1 1 3 ft 7 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 5 Leto 1982 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 650 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421 — 1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. USPEŠNO V 1983! Kot je v navadi, se ob prelomnici, kot je novo leto sprašujemo, kaj lahko pričakujemo v prihajajočem letu, pa tudi razmišljamo o dogodkih iztekajočega se leta. Iztekajoče leto 1982 je bilo v svetu burno, polno pomembnih dogodkov in spopadov na mednarodnem področju. To pa je odraz gospodarske in družbene krize današnjega sveta, ko velikim silam ni všeč, da bi se karkoli spremenilo v mednarodnih odnosih v korist manjših in gospodarsko manj razvitih držav in narodov. Energetska kriza,ki je zajela ves svet, se je z vso ostrino pokazala tudi v Jugoslaviji, zato smo bili prisiljeni prevzeti ostre ukrepe varčevanja z energijo, posebno energijo na bazi tekočih goriv pa tudi električno energijo. Pri tem smo dosegli že tudi prve uspehe, ki nas ohrabrujejo. V Jugoslaviji smo bili uspešni tudi v izvozu, še uspešnejši pa smo bili pri omejevanju uvoza. Ti rezultati so bili zunaj naših meja ugodno ocenjeni, zlasti v tistih deželah, ki jim dolgujemo. Na Kosovem smo priča konsolidaciji znanih razmer, ki so nam bile ob naši premajhni budnosti prinešene od zunaj. Ob večji odgovornosti, pa tudi sedanjih in bodočih ukrepih na področju gospodarskega razvoja ob večjem sodelovanju OZD iz vseh jugoslovanskih republik, lahko pričakujemo nadaljnje izboljšanje razmer. Današanji svet je razklan na dva ,,svetova", na razviti sever in nerazviti jug. Zanimivo je, da ima sleherna dežela svoj jug, ki je skoraj praviloma manj razvit od severnega dela. Enako je tudi v Jugoslaviji, ki pa ta nasprotja uspešno razrešuje in sicer zato, ker je družba pravočasno spoznala vzroke in vemo, kako se ta nasprotja razrešujejo. Tudi v ELKROJ—u ne smemo in ne moremo biti ravnodušni do razmer v svetu in Jugoslaviji. Prisluhniti moramo problemom in ukrepom, ki so dejansko samo pripomoček za razreševanje problemov, nasprotij ali nevzdržnega stanja v gospodarskih in medčloveških odnosih. Tudi v prihodnjem letu ostaja naša usmeritev v izvoz naša primarna naloga, saj bomo izvozili skoraj 70 % proizvodnje mozirske temeljne organizacije in 30 % šoštanjske temeljne organizacije. Gradili bomo obrat v Lučah, Šoštanju, nadalje bomo razvili poglobljeno sodelovanje z DO "MLADOST" iz Ča-jetine, z DO "MODEX" iz Doboja, s Tovarno usnja Slovenj Gradec in še bi lahko naštevali. V letu 1983 bomo živeli na osnovah, ki smo si jih ustvarili v letu 1982 in preteklih letih. Uspešno bomo zaključili poslovno leto 1982, ustvarili si bomo celo nekaj finančnih rezerv za nastopajoče leto. Že samo dejstvo, da v svoji usodi odločamo sami delavci ELKROJ—a, nas lahko ohrabruje. Razumljivo je, da dajejo okvir našemu odločanju objektivne okoliščine izven in znotraj delovne organizacije. Pa vendar bi bilo o tem razmišljanju treba reči, da samoupravno odločanje ne pomeni, da lahko vsak dela kar hoče. Nasprotno, samoupravna družba je visoko organizirana družba, ne na prisili, pač pa na dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju. Številne seje DPO, samoupravnih organov, zbori delavcev, referendumi, pričajo o samoupravni aktivnosti delavcev ELKROJ—a. Kljub uspehom moramo reči, da ELKROJ ni brez problemov, ki pa jih skušamo reševati na samoupravni način. Da bo tako tudi v bodoče, se bomo morali truditi, da DO napreduje tako v tehnično—tehnološkem smislu kakor tudi v medčloveških odnosih. Medčloveški odnosi niso bili vedno dobri, vendar še vedno v mejah, da smo jih razrešili po samoupravni poti. Kolektiv bomo morali več izobraževati, vzgajati in informirati, kar bo prispevalo k zrelosti in večji samoupravni zavesti slehernega člana kolektiva. Samoupravno sprejetim odločitvam bi morali biti tuj tozdovski, kolektivni in vsakršni egoizem. V samoupravnih odločitvah se mora in se odraža naša širina in znanje, na žalost pa včasih tudi naše neznanje. Za analizo samoupravno sprejetih odločitev v preteklem letu bi bila ugotovljena naša samoupravna zrelost in zavzetost. Ocenjujemo, da je doseženi tehnično—tehnološki nivo DO ELKROJ in izobrazbeni nivo (več kot 50 ljudi s srednjo, višjo ali visokošolsko izobrazbo) in samoupravni odnosi takšni, da lahko prispevamo k stabilizacijskim nalogam več kot lahko prispeva povprečen enako številčen jugoslovanski ali slovenski kolektiv. Zato bomo kolektivno več proizvedli, izvozili in ustvarili relativno večji dohodek. Vzorni bomo poizkušali biti tudi v samoupravnih odnosih. V prepričanju, da bodo pri svojem delu samoupravni organi in strokovni delavci deležni podpore celotnega kolektiva, želim vsem delavcem ELKROJ—a in vašim svojcem uspešno in srečno novo leto 1983! Direktor Ivan Kramer, dipl. oec. Analiza aktivnosti DPO V ponedeljek, 13. 12., so našo delovno organizacijo obiskali sekretar OK ZK tov. Strašek, podpredsednik IS SO Mozirje tov. Finkšt ter predsednik OS Zveze sindikata tov. Purnat, z namenom, da ugotovijo stanje gospodarjenja v naši občini, ocenijo možnosti razvoja v prihodnjem letu ter istočasno ugotovijo aktivnosti družbenopolitičnih organov v posamezni DO. Na sestanku, ki so se ga udeležili predsedniki 00 sindikata, delavskih svetov, komisij za samoupravno delavsko kontrolo, predstavniki 00 ZK, direktor DO ter vodja tozd Konfekcija Mozirje, smo analizirali predvsem tri glavna področja: — rezultate gospodarjenja v letošnjem letu — planske cilje za I. 1983 — sodelovanje sindikata, samoup. organov, SDK ter vodilnih struktur v delovni organizaciji Splošna ocena je bila, da smo v letošnjem letu dobro gospodarili , kar nam dokazujejo finančni pokazatelji, saj smo dosegli in presegli cilje, ki smo si jih postavili z letnim planom. Veliko smo napravili tudi na področju izvoza, zlasti izvoza na konvertibilno področje, saj smo ga vrednostno povečali kar za 113 %. Ob doseženih finančnih uspehih pa nismo dosegli plana fizičnega obsega proizvodnje, kar je posledica zahtevnejših artiklov za izvoz (termo hlače) in domači trg. Velik poudarek je bil tudi na likvidnosti, ki je slaba tudi zaradi vsesplošne težke likvidnostne situacije v republiki in državi. Tudi v prihodnjem letu bo potrebno vložiti vse napore za ustalitev in izboljšanje položaja našega gospodarstva, to pa bo mogoče doseči z dvigom produktivnosti ter z vse večjim prodorom na tuje, predvsem konvertibilno tržišče. Dosledno se bo potrebno držati določil resolucije in družbenega dogovora o delitvi dohodka v I. 1983, kajti le tako lahko računamo na sprostitev težkih razmer v gospodarstvu v prihodnje. Tov. Purnat je poudaril pomen in vlogo sindikata pri delu samoupravne delavske kontrole, saj mora biti njena gonilna sila in akter dela. Delovanja le-te še vedno ni čutiti v temeljnih organizacijah in DSSS, prav tako smo ugotovili, da naš de- Gostje iz BiH so pozorno prisluhnili težnjam naše DO PREDSEDNIK SO DOBOJ IN PREDSEDNIK IS DOBOJ NA OBISKU V ELKROJ-u Predsednik SO D o boj iz BIH in predsednik IS SO D oboj ter direktor Mo-dex-a D o boj, so nas obiskali in izrazili željo po še večjem sodelovanju. O tej odločitvi bodo v kratkem razpravljali samoupravni organi naše delovne organizacije. Gre pa zato, da bi naša DO sodelovala pri razvoju Modexa. DO Modex pa bi bistveno povečal obseg proizvodnje za ELKROJ. Obiskali so nas Zadovoljni obrazi pričajo, da je sporazumevanje potekalo brez zapletov PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM Glavni direktor delovne organizacije Tovarne usnja Slovenj Gradec Ivan Boš-nik in direktor naše DO, Ivan Kramer, sta podpisala samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. S tem samoupravnim sporazumom si DO ELKROJ zagotavlja proizvodnjo smučarskih hlač za svoje tržne potrebe, tako za domače kot tudi inozemsko tržišče. legatski sistem deluje slabo in da je hove obveznosti in odgovornosti do potrebno opozoriti delegate na nji- baze, ki jim je z izvolitvijo izkazala svoje zaupanje. Obisk iz ČSSR in Jugotekstila Poglabljanje stikov tudi preko meja naše domovine V preteklih dneh nas je obiskala delegacija iz ČSSR in generalni direktor Jugo-tekstil-a s svojimi sodelavci. ČSSR je pomemben dobavitelj surovin za DO ELKROJ kakor tudi kupec naših izdelkov. Jugotekstil pa je naš pomemben partner tako na domačem tr žišču kot tudi izvoznik naših izdelkov. Obisk iz SOZD PIK Zlatibor iz Čajetine Našo delovno organizacijo sta obiskala tudi predsednik SOZD PIK Zlatibor tovariš Veljko Stomatovič in direktor DO "MLADOST" iz Čajetine, tovariš Zoran Šukilovič. Pogovarjali smo se o poglobitvi sodelovanja med obema delovnima organizacijama. Naše sodelovanje pa že tudi sedaj uspešno poteka v obojestranskem zadovoljstvu. S 1 /12—82 je pričela s proizvodnjo tudi druga izmena na prvi proizvodni liniji v Čajetini, v letu 1983, pa bodo uspo. šobili še eno proizvodno linijo za 120 delavcev. Če bo vse potekalo po načrtih, bo proizvodnja stekla konec septem bra 1983. ODMEVI Z 10. KONGRESA ZSS Od OOZS sem Itila imenovana kot delegatka za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil v Can-kaijcvcm domu v Ljubljani od II. — 13. oktobra letos. Potem, ko je predsednik Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen o tvoril kongres, so delegati in gostje z enominutnim molkom počastili spomin na tov. Tita. Edvarda Kardelja in Janeza Barboriča, ki so umrli v obdobju med 9. — 10. kongresom. Pni je na kongresu podal poročilo predsednik Matjan Orožen. Med poslušanjem poročila so delegati nekajkrat burno zaploskali. Na največje odobravanje prisotnih so naletele naslednje misli z govora predsednika: „Za ceno, da obranimo in utrdimo samoupravljanje, je delavec pripravljen na odrekanje, pod pogojem, da to napravimo vsi, na vseh ravneh in vseh okoljih, da breme bitke za stabilizacijo nosimo enako vsi, ne glede na poklic ali družbeni položaj." ..Stabilizacija ni le zategovanje pasu. Je boj za trdno socialno varnost dela in delavcev. Pomeni obveznost in odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah, da s svojimi odločitvami omogočajo upravljanje z družbenimi proizvajalnimi sredstvi. Vsem tistim, ki še niso mogli, pa želijo uresničiti svojo ustavno pravico do dela na družbenih proizvajalnih sredstvih v skladu s samoupravno oziroma družbeno dogovorjenimi pogoji in v skladu z načelom, da v našem sistemu nima nihče monopola nad enkrat doseženim delovnim mestom, če je drugi pripravljen delati več in bolje.” ..Stabilizacija pomeni boljše delo vseh v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in tudi tistih v administraciji, režiji, servisnih službah, ki, če slabo in malo delajo, ničijo produktivnost, doseženo za strojem.” ..Treba se je sprijazniti z močno ukoreninjenimi težnjami, kot na primer živeti od tujega dela, prek socializacije odgovornosti in podobno. Boriti se moramo za to, da bo načelo delitve po delu veljalo za vse v naši družbi.” „Nenehno in z vso močjo moramo utrjevati avtoriteto dela, do kraja uresničiti načelo delu čast in oblast” ..Sindikat mora biti nosilec akcije. da se v vsaki OZD oziroma družbenopolitični skupnosti oceni, zakaj se za zagotavljanje zakonitosti in odgovornosti ne uporabljajo možnosti, ki jih daje naš samoupravni sistem (zakon o združenem delu).” Drugi dan kongresa smo delegati zasedali po komisijah. Že v predkongresnih razpravah sem si izbrala 5. komisijo “Politična, organizacijska ter kadrovska krepitev in statut ZSS.” Razprav v komisiji za politično, organizacijsko in kadrovsko krepitev in statut ZSS je zajela politična, kadrovska ter organizacijska vprašanja, organizirano usposabljanje sindikalnih aktivistov, članov samoupravnih organov, o delovanju klubov samoupravljalcev in izmenjavi samoupravljalskih izkušenj, razvijanje revolucionarnih izročil in vrednosti naprednega delavskega gibanja in delovanja sindikatov, finansiranje in finančno—materialno poslovanje v zvezi sindikatov, o delovanju sindikatov v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Razpravljale! so pri tem upoštevali usmeritve, ki so jih dobili kot delegati v svojih okoljih, to je v osnovnih in občinskih organizacijah ZS in republiških odborih sindikatov. Precejšnjo pozornost pa so delegati namenili tudi razpravi o spremembah in dopolnitvah statuta ZS Slovenije, ki jih je spremljala kongresna komisija za statut Zveze sindikatov Slovenije, ki bo o tem tudi poročala in predlagala konkretne spremembe in dopolnitve statuta. Razprave so potrdile pravilnost usmeritev, ki so opredeljena v dokumentih za 10. kongres ZSS. Kljub temu pa je bilo izraženih nekaj pripomb in predlogov za izboljšanje vsebine dokumentov, ki jih komisija v svojem poročilu upošteva kot podlago za nadaljnjo krepitev vloge in položaja delavca v združenem delu. Zadnji dan 10. kongresa smo delegati in gostje zaključili s plenarno sejo. Izvolili smo nove člane v republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, kandidate za člane nadzornega odbora ZSS in še v nekatere druge komisije in odbore ZSS. Sklepne besede je zbranim delegatom in gostom 10. kongresa podal predsednik republiškega sveta ZSS. Marjan Orožen in med drugim poudaril: „Zavedamo se pomena in teži ne nalog, ki jih prevzemamo in te-žine razmer, v katerih jih prevzemamo. Danes smo sprejeli mnoge po- membne naloge, številne ukrepe in nove usmeritve v delo naše organizacije.” Glavne naloge, ukrepi in usmeritve sprejete na 10. kongresu ZSS so bile: — posvetiti večjo pozornost uvozu — izvozu — sproti urejati razmere med delavci — analizirati probleme in jih odpravljati — boriti se proti temu, da je samoupravljanje v krizi — poostriti odgovornost — večjo pozornost posvetiti pridobivanju dohodka in delitvi OD — borba za boljše nagrajevanje; delo naj bo merilo za plačilo — breme stabilizacije razdeliti na vse — dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov in še pomemben ukrep, ki smo ga vsi delegati in gostje pozdravili z bučnim aplavzom, — dinar naj bo edino plačilno sredstvo v Jugoslaviji. S plenarne seje je bilo poslano tudi pozdravno pismo predsedstvu soc. federativne republike Jugoslavije in predsedstvu centralnega komiteja ZKJ. Na koncu še nekaj skupnih misli: Na kongresu je prišla do polne veljave beseda delavca in prav s tem smo napravili korak naprej. Kongres je bil zelo kritičen do vseh pojavov, ki pritiskajo na deformacijo samoupravljanja. Na kongresu je bilo ustvaijeno izredno ozračje, kar pomeni, daje v sindikalnih vrstah dosežena izredna enotnost. Sedaj bo potrebno v sindikatih dosledno izpeljati pokongresno aktivnost. Za to aktivnost pa bo potrebno imeti vso pomoč in podporo vseh delavcev ELKROJA posebno še pomoč in podporo vseh vodilnih struktur. Uspešno delo sindikata je odvisno od zavzetosti sindikata in s tem aktivnosti vsakega posameznika. Poldica Čopar Bo pregovor „rana ura, zlata ura ” utonil v pozabo ? Pregovor, ki smo ga v preteklosti velikokrat slišali, postaja danes vse manj aktualen. Ves zahodni svet že precej časa prične z delom kasneje, češ, da je delovni človek tako manj obremenjen, napet in da je delovna storilnost zato boljša . . . Pri nas smo se doslej strogo držali ustaljenega delovnega časa od šestih do dveh, saj kljub nekaterim poizkusom z uvedbo novega delovnega časa nismo uspeli Stabilizacijsko obdobje, ko se vneto borimo za večjo produktivnost, varčevanje, ... pa so nas prisilili tudi globlje razmišljati o pričetku dela in tudi ustrezno ukrepati. Tako so nekatere delovne organizacije in ustanove pričele delati kasneje že v novembru, druge v decembru, nekateri ob 8., drugi ob 7. uri. Pri nas smo se odločili za drugo varianto, torej za pričetek dela za režijska dela ob 7. uri. Veliko je bilo zadržanosti in hude krvi, ko smo razpravljali o tem, vendar je treba priznati, da smo se kljub pomislekom v nov delovni čas kar dobro vživeli in da nam ob dokaj urejenih prevozih na delo tak delovni čas kar odgovarja. Seveda bo treba postoriti še marsikaj, kot na primer prilagoditi delovni čas trgovin (zlasti ob sobotah), vzgoj-novarstvenih zavodov in drugih ustanov. Predvsem bo treba doseči, da se zaradi pomaknjenega delovnega časa ne bodo povišali stroški (predvsem varstvo), kar ne bi izzvenelo nič kaj stabilizacijsko in bi bilo v nasprotju z učinki, ki smo jih s številnimi sprejetimi ukrepi pričakovali. Tu bo moralo združeno delo preko delegatskega sistema odigrati odločilno vlogo in zahtevati od uporabnikov družbenih sredstev (izvajalcev) boljše izkoriščanje sredstev in iskanje notranjih rezerv, ki vsekakor so tudi pri njih. Prehod na nov delovni čas zahteva od nas tudi zakon o računanju časa, ki je izšel ravno v dneh, ko smo razpravljali o uvedbi novega delovnega časa (UL SFRJ 69/82) v naši DO. Omenjeni zakon v 3. členu določa, da morajo vse delovne organizacije oziroma skupnosti, v katerih je delo organizirano v eni izmeni, določiti delovni čas in razporeditev le-tega tako, da zagotovijo, da poteka delovni čas podnevi.. . Vsekakor pa bo zanimivo prisluhniti, kako razmišlja o uvedbi novega delovnega časa zdravnik, specialist medicine dela (članek je bil objavljen v novemberski številki revije Naša žena). ^ DELOVNI ČAS IN ZAČETEK DELA Ponovno razpravljam o o začetku dela, o tem, ali je primerno začenjati z delom že ob 6 ali je bolje, če bi začeli z delom kasneje. Razprave o tem so bile dokaj žolčne že pred 15 leti. Nekateri so že takrat skušali dokazovati, da je edino prav, če začenjamo z delom ob šestih, drugi so zagovarjali začetek ob sedmih, tretji ob osmih, bili pa so tudi taki, ki so vneto zagovarjali ,,drseč delovni čas". Ali smo vedno enako pripravljeni za delo? PRIPRAVLJENOST ZA DELO Znano je dejstvo, da človek ni vedno enako pripravljen za delo. Na to zdravniki opozarjajo že vrsto let. Tako je pionir naše medicine dela, dr. Stanko Lajevec, že leta 1955 v zdravstvenem časopisu opozarjal na ritem dela in pripravljenost človeka za delo. V svojem članku pravi takole: „Člove k je od nekdaj ustvarjen za dnevno delo, noč pa je za odpočitek. Kdor se temu zakonu ne pokori, plača davek. Pripravljenost za delo se v teku dne spreminja po določenih zakonitostih tako, da se da napraviti o tej pripravljenosti krivulja (glej sliko!). Tudi število srčnih utripov in krvni pritisk se ravna po tej krivulji. So ljudje, ki se nikakor nočejo podrediti tem zakonitostim in skušajo preusmeriti naravo. Mogoče bo po več generacijah to ljudem uspelo, za zdaj pa se ta ,notranja ura' v človekovem organizmu še ni prav nič spremenila. Tudi pri ljudeh, ki stalno delajo ponoči, je krivulja srčni utripov in krivulja krvnega pritiska prav taka kot pri delavcih na dnevnem delu. Medtem ko pri dnevnem delu utrujenost narašča in doseže višek konec 8. delovne ure, se ponoči ta utrujenost ne ravna po delovnem času, temveč po globljem naravnem ritmu. Narašča nekako do treh zjutraj, nato pa se storilnost strmo dviga, kot je že od pradavnine pri človeku naraščala storilnost in pripravljenost za delo od zore naprej. Kadar je notranja pripravljenost za delo velika, delamo brez posebnega napora in je naša storilnost visoka. Če pa te pripravljenosti ni, moramo napeti vse sile in le s skrajnim naporom volje se nam posreči premagati notranji ritem in dosegati storilnost. Naš organizem lahko z naporom volje do neke meje obvladamo, skrajne rezerve za delo in storilnost pa se sprostijo le v trenutkih velike nuje, strahu, navdušenja, jeze in žalosti in to avtomatično, neodvisno od naše volje. Med ljudmi na odgovornih delovnih mestih dobimo pogosto zanesenjake, ki stalno delajo v afektu, po nekem notranjem nagonu, kot obsedeni in ne glede na zdravje in utrujenost. Notranje rezerve se stalno črpajo in človek se p rez g oz daj znajde pred kočljivo situacijo brez rezerv in omaga." Tako dr. Lajevec že pred 27. leti. Šele danes poskušamo ta dejstva vpeljati v prakso, ni pa jasno, ali je temu botrovala fiziologija dela in skrb za večjo storilnost in boljše zdravje ali morda kakšni drugi razlogi. SPREMENJEN NAČIN PREHRANE Pri kasnejšem začetku dela lahko človek pošteno zajtrkuje. Pred dvajsetimi leti sem naredil analizo zajtrkov v tovarni, kjer so imeli zimski delovni čas z začetkom dela ob osmih in letni delovni čas z začetkom dela ob šestih. Ugotovil sem, da je mnogo več ljudi zajtrkovalo takrat, ko so začeli delati ob osmih. Če človek pošteno zajtrkuje, potem lažje dela, več naredi, ni prehitro utrujen in nima nepotrebnih omotic ob začetku dela. Tudi topel obrok je lahko kasneje, vendar ne sme biti preobilen in premasten. Po preobilnem obroku se delavcu mnogo bolj dremlje in je nevarnost poškodbe več- ja. Topli obrok bi praviloma moral obsegati takšno količino hrane, kot porabi človek na delu energije. Torej le nimamo enakih želodcev. Večerja pa naj bi s kasnejšim začetkom dela bila nekje okrog devetnajste ure, morda še malo prej. Potem je lahko vsak delavec še nekaj časa pokonci in ne gre v posteljo s polnim želodcem, kar pa je seveda zelo koristno za zdravje. ZASPAN I OTROCI Pri sedanjem sistemu otroškega varstva, ko si mnogi starši pomagajo s sosedami, znankami in starimi mamami, lahko opažamo kaj žalosten prizor, ko matere zjutraj med 5. in 6. uro nosijo in vozijo otroke v varstvo in vrtec. Otroci morajo v takih primerih vstati ob petih. Če je to že za odraslega sredi noči, je tem bolj za otroka. Potem se pa čudimo neprespanim, nervoznim in bolnim otrokom. Če otroci vstajajo ob 7. uri, je to mnogo bolj primerno in zdravo. Tudi to lahko štejemo k pozitivnim lastnostim kasnejšega začetka dela. ALI SMO PRIPRAVLJENI? Kasnejšemu začetku dela bi se morale prilagoditi mnoge ustanove in kar precej bi morali spremeniti naše vsakdanje navade. Varstvo otrok bi morali prilagoditi začetku dela. Tudi za tiste, ki bi, ali bodo, začeli delati kasneje. Družbena prehrana bo še vedno zelo pomembna. Posebej pomembno je ugotoviti, kdaj pravzaprav večina KRIVULJA PRIPRAVLJENOSTI ZA DELO V TEKU DNEVA (V ODSTOTKIH IZRAŽENI ODMIKI OD DNEVNEGA POPREČJA) 6 UR ljudi potrebuje topli obrok. To pa je odvisno (kot sem že enkrat pisal) od prehrambenih navad, obilnega zajtrka, začetka dela in vožnje na delovno mesto. Prevozi delavcev bodo pri spremenjenih urnikih in pri današnjem energetskem položaju gotovo zelo problematični. Nekateri prometni strokovnjaki trdijo, da je lažje organizirati prevoz delavcev takrat, če ne začnejo z delom vsi naenkrat. Drugi zopet ugotavljajo, da so posebej prizadeti tisti, ki so zelo oddaljeni in težko pridejo na delo. Seveda pa se bo s spremenjenim začetkom dela verjetno zmanjšalo nadurno delo in honorarno delo, kar nekaterim prav nič ne diši. Kaj pa tisti, ki imajo krpo zemlje poleg svojega rednega dela? V sosednji Italiji so mi nekoč pripovedovali, da v najbolj vročih poletnih mesecih mnogi delavci pridejo na delo zelo utrujeni, kajti že pred delom mnogo postorijo na polju. Sicer pa če se ozremo na vzhod in zahod ugotovimo, da skoraj povsod, kjer delajo v eni izmeni, začnejo z delom kasneje. Mag.sc ANTON PRIJATELJ, dr. med specialist medicine dela Koliko za osebne dohodke v letu 1983? Delavci v združenem delu bomo v prihodnjem letu izvajali takšno razvojno politiko, da bomo zagotovili povečanje sredstev za razširitev materialne proizvodnje, to pa bomo dosegli le na ta način, da bodo osebni dohodki v letu 1983 rastli v globalu za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka , oz. kot je predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Mozirje za obdobje 81—85 za leto 1983, vsaj za 40 % počasneje od rasti družbenega proizvoda. Rast osebnih dohodkov bo v letu 1983 odvisna od: — doseženega porasta proizvodnje in produktivnosti dela — izvoza na konvertibilno področje — znižanje stroškov poslovanja — boljšega izkoriščanja poslovnih sredstev Povečanje dohodka, ki ne bo izhajajo iz realnih rezultatov v proizvodnji, ampak bo izključno posledica višjih cen oz. prevrednotenja zalog, ne more biti osnova za nominalno povečanje osebnih dohodkov. Taki dohodki se bodo morali usmeriti v sredstva poslovnega sklada, kakor tudi dohodki od obresti. Izhodiščne smernice za SRS dovoljujejo povečanje rasti sredstev za OD v primerjavi z letom 1982 za 12 % (nominalno), OD na zaposlenega za 10,8 %, realno pa bi OD na zaposlenega padel za 7,7 %. Zvezna resolucija določa, da bo družbeni dogovor o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v 1.83 zagotovil, da bo za enako delo in enake delovne rezultate moč doseči približno enake osebne dohodke. K doslednejšemu uveljavljanju načela delitve OD po rezultatih bodo prispevale tudi strokovne podlage, ki naj bi začele veljati v letu 1983 kot sestavni del dogovora. V podlagah so zajeta izhodišča za oblikovanje osnov in meril za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti, katere smo upoštevali že pri sestavi pravilnika o delitvi OD in sredstev sklada skupne porabe v TOZD. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, bo na podlagi selektivnih usmeritev prispeval, da bomo delavci v TOZD in DSSS oblikovali sredstva za OD v odvisnosti od rezultatov dela in gospodarjenja, kar bo omogočalo povečanje osebnih dohodkov šele potem, ko bodo doseženi in izkazani boljši rezultati dela. Zvezna resolucija določa, da morajo sredstva za osebne dohodke v proizvodnih in storitvenih organizacijah rasti za 2 odstotni točki počasneje od rasti čistega dohodka. V prvem tromesečju leta 1983, sredstva izplačana za čiste osebne dohodke, ne morejo biti večja od sredstev, izplačanih v 4. tromesečju 1982, povečanih za % povečanja zaposlenosti. Z dogovorom bodo opredeljene tudi omejitve rasti osebnih dohodkov v DSSS, ki ne urejajo odnosov s TOZD na osnovi svobodne menjave dela. Pogosto se sliši vprašanje : "Kako dosledno je potrebno uresničevati družbene usmeritve razporejanja dohodka?" OZD, ki si bodo v letu 1982 izplačale preveč sredstev za osebne dohodke, kot jim to dovoljuje dohodek, morajo oz. bodo morale v letu 1983 poračunati preveč razporejena sredstva za OD. Prav tako morajo izvršiti poračun v letošnjem letu OZD, ki so si izplačale preveč sredstev za osebne dohodke v letu 1981. Kot je razvidno iz zgoraj navedenih izhodišč, se nam v prihodnjem letu ne obeta nič kaj dobrega. Vendar sem mnenja , da bomo z dobrim in kvalitetnim delom uspeli doseči vsaj to, da bomo zadržali raven osebnih dohodkov iz letošnjega leta. Darinka Supin Inventivna dejavnost še ni dovolj zaživela Elkroj zaostaja na področju inovacij predvsem pa na področju tehničnih izboljšav, kjer bi se dalo še dosti storiti in izboljšati. V svetu predvsem v soc. državah je inovacijska dejavnost zelo razvita, saj je vključen v obliko iskanja novih tehničnih rešitev zelo visok odstotek ljudi zaposlenih v gospodarskih dejavnostih od 10 do 35 %, pri nas v Sloveniji v organizacijah združenega dela, kjer je inovacijska dejavnost že dobro razvita pa od 1-5%. Skupna korist izkoriščanja tehničnih izboljšav presega koristi , ki jih prinašajo izumi, to pa tudi s tega stališča ker je potrebno izum zavarovati s patentom, pot do tega pa je včasih zelo dolga, lahko traja tudi več let. Zato je za nas vsekakor najbolj zanimivo delo na področju tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. V decembru pred zaključkom leta je tudi komisija za inovacije pospešila svojo dejavnost in pripravlja program dela za prihodnje leto. Predvsem je važno, da se čimbolj vzpodbudi delo na tem področju ker drobne inovacije, ki jih lahko prispevajo vsi delavci, pripomorejo h končnemu predlogu koristne rešitve nekega težjega problema. Avtor izuma, tehnične izboljšave ali koristnega proizvoda mora o tem pismeno obvestiti delovno organizacijo, k obvestilu pa mora priložiti opis, podatke in risbe ki so potrebni za razumevanje predloga, seveda pa tudi namen in koristno uporabo. Obvestilo avtor naslovi na komisijo za inovacije. Komisija mora takoj potrditi sprejem predloga in v roku 3. mesecev pismeno obvestiti avtorja ali se predlog sprejme ali ne. Podrobneje bodo postopki glede inovacij zajeti v normativnih aktih (pravilnik in samoupravni sporazum), ki jih mora delovna organizacija sprejeti v letu 1983, ker brez teh aktov inovacijske dejavnosti ni mogoče izvajati. Utrinki s praznovanja dneva republike Da bi se lažje in čim več delavcev odločalo sodelovati pri reševanju problemov, ki se pojavljajo, bo komisija pripravila seznam področij in problemov, ki jih je potrebno še rešiti in ga objavila v sledeči številki Kroja. Komisija za inovacije DODATNA SREDSTVA, KI BODO ZAGOTOVILA IZVEDBO PROGRAMA V TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO IN TOZD ZOBOZDRAVSTVO MOZIRJE Skupščina občine Mozirje je na 2. skupnem zasedanju Zbora združenega dela in Skupščine zdravstvene skupnosti dne 17/11—82 sprejela sklep, da se dodatna sredstva, potrebna za pokritje dogovorjenega programa storitev v vrednosti 3.000.000,00 din pridobijo z 1. Izterjavo zaostalih obveznosti obrtnega sektorja 1.500.000,00 din 2. Z dodatnim prispevkom v višini 1 % od BOD za mesec december (iz gosp. + neg.) ter nosilci obrti in pri njih zaposleni delavci 1.000.000.00 din 3. TOZD splošno zdravstvo in TOZD zobozdravstvo 500.000,00 din 3.000.000,00 din Skupščina se je seznanila s perečo problematiko financiranja zdravstvenega varstva naših občanov. Zaradi prevelikega izkoriščanja pravic do zdravstvenih storitev v primerjavi z materialnimi možnostmi našega gospodarstva za njihovo finančno pokrivanje, je bilo dogovarjanje o finančnem programu z 1. 1982 med občinsko zdravstveno skupnostjo in izvajalskimi OZD neuspešno. Preostali sta dve alternativi: ali skrčiti obseg zdravstvenih storitev na škodo uporabnika, ali poiskati dodatna manjkajoča sredstva. Zoper prvo možnost so občani ostro protestirali, tako, da je ostala izvedljiva samo druga. Delavci v DO bomo z javnim glasovanjem sprejemali obveznost, ki znaša 1 % BOD vsakega posameznika. Predsednik delegacije ZZD DSSS Darinka Supin (2 prispevka) OSREDNJA SLOVESNOST V GORNJEM GRADU Letošnja osrednja slovestnost Mozirske občine ob dnevu republike je bila v Gornjem gradu. Udeležili smo se je tudi delegati delegacije združenega dela naše DO. V okviru programa proslavljanja so se zbrali aktivisti OF, odkrita je bila spominska plošča na hiši, kjer so se zbrali na sestanku člani prvega okrožnega narodnoosvobodilnega odbora (ONO), na pokopališču je bil odkrit spomenik padlim borcem, podeljena so bila letošnja državna priznanja, v pionirsko organizacijo pa so bili svečano sprejeti prvošolci. Prvič po osvoboditvi so se ob tej priliki zbrali aktivisti OF Zgornje Savinjske doline. Njihovo srečanje je bilo prisrčno in ganljivo, saj že marsikaterega ni več med živimi. Spominjali so se dni iz leta 1944, ko so na prvem osvobojenem ozemlju na Štajerskem izvedli volitve in prvi sestanek skupščine okrajnega narodnoosvobodilnega odbora v Gornjem gradu. JAVNA RADIJSKA ODDAJA v počastitev Dneva republike “Ni naključje, da smo se odločili novembrsko javno radijsko oddajo organizirati v vašem kolektivu11, je uvodoma dejal Janez Vedenik, novinar Novega tednika, “saj zadnje čase dosegate pomembne delovne uspehe11. Med prisotnimi je bil tudi prvi predsednik te skupščine tov. Martin Golob, ki je tudi odkril spominsko ploščo na hiši, kjer so bile volitve in kjer je ONO zasedal. V nabito polni dvorani zadružnega doma je imel pozdravni govor predsednik SO Mozirje, tov. Plaznik Lojze. V govoru je posebno naglasil, da moramo nastale težave reševati složno, kot so bili složni naši ljudje v tistih usodnih dneh 1944. Aktiviste OF je posebej pozdravil še sekretar občinskega odbora ZZB NOV tov. Vlado Košir. Na slovesnosti so podelili letošnja državna odlikovanja zaslužnim občanom za neumorno delo pri družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju občine. Posebno prisrčen je bil sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, ki ga bodo gotovo vsi udeleženci dolgo pomnili. Učenci COŠ Gornji grad so s svojim programom navdušili in razvedrili vse poslušalce. Po slovesnosti so se aktivisti zbrali na tovariškem srečanju, kjer so izvolili odbor, ki naj bi skrbel za urejanje njihovih skupnih zadev. Jelka Rojten Oddajo so pripravili Radio Celje, Novi tednik in OOZSS E Ikro j in sicer 26. 10. 1982 v jedilnici delovne organizacije. Čeprav se je oddaja začela z enourno zamudo, nam je bilo všeč. Člani izvršnega sveta SO Mozirje, ki so imeli v naši DO svoj delovni sestanek, med ogledom krojilnice MLADINCI AKTIVNI Že dolgo ni bilo nič napisanega o naši 00 ZSMS zato je prav, da ta dolg poplačamo vsaj ob koncu leta. Res je bilo malo slišati o delu mladinske organizacije, vendar je ta kljub temu delala. Organizirani sta bili dve delovni akciji, katerih se je udeležilo kar lepo število mladincev in tako pripomoglo k lepšemu okolju naše DO. Pri partizanski bolnici v Robanovem kotu so bile opravljene še zadnje delovne ure in tako je ta zgodovinski spomenik dobil lepšo in privlačnejšo podobo. MDA Kras 1982 sta se udeležili 2 mladinki. V septembru sta 00 ZSMS Elkroj in Smreka priredili 2-dnevni izlet po Gorenjski in preko Vršiča v dolino Trente. Prijetne spomine z izleta smo strnili v biltenu, ki bo izšel ob koncu leta. Kviz Mladost v pesmi, besedi in spretnosti je bil novembra v Nazarjah. Sodelovalo je 11 ekip, naši so na tem tekmovanju sodelovali prvikrat in zasedli dobro 6. mesto. Veliko presenečenje je bila skupina “OGNJEMET” iz Nove Štifte, v kateri pa igrajo Elkrojevi fantje. Upajmo, da se nam bodo predstavili kdaj tudi v naši sredini. Ves letošnji oktober je bil v znamenju XI. kongresa ZSMS, ki je bil v Novem mestu. Kongresa so se udeležili tudi delegati naše Občinske konference. O problemih mladih in o temah na kongresu smo veliko prebrali že v dnevnem časopisju. Kako pa bo steklo delo po končanem kongresu pa bi mogoče lahko razbrali iz uvodnega govora predsednice RK ZSMS Darje Colarič: ..Bodimo v tem boju odločni in hkrati sposobni razumeti tudi napore. Bodimo predrzni in hkrati preudarni. Bodimo neizprosni in hkrati demokratični. Bodimo kritični in hkrati dopuščajmo kritiko našega dela, skratka, bodimo v tem boju revolucionarna mladostna organizacija!” H. A. Tatjane Dremelj smo vajeni predvsem s televizijskih ekranov; tokrat nam je z ansamblom "Feniks" zapela v "živo" Najprej se je predstavil narodno zabavni ansambel Zeme iz Vojnika. Že pred začetkom oddaje so nam zaigrali nekaj poskočnih. Oči nas vseh pa so bile uprte v mladega trobentača in klarinetista, Andreja in Bojana Zemeta. Nič manj veselo niso zaigrali Primorski fantje, doma iz Pirana. Ko smo zagledali njihove nasmejane obraze, belo-mo-dre majice in bele hlače, smo že “veslali po morju, se pekli na vročem soncu, se metali v visoke valove morja, se ... ” oh, kdaj bo spet poletje! Pa so nas iz teh “skušnjav" speljali ubrani glasovi moškega pevskega zbora iz Šmihela pod vodstvom Antona Acmana. Fantje so že peli našemu kolektivu in upamo, da bodo še sodelovali na tak- mnenje iz proizvodnje ne menijo se, ko pa treba jih šivati je, moramo iz nemogočega narediti vse 0. K. Baje bodo mojstri in tehnologi h nemščini hodili, kaj, ko bi jih tam še po nemško šivat naučili. Šivati smo začele za izvoz, da devize bi si pridobili. Tako lahko bi stroje iz uvoza dobili, pa še novo halo bi zgradili, da bi do 85. leta lahko vse obratovalo. Pa nam se tako zdi, da se o tem samo govori, koliko pa se naredi, lahko prav dobro videte sami; videti pa še nikjer nič ni! Slomonja JA H ON E Ž Le dober mesec je od martinovanja, ko se je mošt spremenil v vino. Z vinom pa bomo nazdravili tudi novemu letu, zato si poglejmo nekaj pregovorov o njem Vino pij iz male steklenice, učenost iz velike! KITAJSKI PREGOVOR Kovino se spozna v ognju, človeka pri vinu JAPONSKI PREGOVOR Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti ARMENSKI PREGOVOR Pijanost je prostovoljna norost ŠENKA Kdor pijan ubija, bo trezen obešen J. HETVVOOD Dobro vino in lepa žena — to sta dva naj lepša strupa TURŠKI PREGOVOR Po smrti nobenega kozarčka več! LA TINSKI PREGOVOR Da bi nehal piti, opazuj pijanca, dokler si trezen! FRANCOSKI PREGOVOR Kamor vrag ne more osebno, tja pošlje vino J EV REJSKI PREGOVOR * Če čovek pije malo, je dober kot ovca; če pije malo več, je hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu, nazadnje napravi iz sebe še opico. ŽIDOVSKI PREGOVOR ČLOVEK, ČLOVEKA, ČLOVEKU... Dežuje. Prisluškujem pogovoru deževnih kapelj. Čudno. Razumem njihovo govorico. "Pomagaj mi, ne pusti me umreti", obupano zakliče drobna kapljica, preden pade na zemljo. "Ne morem, tudi jaz bom umrla. Daj mi roko, greva skupaj v smrt", ji odgovori druga in že ju ni več. Gledam v lužo. Grobišče tisočih in tisočih kapljic. Prišle so z neba , padale proti zemlji, dokler... Strašno. Kakšno je moralo biti njihovo trpljenje, ko so padale proti zemlji. In potem, kakšna smrt. A vseeno, ko so se jim bližali zadnji trenutki, so našle vsaka lepo besedo za drugo in umrle skupaj. Kaj pa človek? Je tudi človek takšen kot te drobne nebogljene kapljice? AH tudi človek v svoji smrtni uri najde lepo besedo za sočloveka? Ne! Človek ubija človeka, kapljice dežja pa se nikoli ne morijo med seboj. Človek bi bil pripravljen za svoje življenje storiti vse, celo ubiti drugega. Zakaj ljudje nismo takšni, kot te dežne kapljice? Smo to še sploh ljudje? Mar že nismo podivjane zveri, pa še te so boljše. Ubijajo le, ker morajo, da dobijo hrano za življenje. Človeku tega ni treba, a vseeno ubija. Zakaj? Tega nihče ne ve. Toda kam bomo prišli, če ne bomo spremenili svojega načina življenja? Vsi bi lahko živeli srečno, le če bi hoteli, a zakaj nočemo? Spet je človek tisti, ki greni srečo sočloveku! Še vedno dežuje. Prisluškujem pogovoru dežnih kapelj. Čudno. Nič več jih ne razumem. Postala sem človek ... Saša BREZA Bila je majhna bilka ... zrastel je prvi list... Raste ... Zdaj je velika, mogočna. Belo deblo, zeleni listi. Veter piha, listje šumi... Tam ob robu gozda ponosno stoji velika, mogočna, neuklonljiva. Raste v nebo, hoče biti največja, najlepša ... Tam stoji in kljubuje vetru ... vitka, bela breza... * SODOBNA PRA VLJICA Na zemljo je padel še zadnji list, ki ga je veter prinesel od nekje daleč, kjer je nekoč rastlo drevo. Srečal se je z zadnjo travno bilko in ta se je upognila pod njegovo težo. Težka deževna kaplja, vsa črna od prahu, strupene vode in teže civilizacije je padla na list. Pustila je svojo sled na njemu - veliko prazno piko - praznoto, ki vlada po vsem planetu, nekoč imenovanem Zelena Zemlja. Sled strupa v kaplji se vidi na listu in praznem mestu, kjer je še malo prej rastla zadnja travna bilka. Ni je več. Ni več lista, ni dežne kaplje. Svojo nalogo je opravila. Umorila je še zadnje živo bitje na planetu - travno bilko in drevesni list. Ni več sledu o njih, ki pomenijo življenje. O njih, ki so dale življenje človeku. Človek je že zdavnaj mrtev. Svojo nalogo so opravile in sedaj so umrle še same. Iz globin zemlje se sliši samo še njihov krik: ČLOVEK, KAJ SI STORIL? Saša HI Fl STOLPI IN CENTRI Danes, ko živimo v tehnično razvitem svetu, se srečujemo z mnogimi modernimi stroji in aparaturami. Med najpopularnejše tehnične dosežke brez dvoma spadajo tudi aparature za poslušanje glasbe. Glasba je spremljala človeka že od najstarejših časov. Legenda pripoveduje, da je bila glasba sedma umetnost staro grških muz, od tod tudi ime "muzika". Poznamo več vrst glasbe: resno, jazz, zabavno in narodno zabavno. Resna glasba se deli na komorno, simfonično in operno glasbo. Jazz je lahko napisan ali improviziran. Zabavna glasba pa obsega: lahko, filmsko in revijsko glasbo, popevke in komercialno glasbo. Narodna glasba zajema folklorno, zborovsko glasbo, domače viže, veliko pa je tu komercialne narodno zabavne glasbe. Pravilo velja: kakršno glasbo imaš rad, takšno glasbeno skrinjo si kupi! Narodna in zabavna glasba ne zahtevata vrhunskih aparatur, kot na primer resna glasba. Za poslušanje resne glasbe potrebujemo zelo kvalitetno HI Fl verigo, če hočemo, da bomo slišali v orkestru vsak inštrument posebej. Danes poznamo veliko proizvajalcev HI Fl stolpov in centrov tako, da je tržišče skoraj že prena-sičeno. Glede na kvaliteto zvoka poznamo: nižji, srednji, višji in visoki razred. Glasbeni "STOLPI" so bolj kvalitetni od glasbenih "CENTROV". Stolpi imajo sledeče komponente: (gramofon, ojačevalec, kasetofon in tuner ali radio), ki so zložene ena vrh druge tako, da skupaj tvorijo stolp, pri centru pa je vse vgrajeno v eno ohišje. Od domačih proizvajalcev samo tovarna Gorenje po licenci KORTING proizvaja stolpe in centre. Vsi ostali naši proizvajalci pa delajo navadne aparate za široko potrošnjo. Stolp Gorenja ali Kortin-ga ima oznako A, C, T, 100 in sicer: ojačevalec A—100, kasetofon C—100, tuner T—100, k stolpu spada še znani Dualov gramofon tip 491 z direktnim pogonom ter zvočne omarice B 60. Stolp Gorenja je stolp odličnih kvalitet, saj nosi oznako DIN 45500. (Z normami DIN 45500 so na zahodno nemškem tržišču označene aparature najboljših kvalitet). Ojačevalnik A—100 je zelo dober, saj se po opisu tehničnih podatkov lahko meri z vsemi najboljšimi aparaturami na svetu. Ima moč 2 x 50 W sinusne in 2 x 80 W glasbene moči, njegov frekvenčni razpon pa je od 20— 25.000 Hz, ter zelo majhna popačenja tona. Kasetofon C—100 ima elektronsko krmiljeni dvomotorni pogonski me- hanizem, ki skrbi za enakomeren in varen tek magnetofonskega traka. Kasetofon ima širok frekvenčni obseg reprodukcije zvoka od 20—16.000 Hz ter vgrajeni DOLBY sistem, ki služi za odpravo nezaželjenih šumov. Tuner T— 100 se odlikuje po visoki kakovosti sprejema, "lovi" tudi zelo oddaljene radijske postaje. Vsi moderni tunerji imajo danes digitalni pokazovalec frekvence. Za dober sprejem je zelo važna izbira pravilne antene. Stolp Gorenja brez gramofona in zvočnih omaric stane okoli 59.000 din. Glasbeni center Gorenje GC 201 A HI Fl je za naše razmere zelo dober glasbeni center. Ima gramofon GARRARD z avtomatsko nastavitvijo, odličen kasetofon ter tuner z sensorsko nastavitvijo postaj na UKW področju. Glasbeni center odlikuje tudi lep design. Cena centra brez zvočnih omaric je okoli 33.000 din. Zastopnik za Kortingove proizvode je Avtotehna Ljubljana, s servisom in nadomestnimi deli pa razpolaga Gorenje. Avtotehna Ljubljana prodaja v svoji kosignaciji tudi proizvode japonskih tvrdk HITACHI in AKAI. AKAI slovi kot najboljša tvrdka kasetofonov na svetu. Merkator export import ter Kovinotehna Celje imata v svoji konsignacijski prodaji aparature japonskih tvrdk BENITONE in MUDA. Zagrebški Velebit razpolaga v svoji konsignacijski prodaji z izdelki japonske tvrdke SANSUI in ameriške tvrdke MARANTZ, ki slovi kot najboljši proizvajalec HI Fl aparatur na svetu. Cene za vse omenjene stolpe brez zvočnih omaric in carinskih dajatev so od 1000-1500 DM. Od HI Fl aparatur, ki se ne dobijo pri nas, bi spomnil še na odlična TEHNICHS in FISHER. V zadnjem času proizvajalci stolpov delajo mini komponente, ki so enakih kvalitet od običajnih stolpov in zavzamejo zelo malo prostora v stanovanju, saj lahko mini stolp vstavimo v knjižno omaro, dočim je običajni stolp večji od nočne omarice in zavzame več prostora. Najvažnejši faktor vsake HI Fl verige so zvočne omarice. Svetoval bi vam, da si nabavite zvočne omarice pri zastopnikih Kontaktor Zagreb in Velebit Zagreb, ki razpolagajo z zvočnimi omaricami najboljših kvalitet. Na področju izdelovanja zvočnih omaric so daleč pred vsemi ameriške tvrdke AR, MARANTZ in VVAFERDALE. Pri nabavi zvočnih omaric moramo paziti, da k stolpu ali centru dokupimo ustrezne zvočne omarice N. pr. če ima ojačevalec izhodno glasbeno moč 50 W, mu moramo dati zvočne omarice moči od 8—100 W. Kontaktor Zagreb je zastopnik za zvočne omarice AR 25, AR 14, AR 11 itd. Velebit Zagreb razpolaga z Marantzovimi in Wa- ferdalovimi zvočnimi omaricami. Strokovnjaki so po testiranjih vseh navedenih zvočnih omaric dobili sledeče rezultate: Zvočne omarice tvrdke AR so najboljše za resno glasbo, Marantzove za popevke in Rock, Pops ter Countri glasbo, posebno tip Marantz H D 505, VVa-ferdalove Laser pa so univerzalne, za vsako zvrst glasbe zvenijo enako dobro. Cene teh zvočnih omaric so za par od 12.000 do 20.000 din skupaj s carinskimi dajatvami. Na koncu naj omenim, da je tudi prostor, kamor si mislimo namestiti naše aparature, važen faktor. Aparature ne smejo biti na vlažnem prostoru, niti v bližini radiati 1 1 OIT7 I vinskih predr -L U U / morajo biti p /4MKJL od druge od 3 m naprej, postavljene pa morajo biti v višini naših ušes. Tako bomo dobili pravilno, čisto reprodukcijo zvoka. (Prihodnjič barvni televizorji) NIKO NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ^*vW\zY^>i viitje: V3|fW LvpViij^ m*4 60C, V£'Tieo'/ BivflliitT c R v MU MRAV/VoJf UJME SNVcfljf;. SKEPlid v ivi c \ 1 os.mfy: V ► 1 TiIm ► vmrm SPillu PoTocm/K 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 i\ h I i 1 1 I i 1 !; Peevoj sv. pun/t v MMc NflKoK/fio flVSTKlj/j- vito o HRUST SL*vemjKj /V/)A/ NASI t-E DEL ČETE' HlAVEO I pojjostfj JEi^l PEL TAotEMR fvitfd sev. m NESTo frr Houmm poTotMiH IDA IV w TavthlL Zfl«. P4>fT w ivuij 'o <5 cr X. HEpm cRKA ve TEft-OlJ Pci rof/K, oLiw)r pompu/i/. <4 o MLV\- c fc- 1 > SMuCftf/fl /^Km zaveso- er HAV.PnijTE VWJI hia sronsKi NKPolčo Si 0VfM. j PSiEVM/jt I ki ut, S0V|Pj'e)c Ploi/jty v floRJV MfEer NAGRADE: 1. nagrada — 500 din, 2. nagrada — 300 din, 3. 3. nagrade po 192/1982 1119821953,5 COBISS ®