Toskani že sploh imeli tudi- vice in nekaj spevov nebes, je v Lombardiji bil večinoma znan samo pekel.
Biče ga je prebirala zvečer, kadar jo bila zaprta sama v svoji sobi, in sicer jako pohlepno, nekoliko zattf, ker so jo zebl zanimale {tiste povesti polne žive in zdrave domišlije, nekoliko pa tudi, ker je v tistem berilu nahajala še ono posebno slast, ki jo ima le prepovedani sad.
Segla je torej, kakor smo že rekli, po knjigi, in ko jo je odprla, jo med listi nekaj zdrsnilo in padlo ven. — Kaj je bilo? — Pismo. — Za koga? — Za njo. - Čegavo? — Ali je treba povedati? —
SEDMO POGLAVJE.        (
Gotovo se bralec še spominja nekih pretrganih besed, katere je grof bolj potihoma šepetal Ottorinu o Marku in Ermelindi tedaj, ko so se peljali iz Bel-, lana. Grof je omenjal mladeniču, da si je Marko nekdaj mnogo prizadeval, da bi jo dobil v zakon, a da so se potem pripetili siloviti dogodki, kateri so pre-
pravično, da so se obrnili v odločnem tre-notku na ,fanariote\ ki so tlačili neusmiljeno stoletja bosenski narod. Sveti sinod jih je odbil, a tem pa so se odrekli zadnje insianeije, katero so smeli poklicati v pomoč še le tedaj, ko W jim bližnje oblasti prikra-tile pravico.
Predenj spregovorimo o celem tečaju tega gfbanja, radi pmnajemo, da so prvaki pokazali v stvari velik odločnost in požrt-valnost. Kako težko ir levarno je bilo samo sestaviti poslanstvo, katero je imelo nalogo, da izroči cesarju zadnji .memorandum" o krivicah, ki se baje gode srbskemu narodu v Bosni in Hercegovini. Našlo se je štirnajst TiTožakovr ki so prevzeli vso odgovornost.
Gotovo bi bili tudi mnogo dosegli, da so si izbrali ravni pot. Njihovi stvari nikakor ni koristilo, da so se pritožili na katoliškega nadškofa, sploh spoštovanega dr. Josipa Sladlerja. Očitajo mu, da se je povzdignil nad vse oblasti, nad vlado in samega ministra pl. Kallaya; da lovi njihove ovce in da jih skuša privabiti v svojo cerkev. Kedor pozna nadškofa Stadlerja, ve dobro, da on vrši samo svojo dolžnost; da zida in vzdr-žava mnoge zavode za odgojo in naobrazbo sirotinje; aH srbskih ali drugih duš ni nikdar lovil. To njih najbolj boli, da vsi Srbi, kakor so premožni, niso deseti del storili za tukajšne siromake, kar je storil za nje katoliški nadškof Stadler.
Res pa je, da Srbi nemajo do današnjega dneva reda niti v cerkvi niti v šoli. Imeli so stalne pravice, ki pa niso bile nikdar uzakonjene. Dolžnost njihovih prvakov je bila torej, da v sporazumu s svojimi duhovniki sestavijo nekak pravilnik, katerega bi vlada bila gotovo odobrila.
Žalibog niso zahtevali svojih pravic, ampak so šli tožit k cesarju katoliške in svoje duhovnike, posebno pa vlado, ki jim je priznavala srbsko ime in vse drugo, ko so se hrvaška društva smela imenovati samo le »narodna*. Grešili so tudi v tem, da so hoteli priti pred cesarja brez ministra Kallaya. Vspeh je bi! ta, da jih cesar ni sprejel. Po mnogih prošnjah so dosegli to, da je dvorska pisarna prevzela njihov „ memorandum* in obljubila jim, da pride v roke cesarju. — Meseca februvarija 1897. so dobili odgovor, da Njegovo Veličanstvo, prečitavši njihove pritožbe, ni našlo povoda do kake odredbe, zat6 jim pa izreka svoje nezadovoljstvo. (Konec pride).
Iz Borca. (Nemška kolonija). Dobili smo jih tudi mi, nemške neodrešence, da nam prinesejo luč nemške kulture!
Došli so od severa nekod ter napravili svojo plantažo na Kiju ž ah, kjer jih F. M. prav pridno napaja s pivom. Od lo& prihajajo vsaki dan v Bovec, kjer udobe svojo družbo, da potem skupno opravljajo svojo »misijo*. Po raznih krčmah tulijo svoje nemške pesmi, in potenj, ko ga že imajo pod kapo, še na druge načine izzivajo mirne domačine!
h Tako so nekega dne prišli v gostilno na-pošto, kjer začno po svoje prepevati in se  hvaliti:   „W ir Deutsche   fin d en
ujns uberall herein, ihr S-cvenea nichll«
Tako izzivani gostje so se le $ težavo pomirili, da niso prišli izzivači pod kap.
Ko so jim dali pa razumeli, da je obratno resnica, so pa obmolknili, le jeden, ki pozna tudi laško kulturo, je še odgovarjal z bogokletnimi imeni kakor; 0...a, p...o D.o, p..,a M....a i. t. d.
Tu je zadel zopet na drug, našemu narodu svet čut, tako da so mu pokazali vrata, v katerih se je ta kulturonosec tudi brez obotavljanja izgubil.
Pri drugi priliki so vpili zopet: »Hoch l Wir Deutsche furchten nur Gott, sonst Niemanden auf der Weil8. No, takrat so zadeli na dva pfjahčka, ki si tega nista dovolila, ker takošna se tudi ona nista nikogar bala! Pograbili so se »gospodje" s Kljuž in gojzdni   čuvaj,          kakor izobra-
ženci s pijančkoma — ter se merili, kateri je bolj neustrašen. Pretepali so se! To je bil zopet jeden čin nemške kulture.
Pa nimajo še zadosti, oni še vedno nadaljujejo svoje delo.
Zato svetujem tem gospodom, da oil-jenjajo od tvojega početja! Naj se raji pobrigajo za svoje delo, ker podjetnik jih gotovo ni poslal na Kljuže, da bodo po Bovcu izzivali in popivali, ampak da bodo vodili delo na svojem mestu l Toliko za danes.
1% ISodaiikiiio luknje (pri Gor. Bra-nici). Kmetijski stan je temelj državi, temelj blagostanju vsem ostalim stanovom. Ako kmet ne pridela s svojimi žuljavimi rokami, ne bode jedel tudi gospod. Siromašen je res ubogi kmet! Plačevati mora od svojih skromnih pridelkov velike davke, kateri se še leto za letom večajo. Večkrat mu, ko je že davke plačal, ne ostane niti toliko, da bi pošteno svojce prehranil. Dolžiti se mora, ako hoče, da mu družina ne mre gladu.
Navadno se pa dogaja, da plača potem glavnico z gruntom. Na ta način gine posestvo za posestvom. Tam, kjer seje nekdaj pridelalo 20-30 hI. vina, se ga pridela sedaj 4-5 hI. in še tega ni moči prodati, ker zapira italijanski in tirolski petiot pot našim dobrim vinom!
Slavna vlada res nima srca za ubogega kmeta, ker kaj takega dovoljuje. Prva skrb naj bi bila vladi, skrb za blagostanje lastnih državljanov in potem še-le za tujce, brez škode domačincev!
Omenim naj, da naša cerkv. občina spada pod tri glavarstva, t. j. goriško, sežansko in postojnsko.
Tu se že nad poldrugi mesec vedno klatijo cigani, katerih je brez števila. Čutijo se tukaj namreč najbolj varne, ker so na meji treh glavarstev. Pridejo sicer kedaj orožniki iz Vipave in ti jih preženo čez mejo na Primorsko, k večjemu do Gabrija. Od tu jih zopet izlirajo rifenberški orožniki na Kranjsko ali pa v sežanski okraj. To se ponavlja že dlje časa. (No, imajo pač svojo zabavo tudi g. orožniki). Navadno pa je, da so vedno v občini. Ce jih tri ali štiri dni ni tukaj, je to že veliko. Seveda ti .dolgo-ruki*   vzamejo  vse,   kar  pride   ž   njihovimi
prečili ženitev ter provzročili sovraštvo in krvavo maščevanje. Biee, katera, kakor -smo že omenjali, je vse razumela, bi bila kaj rada slišala celo pripoved z vsemi podrobnostmi. Ker ji njena čast ni dopuščala vprašati drugih, je večkrat nagovarjala svojo postrežnico, naj bi si ona dala povedati te zgodbe od svoje matere, sokolarjeve žene, ki je v svoji mladosti služila Ermelindo in je torej morala vse dobro vedeti.
Lauretta je bila vselej vesela, kadar je mogla zadovoljiti svojo gospodinjo, a sedaj ji je želela vsfreči še posebno zatd, ker jo je videla vedno razdraženo in otožno ter jo je hotela potolažiti in razveseliti. Lotila se je torej matere ter jo prosila tak<5 udano in nežno, da ona, potem ko je dolgo odkladala od danes na jutri, nekega večera, ko sta bili sami, po; obširnem predgovoru, da takih rečij se^.ne sme praviti, in da naj bi se lepo" čuvala raznašati jili, je naposled tako" pričela svojo povest:
«Simone Crivello, Ermelindin oče, je bil Markovemu očetu zeld udan. Ker sta ta dva pogostoma prihajala drug k drugemu v hišo, sta se tudi mlada dva večkrat videla, ugajala si, in Marko je bil obečai moji gospodinji, da jo poroči. Mladost je lehkomiseljna, in ona dva se
nista še zmenila o tem, ali bodo hoteli pa stariši privoliti njenemu sklepu. (hi-vello bi bil že k temu roko poljubil,, a težava je bila od strani Mateja Viscomija, Markovega očeta, ki jo bil tedaj jeden najimenitnejših gospodov, in nt hotel zaročiti svojih sinov drugače nego s kne-ginjami in kraljičinemu. Tako se je začelo odnašati in odnašati, in poteklo je leto, ne da bi se bilo kaj sklenilo- In glej, če bi bila Ermelinda po-četkom mater slušala — ona ji je pravila, naj nikar ne govori s tistim človekom, kajti moral bi biti pravi čudež, če bi jo on poročil — da, ona ji je pravila, a mladi ljudj6 mislijo, da oni vse bolje vedo in vkrenejo!...»
«Kaj se je zgodilo nazadnje ?» je segla vmes Lauretta, ki je želela le dogodke nadalje slišati.
•Zgodilo, se je, da so med tem nastali veliki neredi, Vfseontijeva obitelj je bila pregnana iz Milana, in prišli so do gospodstva Torriani, ter se je zvedelo, da je bil oče moje gospč, ki se je kazal poprej takd prijaznega Mateju, med voditelji vstaje*.
iOh, kaj mi pravite! in vse to je prišlo vsled tiste ovržene žonitbe, ni resV»
(Dalje pride).
prsti v doliko. Drva, kokoši, obleka, vse jim pride prav in še kmetijskega orodja se ne branijo.
Sedaj pa vprašam: ali slavne oblasti res nimajo toliko energije, da bi to klatežko zalego spravili enkrat za vselej od tu? AH naj se na invenfar kmetskih nadlog zapiše še. te ciganske klateže?
Domače in razne novice.
Sestanek deželnih poslancev primorskih. — Včerajšnje zborovanje v Trstu se je vršilo v prostorih »Del. pod, dr" ter trajalo od 10. ure zjutraj do */t2 pop. Navzočih je bilo 22 poslancev. Izdal se je tak komunike : Povodom izstopa slovensko-hrvafskih deželnih poslancev iz dežel, zbora istrskega sesti so se slovensko-hrvatski deželni poslanci iz Istre, Trsta in Goriee dne 24. aprila 1899. v Trstu, Konšfafovati so, da je onemogočeno zastopnikom večine prebivalstva na Primorskem sodelovanje v deželnih zbori ter da že to dejstvo jasno dokazuje ne i nosno stanje, v katerem se nahaja slovensko-hrvatski narod na Primorskem.
Soglasno so /. najodločneje obsodili postopanje in vedenje vladajoče italijanske stranice in e. Ar. vlade nasproti Slovencem in Hrvatom na Primorskem; 2. sklenili skupne korake v skupno obrambo in v to svrho J. izvolili stalni ožji odbor, šesto-ječi iz deželnih poslaneov vseh treh primorskih kronovin.
t JomIp Devetak. V solmto ob t1,, zjutraj je umrl v Tolminu g. Jo-up !)cv<-tak, i > i v -^ i dolgoletni župan tolminski, bivši načelnik cestnemu odboru, član okrajnega Sol. SVetu, jedno dobo Celo dc/ejni poslanec, sploh jedna prvih oseb tolminskega okrasa, čegar delovanji' je. živo segalo v življi nje našega ljudstva v goratem delu nase dežele. Mož je bi! vseskozi najožji domoljub tolminski, kateremu je bil Tolmin poglavitni predmet vsemu mišljenju in javnemu delovanju. — Bil je zelo naprednega duha, Z duhom časa je napredoval tudi on, da je bil v zadnjih letih prav dober narodnjak.
Pokojnega Dovelaka so ljudje različno sodili, presojevaii, cenili in obsojali, Danes ne more biti naša naloga, da posegamo nazaj v viharne ('-a.se njegovega življenja, marveč reči moralno le, da je bil markaulua osebnost v Življenju našega naroda v hribih. Njegove zveze in osebna poznanstva sedajo daleč če/, meje ožje domačije.
Njegove zeniske osiank«- *n pi-cm-sh včeraj ob U. predpoldne na domače pokopališče, kjer naj v miru popiva!
Olas o deželnem glavarju dr. l*a-Jerju.         ,lvr Siiden*   ju.-.«-: ..Imenovanji*
pO'.!anca i\r, pl. Pa je rja deželnim glavarjem za (inriiko-dradiSčansko je vse slovensko časopisje vsprejelo z ožlovolieujem, kar pa brez dvoma izraža prav mnenje goriških Slovencev in Slovencev na sploh. Dejstvo, da je predložila vlada v imenovanje moža, ki more reprezeiitovati le najskrajnejšo ztovoijo vlade nasproti Slovencem, obcnli Movenski narod kot udarec v obraz. Kajti lu je potreba pomisliti ne le ua (o, da novi deželni glavar je vzet iz italijanske večin.•, ampak *e bolj na osebo t\r. Pajerja samega. Ta mož je vodja nasprotne stranke, e t. če vseh intrig nasproti Slovencem, izumitelj v .seh spletk, on je Plove k, v katerem je poosebljen naj* k raj- ( nejsi radikalizem proti večini prebivalstva v deželi. Ju bas tega imifu je odbrala vlada za deželnega glavarja, čeprav jej ni bilo težko, dobiti drugo manj pru-noneiraun osebo. Slovenci pa razumejo, ,'a-kaj so hoteli Itaiij mi dr. Pajera: k»T bi Slovenci občutili njegovo imenovanje !;<»! pljiisko v obraz".
.Slov. Narod* in srorl>U poslanci. -- Lahko vvklikauo z zadavoij-tvom: Quo,i eral dcmonstraudum ! »Slov, Narod* je nad pol leta napadal slovenske po-dame gorske, a naposled je združil vso svoje* jezo v boju proti .Soči", ker je ta trezno zagovarjala politiko abstinence in kar je t njo v zvVzi. Komaj pa je .Soča* na rahlo grajala neko razmerje med slov. poslanci v delovanju zunaj kluba ter opozorila na program »Sloge", ki je bil podlaga volitvam v deželni zbor, takoj se je oglasil .Narod* in izrekel svoje trdno prepričanje, do. ,ut dvoma, da bi bilo utemeljeno očitanje o spletkah in izdajstvih*, •„Narodu" je ,So-Cina" uTaja »naj ostrejši napad na celo -kup i no .'ieželnia poslancev*, dasi je bilo v .Soči* izrecno govorjeno le o nekaterih poslancih, ki zunaj kluba niso ne govorili ne delovali v zmislu klnbove politiko in so posredno in neposredno podpirali gibanje, ki naj bi obrnilo vso svojo ost proti sklepu slov. kluba. -— Ali je bilo politiški modro ali ne, da se je ,Soča" dotaknila te rak-rano, o tem so brez dvoma različna mnenja; vemo, da vsom ne vstre-žemo, ako govorimo ali molčimo. Gotovo pa je dvoje: Prvič, da »Soča" ni povedala nič novega, marveč da o tem čivkajo že vsi vrabci po strehah, drugič pa, da čim prej se ta rana ozdravi tak6 ali tak6, toliko bolje bo. Naravno je, da bo pri tem marsikoga bolelo, še bolj naravno, da si roške plača po stari navadi edino le „Soča\ kar pa nas ne plaši, ker vršimo le svojo časnikarsko dolžnost po najboljšem tvojem spoznanju.
Kdo se ne spominja neštetih dopisov po eksodusu 1. 1897. v nekem slov. listu proti dr. T um i in tudi proti grofu Alfredu Goroniniju, češ, da &u ona zakrivila ek-sodus in vse „slabe"(l!) posledice?! Ti dopisi so dosti posredno ali neposredno iz poslanskih krogov. Tudi v časnikarski borbi zadnjega pol leta niso vsi povsem čisti. Ali o tem naj dalje no govorimo l — In kaj naj pomeni naskok treh poslancev na občnem zboru .Goriške ljudske posojilnice" proti najboljšemu delavcu in organizatorju na "gospodarskem polju — dr. Turni, ko so ga hoteli nepričakovano izbacniti iz ravnateljstva?! Ta naskok na tovariša — deželnega poslanca in odbornika ima precej daleč segajoč pomen, katerega mi .Slov. Narodu" ne bomo razkladali.
Nas namen je bil na kratko ta, zahtevati popolno edinost v klubu in tudi delovanje izvfn kluba v zmislu kiubovega sklepa. Drugi namen je bil ta, pokazati, da v svoji časnikarski dolžnosti ne bumu pu.-tiii ubijati lakih narodovih delavcev, kakorVu je dr. Turna.          Kdor je bil kaj prizadet, naj iz-
praVa svojo vest in naj bi* ua .Sočo* ne jezi brez potrebe. .Soča* bo vršila svjo dolžnost          in   ako je   narod   ne bo hid».
uiiif-ti, vemo, kaj nun bo ž njo storili.
Vsekakor je pa za vse iia;bo»je, d.t o teh ra/nieiv.h ne po!emi/u;eiut, ver po <\t-o-pUih,   ka.;li   beseda   bi   A-iU   besedo nt kdo
Ve, ke t)! potem pPMJ* fl tU. .S o e a* lil hotela de|.:ii zdražbe, nasprotno, namignila ;»-. d.i nek;:; ni v redu, h: /ahteVaia edinost in si o/, j t.uu, kjer motamo gh-dati vzgled teli ivdit"-!i;. Ako koma m ustregla, mi nismo krivt!
.Adrlatlsflic   Post*.          Izšla   j.-   s.
MevilLt t. različno '.'jejano. Juskor prej-iu/1, tako tudi \.a st"i'i(k,t piiUi"sa mnogo zanimivega gradiva; zato na; bi pa SSow-m i pri ino scj.m1i po listu b-r ga zahtevali tudi po kavarnah povsodi, kamor zahajajo!
,L'jiW'i'V»!na*   "uulb»   o   .Soči".
Zopet ;e imel be.-:"vii» dopisnik ,7.   lMM-tskeg.»"   V
„Siov, Narodu", ki pravi da ,.*„:ora* ;e čuti popolnoma osLbi;eiio, da -e je vidno skrč.la [!j, a .barka" pa '.«¦ noče iti naprej, /a življenje je treba hrane, nu .Soča* pugreva svi^im .par (\tatei,i'iu* na prvi .strani tvarino o :U-i-teijskeui vprašan;)!,, draga -.Jrati na diohim Opisuje vedenje gofi-ke tnulaCije ; kulikrat m'-je   V   tedni!  sililo .škl.f*. k.e  s,- j-  pel   ,:u,i-
rameu" itd, (ucumnu-di br» /. kunca m kra^i), u.t lret_,i so posnetki i V IM/.ltdt ča-ankoV, na četrti pa in-.er.di. - Da je %-,e b, p -.mca, ptijde v L/ibljano pričat znam narodni mož v lioric, k« bo g.itori! za .mvji.j mnenje* na <}i»n*kei», ako u:u bo dovoljeno in ne bo veijavnej'.ih mu?., ki bi znati avtoritativni* potnih resim.-o \n kak»> d drč je on od u;e. Kaj p.» on toisli o .Soči*, v 15.0» čisio vsejf-flii.r, kf-r --' bri/a.-M«. ;-..% a-e^v. sodim prav žoiik«i kolikor ;:a i;'.d»'!ke iahon-ske goriške tvrdk»-. kati'n* vvdjiije na vse nmžue načine ua'etuu učdcrstvu in občinstvu pod geslom .Svoji k svo^nts*, ^\a nasprotuje drugi narodni tvrdki. Dopisnik j" zapisal skut o doslovno tit^cde, k.dere je ta itm/, govori! že i\risp.u»: ivhmi, ^\i sta /. .lopismkom v najožji zvezi, ako nista c. 16 pod jedno streho. Zdaj v t,-.boru tjhizzijevefo, zda; pole/ .Prim. Lista*, zda] zopet 7, du*si> \n tele.soin pri .Narodu", da je le mogoče udariti po ,S\»čt". Poznamo ptiča in v«»mo, /..ikaj vse (o. .\ko \<i vv.b-lo {odi občuislv«', bi r.ič's'»f!-.i tjko , odkcj.i in v kak namen n-i. raz:i.s.ie •'. ¦ :s-jp,» U b-k«aii s lel '¦ I Sicer o -\o^.m Č.isj; iv piav pride !     -   Niti besede  v»>č !
K.ir se   tiče   dop^tukfivega   /'eba-.l tu\f,\
0  abstinenci v d. b-Ui>-u\ r.boiu. rt" ." -tsiuo potrebe, d,{ bi mu k.., od^-ovn:-:!:. 'i'..ko i'a-.'atije nikogar na pi-.'.{ra*t!
Prelskare. -- V tdariovao •. in v pisarni Kari.-, S e p p c n h o f e r i .. .l< bila vč»-rai  h»*tM  pr.Jsk.-va, k: ,;e  Ua....  t.d   ",'t  do
1 L ure predp. Tudi v .-! !:.:atv!J't u tovc lini' so  preiskavah.  Na-ii  ;; .1,  tlit1---*».
iVei-kavi sta v zvv.;. - so.lnim p-.-ht-paujein proti «lo.ierma.':i r.\ i>ruma!u.
.Dr." 1'odpriuaz.        IVavi^o. dd P.i-
lijani so se zei,» trt: i.a. da bi ga bili spravili i/, prefskovain-va zapora, au tu -e jim to pot posrečilo. H, Mi so brc up'iv.("i tu h na iner«>dajno os;-";e, A.i hi kako pri-li v du-tiko ž »jim. pa MU je tu.U spodletelo. Menda bi mu radi k.;j povedali, ali pa pripomogli, da bi ušel ,'¦-.'. :ti-jo tje doli v tiste blažene ravnine, kaiaor ga je  vedno vleklo sreč«.
.Lega de|'a gioventu friuiuna* .e tor-r. sedaj bre:-. i»j«^\i, t. j. brez glave. Kaj rt ,j dela S.' ostanek telesa V Ah ni čas, da s\> ^i pokoplje r !   —
L,udje povprašujejo, kedaj bo r.izpu-scVuo tisto imeirtuo društvo .Lega d--!lu gioventu friulana* !? --
Zanimiva obravnava. ~- V soboto je bila na tukajšnjem okrožnem sodišču dolga, jako natančna vsklična obravnava proti uči-teljiski gojeuki Benedetti, katera je bila obilolzena", da je^ metala kamenje And ± decembra I. I. v .Šolski Dom' ter da je jeden kamen ženo L o viSče k zadel tako hudo, da ni mogla skozi cel teden opravljati svojega navadnega dela. Obravnava je skončala tako, da je bila gojenka Benedetti popolnoma oproščena (pri prvi obravnavi je bila obsojena na 10 gld. globe). O vseh podrobnostih obravnave ne poročamo, ker so nashu čitateljem dogodki od 2. decembra v »šolskem Domu" dobro znani, omenimo pa, da nimamo  končno nifi proti temu,  da  je bila
Bcucdetti oproščena, ker se zdi Človeku, če se postavi na lice mesta, res dokaj čudno, da bi bila mogla mladenko vreči z okna, kjer je stala, i nasprotno više stoječe okno pri precejšnji daljavi kamen s tako močjo, da bi bil ženo Lovišček udaril tako hudo. Tega mnenja je bila komisija, ki si je popolndne bila ogledala situvacijo v ,š. D."
Na to stran dovolj l Obdolžena Bene-cMli, (katera pa je ploskala, ker je bila Lovišček .dobro" zadeta, vsled česar je letel, sum na, njo) je torej oproščena, in mi stojimo ored dejstvom, tla dne "2. decembra i. 1., na tisti znameniti dan, na kateri se te blagoslovil .Šolski Dom-, postavljen v spomin 50 letnega vladanja cesarja Francu Jj>zefa.Jf letel° v to p o « I o p ; e i z h i $ * z »Hi sprotne strani k :i meti j »N j* d en lt'h kamnov je /,a<iel - kakor povedano -— ženo Lo-vUčfk, dr«igi pašo padli na tla pred .^ul, l><nuV lie.larstvo je b:!o na iicu ine-tu Lik'M «> v-«':" <»hve*»Vm», ittU'li(iv;»IU' sn l*.le ptife in ?»--l,ir P. .-i ¦'. I-:', na hm ui^ta liani-*! v-<* piiln-bn- b.-ItJ.kf :u iiians.-h... S b.;.- tu-ii -lorlriH. im'!
volilne komisije, v katero je poklical starosta And. Kocijančiča iz Podgore in And. Ž n i d a r C i č a iz Gradnega. Prav mirno in dostojno se je volilo. Županom je izvoljen g. Anton pb Reja iz Kozane z 29 glasovi, toraj enoglasno, sam sebe ni volil. To zaupanje si je pridobil z nadpelletnim strogim županovanjem. Ko so svetovalci zaklicali: ,Bog živi novega župana !8 — so začeli Ko-zanci streljati in- pritrkovati na zvonove. Po dokončani volitvi je bil skupen obed, katerega so se" udeležili; vsi (30) občinski svetovalci. Med obedom je došel zastopnik c. kr. vlade ter v občinskem uradu potrdil volilni zapisnik in sprejel obljube. Obed se je nadaljeval meti napilnicami. petjem in godbo. Ko je, vzkipelo veselje, priporoča sta-rašina g. Anton Š k o 1 a r i S, naj bi vesela družba darovala kaj za .Šolski dom" in .A I o j z e v i s C e*. Nabralo se je 12 kron {2\ gb), ier poslalo vsakemu zavodu polovjeo (11  ktoui. H"g blagoslovi dobrotnike !"
Kako spoštujejo nedeljo. Pijejo nam iz Krotnberka : .Pretekli trden je bilo prišlo h kmetu '/,. trte eepit ,"> poieiitarjev, poslanib od H. iz (iorio.\ V tednu so služili /a polento, v nedeljo so si hoteli prislužili pa za s.irdele. Ah prijel je neki neuslrasljivi mo>„ kateri jih ;e zapodil, da so odkorakali na hlev krnita '/,., odkoder -,n gledali drobno kakor miši i/ moke.
Vi tile, kako ti tiri <poMujeo nedeljo, potlej  pa  n.i".  l>og da dobro letino \*
Zo|»:»t abnennahio lele. Včeraj so prhali vi (Jorhe v Tr-t tele, kateri' ima sprediiMi b.'\'o nog«1 na sredi skrivljeuu, tako da »lopa le po treh : tista noga pa ima o parkljev in ;<• \id<ti, kakor poldruga noga. Te> }v s Tolminskega. Vojaki novukl. Pri naboru •¦ Cerknem diie ±2. t. 01. |e bilo potrjenih mladeuirev : v I. razredu i/n.ed (11 novincev 30, v II. i.i/.tfdr. i/.me.l 10 novincev J in v III. r.iz-r.uiu izmed ti novimev V. -kupno je bilo potrendi  H.
(.Mulca uredništva.       (i. J. F   i v Pj:«tb;"iuio pnh idnjic nespn-ii.enjeno.
italijansko   in   nemško
V   V.
Društvene vesti.
1'MlelJsk« društvo /a se?am«kl '.al. iikvaj vabi k letnemu nl>C vboni, ki bo v Štanjelu dne 1 maja t. !. ob UP „ .top. Urnun r.d: I. Pr«a*Mtau;e zap. o zborovali;«! .¦ .lin- 13. »»ki. pro-.'e(:.« l»-la. :!. Poročilo v ilin-,!u-\ie;i{ delovati:!. 3. Itatuni za minulo ¦»t«., i. Poio."i!o odposlancev o v.-pi-hih na Uiinaa. ."/. HcfcMl • i> ireiiju vina. «i, Voli-!ev   diuMveiu-ga   \n«Mva.  7.   Predlogi.
	,Vinarsko		In	saljarsk« d		nišho"  v
K	aiunjah o- ;a», s. dom:  i.	bo   it it:. - i Poz*!	";°	<-.voj uri \:t pred,,-	».•dni .poldne iuika:	ibčni zbor z dnevnim :„'. Poročilo
«.	nikovn:	:;. Pc	roč	.'o  den	irille.il!	i : 1, Kra-
	k   IMMel	glMb	aimri-ki		i   lit ;	.".. M.,u<i.ci
n	!-vi Ji. K	«jin!ui	ud.	ele/bi	abi	«>1)IJ«)I{.
Vabilo. -- občina Vili sv. Miluda pri Uub;;,ih vabi vsa društva ter slavno občin---{mi k v. -i'1-ci. katero priredi občina pori voMvom ^bmSiiKtva d-je :tO. aprila t. I. a ps.-!iki i.iAii.;1!,! en*- ohriij-ke ceste, katera vodi u liul.jj na Vrh. Ves-diea bode na prometu ; -iirala bo \oja%ka godba. K mno-;*ol<ro;tii   :jd"ležbi   ubuduo  vabi
Miiri-jln*t v o.
tirolsko    dežele skupino.
Pomnožitev avstro-ogersko armade.
— Pruski listi poročajo, da se pomnoži avstro-ogerska armada po nemškem vzgledu; taka pomnožitev, ki se izvrši polagoma, bo stala 100 milijonov gld. Pomnožitev pride radi tega, ker naša armada je med armadami velevlastij prva za najmanjšo, t. j. za Italijo; nadkriljujejo nas Nemci, Francozi, posebno pa Rusi.
Tirolski Italijani. Pogajanja med laškimi in nemškimi zaupniki se pricno ta teden. V to svrho bodo posebne konference, katerih se udeleži 7 nemških konservativcev, 4 nemški liberalci iu 4 Italijani. Vlada je baje pripravljena bodoči italijanski kuriji v tirolskem deželnem zboru dali pravico določati | proračun za njihov del dežele.                             |
Torej vendar dosežejo, kar hočejo. Kako pa je p Slovenci po deželah, v katerih so v manjšini V! ?
Ponarejale! bankovec v. V Badeszu na Ogeokem so zaprli ves občinski zastop z županom vred. Ti možje namreč so delali v kleti občinske hiše petake in desetake že skozi 2 leti. Slednjič so jih zasačili. Lepo slarasinstvo !
Razgled po slovanskem svetu.
Odlikovanje. Pevsko društvo »Adrija* v Harkovljnh pri Trstu je imenovalo na svojem izrednem občnem zboru dne lih t. m. gosp. Mrabr. Hažma svojim častnim članom radi zaslug, katere si je stekel za društvo.
OhMnske volitve v Ljubljani morajo bili           kakor  so  da posneli iz ljubljanskih
listov prav viharne. Včeraj je volil tretji r.i/.red. Kandidate so postavili liberalna in klerikalna stranka ter tudi Nemci so prislra-i|i z i kandidatom. Ker nobena lista kandidatov ni dobila absolutne večino, je bila danes o/,ja volitev, katere izid nam v tem hipu še ni znan.
V ee.škrm deželnem zboru so sprejeli resolucijo, naj se pri bodočem ljudskem štetju prihodnje loto poleg obče val nega jezika določi tudi narodnost.
Istrski deželni zbor. - V soboto je bila .seja brez slovenskih in hrvatskih poslancev. Tajnik ilostantini je čital zapisnik o zadnji seji, v katerem je povedano o govoru dr. Dinka Tniiajstica to-le: parla lungo iu ima lingna slava. Iver slovanskih poslancev ni bilo, je interpeloval poslanec Venlrela predsednika, če so poslanci manjšine opravičili .-.vojo odsotnost. Predsednik je tekel. <l.i ue vi: uičcsa. Venlrela je zahtevaj, naj se proti ncnavzočiin poslancem no^lop;t po pravilniku ; predsednik je rekel, da je to stvar predsedniška.
Tudi istrski r.Sovanidd poslanci so uvideli, da jim sio koristi nič, če so prisotni v zbornici, ker tam dcjarijsko ne morejo storiti ničesa za svoje volilce, saj niti govorili ne smejo iti v nobenem odseku niso zastopani, (''.emu torej hoditi v deželni zbor, kjer nimajo nikakega varstva ! Izstopili so, in tako v celem Primorju v deželnih zborih ni slovanskih poslancev, in* jih tudi ne bo, dokler vlada ne ukrene kaj takega, da bodo mogli nastopiti tako, kakor se spodobi v konstitueionelnej dr2avi S
Štajerski dež. zbor. —• Ker se zahtev slovenskih posl.uicev v tem deželnem zboru ne upoMeva, kar se je z nova pokazalo pri predlogu o ustanovitvi meščanske slovenske soie v St. Juriju ob južni železnici, so slo-v e u s k i p o s I a n c i izstopili i z d e ž. 7. b o r a i u v <= o b o t o se niso udeležili več seje. V imenu konservativnih nemških poslancev se je v soboto pritoževal poslanec II a g e i) h o f e r radi postopanja večine pri volit vi v razne odseke tako, da je povsod odločilna, ter izjavil, da konservativni po-si.mci nočejo sedeti v zbornici samo zate-gadel, 1I.1 bi bila sklepčna. Na   to   so  z a-
za usodo bednega naroda slovenskega. Hvala, hvala! — O vspehu bomo poročali.
Za slovensko Hturgijo. Deželni odbor dalmatinski se je cbrnil v zadevi slovenskega bogosluženja s posebno pritožbo naravnost do kardinala R a'm p o 11 e.
Na shodu škofov po poročilu „Jedin-stva* so branili glagolico vsi — razven iednega.
Willielmova tekočina za mazanje „Bassorin"
c. kr. privilegovana 1871.
Cene: 1 vrček 1 gld., 6 vrčkov 5 gld., 12 vrč kov 9 gld. poštnine prosto na vsako "pošto po vse Avstro-Ogerski.
Whhelmov c. kr. priv, „Bassorin" je sredstvo, Cegar pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah iu praktičnih skušnjah in se proizvaja edino le v lekarni Franca Wilhelma v Neunkirchen.
Kot_ mazilo koristi s tem, da-je pomirljivo, ohladi in vtolnž! bolečino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh.
Zdravniki je vporabljajo v teh slučajih, posebno ako se te bolečine pokažejo po velikih naporih na inarširauju ali pri zastarelih boleznih j rudi tega se je poslužujejo tudi hribolazci, gozdarji, vrtnarji, telovadci in koloiarji z najboljšim vspe-hom.                                                                 V.
RAZGLAS.
Letošnjo košnjo najboljših travnikov in deteljišč odda v večjih in manjših kosih dne 1. maja t. 1,
Frsnce Člb^f,
v Ajdovščini,
Naznanilo.
Naznanja se slav. občinstvu, da mlin v Dornbergn, katerega je imel do sedaj v zakupu gosp. J o ž c f Š i n i g o j, veleposestnik, imel ga bode tudi nadalje. Toliko dajemo v pojasnilo glede razglasa v  „SoČi" Štv. 30.
išče se gospod,
j ki ima potrebne sposobnosti ter veliko poznanstvo, da prevzame za Gorico in okolico glavno zastopstvo in inkaso zavarovalnin dobro vpeljane normalne in ljudske zavarovalnice. Po kratki izkušnji se ga nastavi stalno z dobro plačo; kavcije 150-200 gld. Ponudbe v pismih pod »Priden* na uprav-nistvo .Soče".                                              _____
družlie   sv. Cirila   in   M t: f oda v L ju bljaui.
Razgled po svetu.
ttazne vr.itL Finančni minisJer dr. Kuiz! ;e bil včera. pri o-sarju v po«"bni avdi ciii-i, ilrdn H oh e o \va rt u, ki je proti ki. leden oho e!, seje obrnilo na bolje. — Pivsi i»iim>hT-k3 pr-.d>. grof Pad en i je obolel.— Itiiski r,:i'bo dal nevesti črnogorskega pnnca Da n »lit dole jedi u milijon ruhijev. - Spomenik generala Herezija, kije branil budimsko trdnjavo J. \Hlš„ so prenesli v kadetsko Šolo": doslej je stal na trgu sv, Jurija, kjer je bodel Madjarc neprestano v oči; prenosu v kadilsko šolo so se prolivili svoj čas, no sedaj pod Szellnvo vlado je šlo vse gladko, brez vsake demonstracije.
Mirovna konferenca. — Turčija je proteslovala proti temu, da bi bila zastopana na mirovni konferenci tudi Bolgars ka, češ da hi samostojna država ; sedaj pa se čuje, da bo zastopana vsejeduo kakor tudi Vatikan, ker baje ttusija se trudi, d.i dobi Vatikan na konferenci svojega zastopnika.
Proti razdelitvi tirolske dežele. — Nemško-narodna stranka tirolska je imela 21. t. in. v Gossensaassu shod, na katerem je bila sprejela resolucija, s katero se pozivlje dež.  zbor, da ne sme privoliti v razdelitev
pustili dvorano in de ž. zbor je posta I n esk lep če n.
NksKlJski deželni zbor. V razpravi o odgovoru deželnega predsednika na inter-pf iaeijo glede jezikovnih naredeb so vsprejeli v soboto resolucijo, v kateri se zahteva, da se ima vestno spoštovati nemški jezik v vseh strokah sodne uprave v deželi, in da se ne sme ukrenili ničesa brez dovoljenja dežel-ii.-ga zbora.
S krata: Vse naj bo nemško l
Jezikovni saktt-ii. — GeSki listi poročajo, da znani sekeijski načelnik .Stum-merje izdelal jezikovni zakon za Češko, kateri se ima uveljaviti poiom § 14. Po njegovem načrtu hi se razdelila dežela na 5, delov: čisto češki, čisto nemški, pretežno češki oziroma nemški ir. jezikovno mešan. Cehi trde, da tak načrt bi kršil § 19. osnovnih zakonov, ker ne bi določal narodne jednako-pravnosli temveč le reciprociteto, vzajemnost.
Nasledki preganjanja glugolfoo. — Posestnik v Arbauasih pri Zadru Niko Vukič je povedal svojemv župniku, da ne da krstiti svojega otroka po rimskokatoliški veri, dokler s-e ne zagotovi hrvatskemu narodu privilegij glagolice. Zatrjujejo, da temu izgjedd bodo sledili še drugi.
- Jugoslovanska akademija bo 3. maja v veliki dvorani na Žofmjskem otoku v Pragi; priredi jo društvo .Šumadija" pod pokroviteljstvo barona Or. Ladisl. Riegerja in- s sodelovanjem prvih čeških dam v korist slovenskim šolam na Koroškem. Milo nam je, ko vidimo toliko zanimanje češkega občinstva
Velika hiša
v Matavunu zraven »lovcčih gkocUnnakih jam, .'I ure od Trsta iu % uro hoda od žologitiobe postajo Divača, ob živalmi prometni cesti Heka-Trst, z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskinii klolimi, a H krasnimi sobami s posebnimi ulioili, kakor nuluSč prirojenim za mnogohrojne letovSfinike, ki vsako leto prihajajo v la divnoromantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obzirnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
na prodaj
Proda se tudi na večletne obroke. — HiJa, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za gostilničarsko in štacunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razuu navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi olvskovalei škocjanskih jam.
Vsa pohlitvo z vrtom In parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
. Nataujčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahorčiču v Matavunu, poŠta Divača.
Konsumna zaloga olja
ANTON   SIRCA
v Gorici v nunski ulici št 12.
Cena Olje jedilno fino . . n dalmatinsko . . w istrsko . . . . , namizno I.ma . „           „        fmejše
ikovrstnih olj: .....lit.
nov.   32
*      36
.     40
n      44
.      48
,      56
,      60
B           „        najfinejše .   .   .  . ,
„           „        Exlra......•
»           «        specjaliletno ...»
NP.: Za mesto Gorico in okolico oddaja se prosto na dom. Zunanje pošiljalve se izvršujejo v pripravnih in močnih kositra-slih vrčih od 5 00 30 litrov, večina v sodih. Za razprodajalce poseben skonlo. Z odiičnim spoštovanjem
Anton Širea.
Šola v eiiraiiju.
Podpisanec naznanja slavn. občinstvu, da se je nastanil v Gorici ter da bode poučeval v citranju bodisi na lastnem domu, kakor tudi na dofnu gospodov klijentov. Kot spreten citrar zagotavlja natanjčnost v pouku ter nizke cene.
Priporoma se udani
Ernest Cerny,
ulica Barzdlim štev. 2.
Trgovina r. jedilnim blagom
G. F. Resherg v Gorici,
x Kapucinski ulic! št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor -- kavo — riž      mast — poper — sveče — olje — Škrob — Ječmen — kavlno primeso       raoko
—  gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—   aol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
, bakreni vitrijol ito.              3 20   S
Zaloga pristnega daltiiatinsfcsga žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega vina.
{
ODLIKOVAN             ^
fotografski atelier )f
na Jravniku štev. // v Gorici,
podružnica •
na Atuniedottu št. 2» v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu   v  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
Zeta 1881. y 6orici ustanovljena Ivrdka
KRi8SSieulHsBiM3,
(nasproti minski cerkvi)
priporoča pref, duhovSrini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cveLlic za vsako vrslne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške po'rehe, voščeno sveče itd vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)  ....       tiskarno Jrk na perilo.              (P. cl.l
.Kažipota'
— elegantno vezanega — imamo še kakih 30 izti-so\\ Cena 60 kr.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav
ŠOB. YINBYŠ-J1,
v Pragi na Smihovu
(PraharSmichov) Vinohradska uliee cislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju soivolskil! in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih,
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoimu-
otih spriful domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. tlene zelo zmerne, plačuje
se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki,  proračuni  in  načrti  za  popolne  telo-vuttaice  pošilja  na  zahtevo  brezplačno in   poštnino
m-ftsio.                                                                                      -i
Poprave izvrSiije pn najnižjih cenah.
•••••••••••••••a	
Anton Pečenko	
Vrtna ulica 8 -pristna bela	GORICA       Via Ohrtlino H priporoča %JiM«     briških, dal-
in črna vina	«^J^^     matinskih in
iz vipavskih,	<!!jtt§K         isterskih
furlanskih, Dostavlja n	6sF          vinogradov. i dom in razpošilja po železni«! na
itrov  naprej. Na zahtevo pošilja tudi tizorce. Cene zmerne. Postrežba poštena.
•^*1
Prave in edine želodčne kapljice,
Zdravilna moc teh
kapljic je  neprn-
kosljiva.     Toksi-
\>\]kQvredijo redno
prebavtjenje, če se
jih dvakrat na dan
po   jedno   žlicico
_          popije. Okrepe pn-
sv. Anton Padiiv. kvarjeni želodec,
store, da zgine v kratkem času
omotica in zivotca lenost (nirtvost).
Te kapljico tudi store, da človek
raji je.                 ~\)
Cena steklenici SO kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoietti v Gorici.

Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov eikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz ciste cikorijske in sladove Ivarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačiflll v Ljubljani
g*Lg3Eff*    Slatina kava družbe sv. Cirila in Metoda i
esssss;
¦JHI
Umetno gnojilo „Kopros"
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, kemika v Trstu.
Zaloga in prodaja
pri K r n o s tu S t e c k e v & Conip. v Gorici, v ulici Ascoli št v.  1, Na zalttevanjo se pošiljajo programi zastonj.
ii^#####*##«*###*#*#*#*##*#*###^#ii
J                      NAZNANILO.
*
^i           Podpisa nec uljuduo priporoča slavnemu občinstvu, posebno lastiti duhovščini,  a*
2  uradnikom, učiteljem,  sploh gosposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno JJ
jP  pa novoporočenceni                                                                                                              9w
J?              svojo bogato zalog* vsakovrstnega pohištva,             |J
J\   podob na platno in Sipe z različnimi okvirji,  ogledala vsake velikosti   ter preproge  W
JP  za okna. Različne  stoiiee iz trsja  in po nemškem slogu,   posebno za jedilne sobe. W
*WP  Blazine na strune in afriške trave z zimami in plr.tnotn na   izbero ter razne b.;,»c- W
^  carije.  Sprejema   naročila   raznih  divanov ter naročila   od   priproste   do   na.fUteje J%>
^  jedilne, spalne in po>elne sobe  od prvih mizarskih   mojstrov,   posebno od odliko- (}L
^  vaiie Onigojeve delavnice v (Jerici.                                                                                   aT
J(           Keči, katere se ne nahajajo v zalogi,  preskrbijo  se po izberi cenikov v naj-   i?
w  krajšem času.                                                                                                                        tP
"W           Daje se tudi na obroke, bodisi tede,.pke ali mesečne. — Pošilja se tudi izven ij^
Qp  Gorice po železnici in  parobrodih.
<§L           Nadcjaje se ol ilega obiska iz mesta in dežele, belježim /. odličnim spoštovanje!
¦                                                     Anton Breščak,          #*
<${>                                                                                       l!os,,o*kn ulica-fliev. II (Vi., S)gr.„n Na. U.)     ^
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane .:ene!
Trijeri (Čistilni stroji za žilo) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti jeicr-CSpcri,   poboljšani   sestav Veniiorclov.
MEBHfnice, mlini za žito, stiskalnice (pieše) za vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice in.a;o skoro ono tlueilnn »noi-lakur lJ.iiuvliine vodovodne prcsir).
Stan-.oreznice }ako lahko za goniti in po zelo zmernih cen><j. Stiskalnice, za seno in slamo, ter \sepoir. Ime, v.-^kovivlne in]jii]i-I.-kc biroja->roi]»jr»
izvi &it\ i
Jg. llellcr na Dunaju
II/8 Praterstrasse 49. ><»<1 ponarejanjem se je posebno treba v
Zastopniki
V Mirodilnici.
(drogeriji).
Ivan: Kuj pa delaj. Marko?
Marko: I, kuj ilelani. s.ij vidi.;! |br\v in flje nieljetn x:i mizarje in plck.trje. da hodu najini ljudem po ceni a vendar ^osp,,sko barvali in pleskali »»ohišje in le.-ene d le pr-do-ita (vraia, okna hodnike i. d.Ti. T11.lt hrani >> z;,!ij.. razne pokosil in krede, poVm kit, klej, ?us Io plaveč i. t. d. _- Slika 1 jem iinulajiim barve, suhe ia v puSicah, hronze. čopiče in saliltimi; jtarvarjem uniline, lesna barvila, železni viinj„l m razno soli; zidarjem pa. cement m dru- 1. •-Kaj pa ti Ivan?
Ivan: Jaz pa prodajam skoro zastonj vsakovrstne potrebščine za obrtnike in kmetovalce, za skrbne gospodinje in iniCtie dume, za d.jcnčke in oilrasle Ijmli; skratka pri meni dobi vse, kar potrebuje mlado in staro, bogato in ubogo, zdravo in hromo, obojega spola!
Marko: Pmv, prav! Pa vcS, združiva se skupaj, pa prodajajva tu-le v Tržni ulici lik sadnega trga!
Čvrsta m'srodilflii'arja.'
IVAN in MARKO,