40. štev. V Kranju, 13. virfttoka 1900. . I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne ;-'tevilke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vso upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na narocbo. mo^oV*! za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslali na upravništvo. Pouk v kmetijstvu. (Dopis.) Kmetija z roboto in desetino je prišla v zadnjih dvesto letih svojega obstanka strašno na nič. kmet, ki je moral le za druge delati, ni ljubil kmetije, ki mu je prinašala le revščino. Slabo obdelana zemlja mu je plačevala trud po kakovosti dela. Meščan se ni brigal za kmetijo, grajščak v svojem divjem, pohotnosti služečem življenju, je poznal od življenja na kmetiji le lov in tlako. Tako je bilo v vseh evropskih državah razen na Angleškem. Tam je bila tovarna v cvetju in zraven nje se je dobro kmetovalo pri veleposestvih. Začetkom osemnajstega stoletja še ni bila vožnja po morju tako. razvita; Amerika še ni mogla svojega cenega žita vreči na evropski trg; Angleži so morali svoje tovarniške delavce preživeti z doma pridelanimi živili; le nekaj so jih dobili iz Nemčije, kjer tedaj še ni bilo industrije. Da je za uspešno kmetovanje treba tudi kaj znanosti, niso mogli tedaj še spoznati, kajti vladajoči so imeli dosti tlačanov, katere so izrabljali do mozga. Na Angleškem se je tlaka odpravila že v šestnajstem stoletju. Delavec ondotne kmetije je bil prost človek in to je učilo veleposestnike in druge kmete, ker je bilo treba v kmetiji računiti tudi z delavsko mezdo. Pametnejši ljudje so obračali pozornost na mater zemljo in sedaj se je začela veda kmetije. Na Francoskem se je že v sedemnajstem stoletju gledalo po-zornejše na kmetijo. Tam je nastal rek: ubog kmet, ubog meščan, ubog kralj. Na Nemškem se je začetkom devetnajstega stoletja začelo razmišljevati o tem, kako uporabljati v korist kmetije zemeljske in sploh naravne moči, to se pvavi: r a c i j o n a 1 n o kmetovati. Neki Thaer je več časa proučeval kmetijstvo na Angleškem in prvi spisal nemško knjigo o racijonalnem kmetovanju. Kmalu za njim je prišel veliki kemik Liebig, ki je izrabljal vso znanost o naravi z ozirom na kmetijstvo ter učil kmetovalce, kaj sejati na tej, kaj na oni zemlji, kako ravnati z gnojem, kako z živino. Tema dvema se je pridružil Thiinen, ki je razjasnjeval važnost kmetije v gospodarstvu kakega naroda in države, ter učil kmetijo ceniti kot temelj vsega gospodarstva. Odslej naprej se je govorilo o tehničnem kmetovanju, to je onem kmetovanju, v katerem se združujejo veda, učenost, vrednost zemljišč in delavska moč redno, sistematično v korist kmetije. Sedaj ni bil kmet več podložnik države, ampafe- on je bil obrtnik, obenem kmet in najvažnejši državljan. Prej se je kmetovalo tjavendan; kar je narava po zanikarnem obdelovanju izstradanega tlačana dala živil, je zadovoljilo; na več se ni mislilo. Šele od tega časa se je opazovala živila stvarjujoča moč narave, činitelje plodovitosti, tedaj je vsa naravoslovna veda stopila v službo kmetijstva. Začele so se snovati kmetijske družbe, nižje in višje kmetijske šole in danes se govori, da se ima učiti na vseučiliščih o kmetijstvu kot najvažnejši stroki življenja, tako da bo vsakdo, ki zapusti vseučilišče, vedel, kaj je kmetijstvo v gospodarstvu narodov, zlasti pa države. Da je pa moglo nastopiti to racijonalno kmetovanje, zato je odpadla tlaka in desetina posvetni in cerkveni gospodi, ker le prosti lastnik se bo z ljubeznijo brigal za zemljišče. L. 1848. seje zgodilo to tudi v Avstriji. Se nadaljuje. Državnozborske volitve. Na Kranjskem kandidiral bo od strani narodno-napredne stranke v peti kuriji ali splošnem volilnem razredu ljudsko-šolski učitelj. «Gorenjec* pozdravlja z veseljem to namero zlasti, ker učiteljski stan v resr :ci dela za srečo in blaginjo vseh narodov. — Gospod dr. Ivan Tavčarje priglasil svojo kandidaturo za državno-zborski mandat ljubljanskega mesta. — Za volilni okraj Trebnje-Žužemperk-Radeče-Mokronog-KoČevje je priglasil kandidaturo pri volilnem odboru narodno-napredne stranke gospod Franc Zupančič, načelnik cestnega odbora in Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I posestnik v Rakovniku pri Št. Rupertu. — Dvorni svetnik Šuklje odklanja kandidaturo in mandat dolenjskih mest. V Mariboru, v ondotnem «Narodnem domu», je sklicalo slovensko politično društvo dne 4. t. m. shod zaupnih mož, ki je postavil sledeče kandidate: za kmetske občine Maribor dosedanjega poslanca Fr. Robiča, za mestno skupino Maribor-Ptuj dr. Radoslava Pipuša, odvetnika v Mariboru, in za peto kurijo Maribor-Slovenji-gradec - Lipnica - Feldbach J. Mlakarja, veleposestnika v Laporju. Glede kandidature za kmetske občine Ptuj-Ljutomer ni shod ukrenil ničesar. V Celju so ondotni Nemci hudo v skrbeh za mandat južnoštajerskih mest in trgov, zato so razvili že sedaj popolno agitacijo. Njih kandidat dr. Pommer prireja shode po vseh volilnih okrajih. Na Koroškem se imenujeta naslednikom bivšega državnega poslanca prosta Lamberta Einspielerja deželni poslanec Fran Grafenauer in vikarij Valentin Podgorc. V Gorici je imel dne 28. m. m. izvrševalni odbor narodno-napredne stranke sejo, katere so se udeležili tudi zaupni možje z dežele. Izvolil se je osrednji volilni odbor. - V Kranju, 13. vinotoka. Cesar se je na povratku iz Gorice ustavil v Na-brežini, kjer je bil najprisrčneje sprejet. Med gledalci je zapazil tudi bivšega državnega poslanca Ivana viteza pl. Nabecgoja, voditelja tržaških Slovencev, katerega Lahi na vse možne načine zaničujejo in črtijo; tedaj je cesar stopil k njemu, mu izrazil svojo zadovoljnost, da ga vidi, ter izrekel upanje, da ga skoro vidi na Dunaju. Za dvojezično meščansko šolo v savinjski dolini se hočejo oglasiti štajerski Slovenci, in to nalogo naj bi srečno izvedli prihodnji slovenski poslanci. Nadvojvoda Leopold Salvator, dosedanji zapo-vednik 36, pehotne divizije v Zagrebu, je premeščen na Dunaj. Madjarski listi vedo poročati, tla je vzrok pre-meščenja, ker je nadvojvoda čestital Strossmayerju. Vojna na Kitajskem. Občuten poraz je doletel nemško armado, ki se je zapletla z 8000 boksarji v boj, a se je morala umakniti z bojišča in se vrniti v Tient-sin. — Japonska armada je začela zapuščati Pekin. Z vlaki, s katerimi odhajajo Japonci, se odvaža tudi silen plen, ki je bil narejen v Pekinu. PODLISTEK. Nekaj črtic o Kozakih. Konec. Veličastna je bojna kozaška igra «džigitovka», ki je prišla od iztoka in je slična arabski «fantaziji». Opišimo jo na kratko. Prava vojaška vaja se je ravnokar dovršila. Dvor in najvišji dostojanstveniki, ki so prisostvovali vajam, se še niso razšli. Nasproti dvoru in njegovi sijajni bliščobi stojita dve stotniji kavkaških Kozakov na konjih nepremično kakor kipi, v modernih kratkih kaftanih, a na glavi čapke iz krzna. Konji pod njimi so majhni, viloviti iz Kabarde v Kavkazu. V onem trenutku, ko da poveljnik znamenje, se razpršijo sinovi stepe, in pojedini drvijo po prostoru kakor strele. Eni puste uzde, se obrnejo, da opa-lijo s karabinko svojega zasledovalca, drugi se spuščajo na tla, a v divjem skoku so v trenutku zopet na konju, tretji stoje na sedlu, držeči goli meč med zobmi in streljajo z revolverjem na sovražnika. Vseh teh najsmelejših, Dopisi. Iz Stražišča. Vest, da je občinski odbor sklenil delovati na to, da se kakor hitro mogoče ustanovi v Stražišču gasilno društvo in da je tisti v to dovolil 400 kron, vzradostila je nas vse. Vsaj pa tudi ni čuda, če pomislimo, koliki požarni nevarnosti smo izpostavljeni, ker so poslopja tako tesno drugo poleg drugega. Z ustanovitvijo gasilnega društva nam bo strah nekoliko olajšan, vendar nam samo gasilno društvo ne bo moglo za-braniti nesreče, če nastane požar ob času suše. Res da je dosti vodnjakov, toda kaki so, prepričali so se pri zadnjem požaru kranjski gasilci, ker je bila voda tako onesnažena od gnojnice, da še sesalnica ni mogla delovati. Zato pozdravljamo to veselo vest o gasilnem društvu, ali želeti je tudi, da županstvo kakor hitro mogoče dela na to, da se sredi vasi naredi vodohran (reservoir), kjer bo v slučaju požara zadosti vode. Seveda županstvo tudi ne more vsega samo storiti in se zadolžiti, zato naj bi pa boljši posestniki s prostovoljnimi prispevki pripomogli k temu potrebnemu delu. Revnejše ljudstvo temu ne more veliko pripomoči, vendar bo gotovo tudi po svoji možnosti, toda premožnejši to lahko store, ne da bi se jim kaj poznalo. Na delo torej! Iz Trboj. Iz našo vasi ni bilo čuti glasu, kakor da je sploh ne bi bilo na svetu. Trboje so tako srečne, da spadajo v župnijo Smlednik, kjer se izpolnjujejo škofovi ukazi posebno strogo. Ker smo bili bolj «za plankarnU, ugajalo je to izvestnim gospodom in zato žele, da bi nam še dalje ne zasijala luč omike. Vsled tega se se je po ukazu knezoškofa prepovedalo tudi nam branje naprednih časopisov. Da bi pa ne pozabili, da smo v dolini solz, prepovedali so nam tudi godbo in ples ob žegnanjih. Prislovica pravi, da ima kmet le en dan v letu dobro, in sicer: Velikonočno nedeljo — zjutraj, pustni dan — zvečer in na somenj — opoldne. A še tega nam ne privoščijo ljudje, ki ne vedo, kaj je hudo na svetu in ki imajo vsaki dan žegnanje. Mislili smo, da prepoved godbe in plesa velja za vse, torej tudi za župnike. A bridko smo se motili, kakor smo se sedaj prepričali, ker župnišča so menda izvzeta v tem oziru. Na «kvaterno» nedeljo bil sem na žegnanju v Št. Valburgi poleg Smlednika. V gostilni sem prišel med fante, ki so bili jako vratolomnih iger ne izvajajo na mehkem, s peskom posutem prostoru igralci v cirkuzu, katerih podplati so morebiti s kredo, a konjska stegna s kolofonijo natrta, nego to delajo konjeniki v polni bojni opravi na odprtem polju. V najhujšem diru popadejo predmete na tleh, spuščajo se z jedno nogo v stremenu s konja, lete ž njim vred, vzpno se na sedlo in zopet sede na konju, kjer nabijajo karabinko, streljajo naprej, nazaj, na vse strani, se obešajo na konjski vrat, streljajo med prednjimi nogami svojega vranca in se skrivajo pod njegov trebuh. Pre-motrivajoči vse to, lahko uvidimo, da to niso konjeniki, kakršne vidimo v izvežbanih vojskah na zapadu, ne, to so demoni na konjih, ki drve poleg občinstva z besnimi kriki in gromovitim «hura» kakor pri nevihti oblaki, iz katerih se vsipajo na zemljo strele. Mejtem drvita dve stotniji proti občinstvu. Spredaj letijo vsporedno trije konjeniki, a četrti, ki je navidezno izgubil svojega konja, stoji z razširjenimi nogami zadaj na obeh krajnih konjih. Nato sledi Kozak, ki drži pred seboj na sedlu živ plen, zarobljenega sovražnika. Tretji zidane volje ter so veselo prepevali, a med odmorom so pa kleli in se pridušali, ker je bil ples prepovedan. Ko pridem pozneje v Smlednik v gostilno gospoda Oblaka, udarijo mi na rfho prijetni glasi godbe. In kaj mislite odkod? Obsodil sem takoj brezversko šolo, ali spomnil sem se, da je prejšnji liberalni g. nadučitelj odšel nekam k Ljubljani. Konečno sem pozvedel, da se gode v župnišču na vse pretege in dozdevalo se mi je, da mora biti vsaj kakih 5 ali 6 godcev godbe na lok. Samo ob sebi se ume, da je godba imela razveseljevati župnika in na um mi je prišlo, da mi je nekoč pravil moj oče, da vživajo ob «kvaternih cajtili* v Župniščih posebne olajšave. Sedaj verujem tudi onemu frančiškanu, ki je 1. 1894. pridigoval, da se morajo farani ob kvatrih postiti za svoje dušne pastirje. Ko bi hotel kak škof izdati kak pastirski list, da bi se tudi za kmete kdo postil! Iz Velesovega. Marsikaj zanimivega bi Vum rad poročal, gospod urednik, iz tukajšnjega kroja, a čakam ugodne prilike. Polagoma pride vse na vrsto. Zdaj pa le tole povem: Dne 4. vinotoka obhajala je šolska mladina sedemdesetletnico našega presvetlega cesarja. Ob osmih zjutraj je bila maša, pri kateri so peli Šolski otroci. Po maši se je vršila oficijelna slavnost v šoli. Domači g. učitelj je razložil otrokom pomen dneva, na kar so zapeli vsi cesarsko pesem. Ker je bilo deževno vreme, se ni mogel napraviti kak izlet na prosto, zato so šli vsi šolski otroci, katerih je bilo po številu ravno sto, v bližnjo gostilno «pri Muhovcu», in sicer na pod. Tu so dobili otroci mesa, klobas, kruha in nekaj pijače. Med tem se je de-klamovalo in pelo. Na obrazih je bilo videti splošno veselje. Ob enajstih so se otroci razšli veseli vsak na svoj dom. Gotovo si je ohranil vsak spomin tega dneva v srcu. Da se je moglo otrokom tako izborno postreči, gre zasluga največ našemu g. kapelanu E. Kozobudu, kateri je daroval v ta namen več denarja. Gospod župnik Blaž Petrič in gospod župan M. Barle iz Luž sta darovala tudi nekaj kron v proslavo sedemdesetletnice presvetlega cesarja. Vsem dobrotnikom šolske mladine torej srčno hvalo. Bog jim povrni! Iz tržiske okolice. Po vseh slovenskih krajih ustanavljajo se slovenske hranilnice proti izplačilu kapitala v gotovem času, če se le plačujejo samo obresti. Taki hranilnici ustanovili sta se v Kranju in Radovljici ter lepo napredujeta. Vendar so ti zavodi malo znani kmetom, ki je pograbil v divjem begu blizu stoječo ženo, toda mora se boriti za dragoceni plen, kajti žena se mu brani z rokami in nogami, a zadaj ga preganjajo tovariši z golimi meči nad njegovo glavo . . . Tako se ponavljajo bojne slike ena za drugo, vsaka groznejša od prejšnje. Kar se začuje glas poveljnika. Ena stotnjja se postavi v red, a druga izgine. Nato poležejo na dano znamenje vsi konji na tla, a Kozaki držeči v rokah karabinko, čakajo pripravljeni na strel napada prihajajočega sovražnika. Že drvi z besnim krikom proti njim druga stotnija. Konjeniki mečejo v najsilnejšem diru meče in karabinke kvišku, jih zopet love in strašno streljajo na protivnika, ki se zdi popolnoma uničen. Tu skočijo na tih žvižg konji prve stotnije na noge, Kozaki posedejo brzo po njih in preganjajo v besnem napadu presenečene nepri-jatelje, ki se razprše v divjem begu. Gosti oblaki prahu zakrijejo naposled obe stotniji, občinstvo se pa divi veličastnim bojnim igram, katere je videlo. vsled tega jemlje posojila iz nemških zavodov. Tako je tudi v našem okraju, da se jemlje posojilo pri «Bruderlade» sv. Ane, kjer je bil nastavljen več let kot ravnatelj najhujši sovražnik Slovencev. Taki zavodi se toraj podpirajo, kmetje pa bijejo sami sebe po zobeh. Če greste k gospodu notarju v Tržič, zahtevajte, da se vam posojilo izposlujc od slovenskih hranilnic v Kranju in Radovljici, kjer se s plačevanjem obresti izplača kapital. Svoji k svojim! Iz Škofje Loke se nam poroča: V torek, dne 9. t. m. sta nas obiskala dva škofa, namreč ljubljanski in kardinal goriški. Ob nenavadni uri, ob enajstih je začelo zvoniti, in mislili smo, da bo velik pogreb. V samostanu je bilo vse pokoncu, in sreča ter zadovoljnost je morala vladati ondi. — Mimogrede povedano, imeli smo čast videti še drugega izvanrednega gosta — lovca v popolni lovski opravi s puško na rami, ki je, kakor ugibajo nekateri, najbrže streljal — volilce. Prepričani pa bodite, da jaz tega ne verujem, akoravno je znano, da je imel ta boga-boječ mož razobešeno na svoji hiši nekje na Gorenjskem narodno zastavo, da bi s tem vabil ljudi na katoliški shod. Gospodarske stranke. Dalje. Revolucijo na Slovenskem ukrotiti je bilo papeštvu pred vsem mari, ker tu je bilo zadnji čas ustaviti, da ta povodenj ne seže v Italijo in v Španijo. Turški navali so se dogajali v tem stoletju pogostoma. Mnogo denarja je bilo treba deželnim knezom, a niso ga imeli. Denarja je imelo tedaj papeštvo na milijone in ponudili so ga našim deželnim knezom. Ta denar jih je ojačil in začela se je protireformacija, ko so ponehali turški navali. Odslej naprej spi naša slovenska zgodovina. Naši, dasi v nekem številu po nemških fevdalnih višjih gospodih v naše kraje poslani, pa tudi iz naroda zrasli grajščaki te reformacijske dobe so se delali kot narodovi udje. Njih rodovine so živele stoletja prej z našim kmetom. Bili so to, kar se zove narodova gospodarska in socijalna rasa. Narod je bil jednoten glede domoljubja in egoizma nasproti tujcem; zato je bil tudi močan. Šlo je vsem za to, da si ohranijo domovino zase. Slovenska zemlja je bila vsem domovina, branili so se tujcev. To dokazujejo zapisniki tedanjih deželnih zborov-, ko so deželni knezi in višji katoliški duhovniki hoteli s tujci-katoličani zabiti zagozde med naše ljudi. To je stara taktika naše cerkvene hierarhije. Jezuiti in drugi duhovniki ter deželni knezi so po bitki na Beli gori na Češkem (1620) našim luteranskim grajščakom in bogatejšim meščanom grenili življenje, kar se je dalo. Ta bitka in pobitje češkega protestantizma je odločila tudi pri nas. Naši boljši ljudje so zapustili proti odškodovanju domovino. Bili niso v pravem času brezobzirni; morebiti bi bila pri nas drugače končala ta prekucija. Na Madjarskem je brezobziren kolonist ostal v svoji domovini. — Le poglejmo na tedaj ravno toliko, kakor mi Slovenci, duševno in gospodarsko razvite sedmograške Nemce! Z Rumuni vred štejejo komaj 200 tisoč ljudi in ti ljudje imajo danes več učilnic, več kulturnih zavodov, več gospodarskih naprav, kakor mi vsi Slovenci, a so tudi bogatejši in omikanejši, dasi živijo na otoku sredi morja slovanskih narodov, Madjarov in Rumunov! In Madjari znajo raad-jariti! Le 160 tisoč je teh Nemcev. Ali bili so možje — in ostali so možje Tekom sedemnajsteg i stoletja se je nekaj sinov, vnukov naših luteranskih izseljencev vrnilo domov in se zopet pokatoličanilo, a teh je bilo le malo in niso igrali kake važne vloge v našem poznejšem življenju. Naši izseljenci, njihovi otroci in vnuki delajo v tujini čast slovenskemu imenu. Namesto teh dobili smo katoliški materijal in to ne najboljšega iz vseh vetrov katoliškega sveta. Potem smo spali spanje pravičnega. Francozi so zbudili začetkom minulega stoletja nekaj življenja pri nas, ali to je bilo le mimogrede, ker so kmalu odšli. Meščanska obrt se ne razvija, bogastva naših veleposestev se zapravijo v tujih velikih mestih, meščan se malo ž njimi okoristi in ostaja pri tleh s svojo hišico in obrtjo. Prej v najlepšem razvoju nahajajoča se trgovina propada. Morje, važno morje bije ob našo zemljo. Oglej, za časa Rimljanov veliko pristanišče, broječe 800 tisoč duš popolnoma propade pod oglejskimi patrijarhi, ki so bili višji fevdalni gospodje skoraj polovice Kranjske in slovenskega Stajerja ter vse Istre in Goriške; tedaj se preseli v Benetke vsa trgovinska moč naših krajev. Oglej šteje danes 1400 duš. Benetke so sicer tudi zaspale, ker nimajo za sabo veliko kopnega, ali bile so enkrat bogate in danes se v njih živi veliko tisoč ljudi samo z razkazovanjem nekdanjega veličastva. Prišli smo pod nemško, laško gospodarstvo. Naš novi agrarni aristokrat je na dvoru cesarjev ter v stolnem mestu skrbel sebi in svojim sinovom za topla ležišča pri državnem uradništvu. Za gospodarstvo doma so skrbeli oskrbniki, ki so si polnili žepe in potem šli kam domu izven naših krajev. V hirajočih deželnih zborih ni boja ne s centralno vlado, ne z meščani, ne s cerkvenimi mogotci. Katoliški Nemec in Lah sta bila tudi drugače velika duševna reveža. Gospodarstvo omikanejših slojev je včasih hitrejše speljalo kako neomikano ljudstvo čez vse ovire v večjo kulturo; pri nas je slepec vodil slepca. Svetovni liberalizem minulega stoletja in njegovo gospodarstvo nas zopet zbudi, pa to že precej kasno. Kmetski naš človek je prišel v višje šole in tam je našel — dasi v popolnoma tuji šoli — svojo ljubezen do naroda. Tudi duhovniki so stali pod uplivom novega duha. Bilo je treba najprej pridobiti nekaj postojank v meščanstvu in med boljšimi kmeti, katerim se je dala volilna pravica, da je bilo mogoče priti do kake veljave. Ta boj nas je nekaj časa edinil. Se nadaljuje. Gospodarske stvari. Na poljskih pridelkih v kranjskem okraju se pozna zadnja suša. Ajda ni visoka, pač pa polna in dobro zrela. Pesa obeta srednji, zelje pa slabši pridelek. Nasprotno je letos jako mnogo sadja, zla.-ti jabolk. Mrva na suhih tleh je malone popolnoma sežgana. Na Jesenicah se snuje nova posojilnica. Živinorejcem. Deželni odbor je po nalogu deželnega zbora nakupil doslej iz domače reje nekaj prav lepih bikov, kar kaže, da se izrejajo v deželi že prav lepe ple-mene živali. Deželni odbor je razglasil, da hoče te ple-menjake za polovično nakupno ceno podeliti občinam, oziroma tudi živinorejcem. Kakor eujemo, je doslej došlo prav malo prošenj deželnemu odboru za bike. Tej malo-brižnosti se moramo le čuditi, ko se občinam sedaj nudi za polovično ceno dobiti potrebno število plemenih bikov. Občine vedno tožijo, da ne morejo zadostiti določbam zakona za povzdigo živinoreje, to je, da bi nabavile potrebno število bikov. Treba bo strožje izvrševati ta zakon, ker sedaj je videti, da občine nimajo več pomanjkanja na plemenih bikih. Ker je le lepih bikov za oddati, naj se občine po/urijo vložiti prošnje za nje pri deželnem odboru. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Gosp. Matej Bevc v Bohinjski Bistrici j je dobil na belgijski čebelarski razstavi prvo odliko in ; sicer diplom in zlato kolajno. Razstava je bila V Dusant Belgien in so bile za kranjske čebele oddane tri kolajne: zlata, srebrna in bronasta. — Davčna pristava gg. Ivan Oman iz Trebnjega in Peter Vovk z Brda sta menjala svoji službi. — Premeščeni so gospodje kapelani: Ivan Sever iz Cemšenika v Cerklje pri Krškem, Anton Ple-šič iz Smlednika v Št. Vid pri Zatičini, Vojteh Hybasek iz Zagorja ob Savi v Smlednik, Josip Kržišnik iz Črnega .rha nad Idrijo v Tržič, Alojzij Jaree iz Gorij v Železnike, j Janez Kalan iz Kamnika v Ljubljano, Henrik Povše iz Žužemperka v Kamnik, Frančišek Rebolj iz Preddvora v Postojino, Josip Plantarič iz Vodic v Kranj, Viljem Pa-ulus iz Šm arija v Vodice, Ivan Godec iz Kranjskegore v Ljubljano. — Kot kapelani na novo nameščeni so gg. semeniški duhovniki: Ivan Barle v Kranjskogoro, Josip Ocepek v Cemšenik, Matej Sušnik v Selca in gg. novo-mašniki: Anton (lop v Preddvor, Valentin Zabret v Gorje in Karol Gnidovec v Grad. — Deželnovladni konceptni praktikant Michel Angelo Zois pl. Edelstein je prideljen c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici v službovanje. Četrti promenadni koncert bo v nedeljo dne 21. t. m. na glavnem trgu. Spored priobčimo prihodnjič. Glas iz občinstva. Gospodinje in kuharice imajo graje vredno navado, da na trgu nakupljeno perutnino nosijo za noge obešeno domu, a ne pomislijo, koliko uboge živali pri tem trpe. Po vseh mestih je tako trpin-j cen je živali pod kaznijo zabranjeno, zato prosimo slavno mestno županstvo v Kranja, naj tudi ono preskrbi, da se omenjeno trpinčenje živali strogo zabrani. Na tukajšnji deški ljudski šoli je 160 in na I obrtni nadaljevalni šoli pa 79 učencev. Strelja se v novejšem času na mnogih krajih v mestu s takoimenovanimi Flobertovimi puškami. Želeti bi bilo, da se to prepreči, kér kaj lahko se pripeti kaka nesreča. Osobito graje vredna pa je navada streljati koristne ptice, kar se tudi pogosto dogaja. Tombola prostovoljnega gasilnega društva v Kranju dne 7. t. m. je ob mnogobrojni udeležbi občinstva dobro uspela. Bili so lepi dobitki, katere je društvo ali samo kupilo ali pa dobilo v dar. Zastopana pa so bila gasilna društva iz Vogljan, Cerkljan in Preddvora. Opomniti nam je pa vendar, da naj sklicatelj vlečenih številk zamolči pomen tistih, ker niso umestni. Zadruga mojstrov v Kranju je imela v nedeljo 7. t. m. ob 1. uri popoldne vnovič občni zbor radi pravil, katera so se popravila v smislu nasveta trgovinske in obrtne zbornice. Udeležba ni bila sijajna, in opazilo se je, da mojstrom ni za procvit in napredek obrta. Posebno je grajati mržnjo od strani starejših mojstrov, katerim menda ni po volji ta osnova prekoristnega društva, to pa menda radi tega, ker tisti ne razumejo pomena zadruge. Prebudite se vendar, vi starokopitneži, in podpirajte prekoristno stvar, vsaj če ne bo koristila vam, bo pa koristila vašim potomcem. V Škofji Loki se je poročil minulo nedeljo, dne 7. t. m. gospod Anton Zupan, c. kr. gimnazijski profesor v Kranju, z gospico Anico Tomažičevo. — V ponedeljek dne 8. t. m. se je poročil gospod Avguštin Oblak, c. kr. sodni pristav v Gajnici, z gospico Pavlo Deisingerjevo. V Kropi je dne 11. t. m. umrl gospod Blaž Ažman. Pogreb je bil danes zjutraj. Zaplemba. Zadnjo štev. «Gorenjca* nam je tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo zaplenilo zaradi notice iz Bohinja, v kateri je bilo povedano, da v bohinjski Srednji vasi stoji pred cerkvijo poleg šole skoro eno leto prazen križ. Zgodovina tega križa je tale: Nek dober prileten Srednjevaščan je naročil pri domačem mizarju velik lesen križ, pri znanem srednjevaškem podobarju pa iz lesa izrezano podobo kri-žanega Izveličarja ali Kristusa. Pogodila sta se s podo-barjem za 25 gld.; h gld. mu je starček takoj dal na račun, ostanek pa mu je izplačal, ko je bilo delo dovršeno. Mizar je naredil križ, ter so ga ob času zadnjega misijona v Srednji vasi postavili na rečenem mestu; podobar pa je prišel s Kristusom iti ga pritrdil na križ šele zadnji trenutek med cerkvenim sprevodom, ko jo imelo biti znamenje blagoslovljeno. Čez nekaj časa potem je podobar Kristusa zopet snel s križa ter ga odnesel domov z opazko, da je premajhen in da bode naredil večjega. To podobo je potem baje drugam prodal, križ pa je ostal prazen in vkljub večkratnemu opominjevanju dotičnega naročnika ni hotel podobar narediti druge Kristusove podobe. Prazen križ — ali kakor pravijo: križ brez Boga — stoji prav tik glavne ceste, ki pelje skozi Srednjo vas okrog po Bohinju, tako da vsakega bode v oči. Ljudje so se škandalizirali nad tem dejstvom ter delali različne dovtipe. Vmes so seveda vpletali tudi osebo onega kapelana, ki prevrača znane politične kozolce, «spravlja* hranilnične knjižice od starih in bolnih ljudi ter kmete zapeljuje v konsum-nem društvu k pijančevanju in potratnemu življenju, a svoje stanovske dolžnosti pri tem zanemarja. Dotični srednjevaški kmetic hoče zdaj naročiti Kristusa za svoj križ pri podobarju v Radovljici, ker meni, da ga bo od tam prej dobil kakor od domačega podoba!ja in da se potem ne bode nobeden drznil, da bi ga zopet odnesel. Glavne točke te vsebine so bile v zaplenjeni beležki ob kratkem v par stavkih z malo ostrejšimi besedami izražene, in s tem smo hoteli le grajati in javnosti naznaniti versko zanikarnost in žalostne razmere, katere so nastale v Bohinju, odkar imajo tam «katoliško štacuno». S tem smo hoteli samo pripomoči, da bi se prej popravil grajani nedostatek, ter v to poklicane osebe opomnili, da naj bi vestneje izvrševale svoje verske in stanovske dolžnosti. Imeli smo toraj le pošten namen koristiti doliii verski stvari, ker smo,tudi sami verni, in vemo, da bi ljudje imeli raj že tu na zemlji, ako bi vsi in tudi tisti, ki oznanujejo vero, živeli po veri in Kristusovih naukih. Ker se o grajani zadevi ondi splošno govori in sc ljudstvo nad to brezbrižnostjo spodtika, smo bili kot časnikarji gotovo opravičeni dotakniti se je. Nismo pa se nadejali, da nam bo ta nedolžna notica nakopala prvo zaplembo «Gorenjca*. Iz Vogljan se nam naznanja dodatno k zadnjemu dopisu, v katerem je pomotoma izostalo, da se je slav-nosti blagoslovljenja ondotnega gasilskega doma med drugimi udeležilo pod vodstvom g. Fajdige tudi nekaj kamniških gasilcev, ki so že nekajkrat prihiteli s svojo navzočnostjo poveličevat narodne slavnosti v kranjski okolici. Tudi se je pozabilo omeniti, da so pevci po blagoslovu zapeli pod spretnim vodstvom g. Franceta Ste-leta težko pesem «Morje adrijansko». katero so prav povoljno zapeli v splošno zadovoljnost navzočega občinstva. Ravnotisti pevci so med koncertom s prav ubranim petjem zabavali občinstvo, za kar so želi vsestransko priznanje. Prosimo v tem oziru blagohotnega oproščenja! Iz Tržiča se nam poroča, da imajo v bližini tržiški čudnega duhovnika, župnika pač v slovenski župniji, denar pa shranjuje v ljubljanski nemški »kranjski hranilnici«. Tu se vidi, koliko je tem ljudem ležeče na napredku. Zaletavajo se v narodno-napredno stranko, češ, da je zvezana z Nemci, nasprotno pa sami na tihem podpirajo nemške zavode. Ta duhovnik je pred kratkim na opomin, zakaj denarja ne hrani v slovenskih zavodih, odgovoril, da je vseeno v nemškem ali slovenskem zavodu. Lepi sadovi katoliških shodov! Iz Stare Loke nam pišejo, da so ondi imeli na rožnovensko nedeljo somenj. Ta in tudi drugi dan se je na vso moč streljalo s topiči. Upoštevali so pastirski list in v nedeljo opustili ples, pač pa so se zato zavrtih naslednje tri dni v tednu, zakaj naš škof prepoveduje ples samo za nedelje, in dobri kristijani ga ubogajo. Vršil se je tudi smešen, a zanimiv pretep, o katerem Vam sporočim prihodnjič. Mrtvo So našli dne (>. t. m. posestnikovo hčer Marijo Erjavšek iz Prevalj, sodni okraj Brdo, na paši «v starini», kjer je pasla krave. Zdravniška preiskava je dognala, da je Marijo Erjavšek zadela kap na srce. Iz Kamnika smo prejeli dopis, v katerem se mero-dajni faktorji resno poživljajo, naj se vendar lotijo vprašanja dobave zdrave pitne vode. Dopis priobčimo prihodnjič. Na Koroškem. Dvojna nesreča blizu /Trbiža. Sedemletni mutasti deček kovača Andreja Zimermana iz Žabnice je dne 4. t. m. splezal na rob vzidanega kotla, ki so ga rabili za kuho svinjske klaje. Kotel je bil napolnjen z vrelo vodo, dečku je spodrsnilo in padel je vanj. Akoravno je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah, je vendar deček drugi dan umrl. Vojaški zdravnik dr. Lukešič, ki je pritekel slučajno k nesrečniku se je peljal v Trbiž. Med potjo se je konj splašil in podrl posestnika Lakaterja ter mu stopil na prsa, tako da je prišel pod konja. Zdravnik je hotel potegniti moža izpod konja, a tudi njega je konj udaril s kopitom, toda ne nevarno. Zahvala. Podpisani odbor prostovoljnega gasilnega društva izreka tem potom najsrčnejšo zalivalo p. n. gg. trgovcem, ki so s svojo izredno darežljivostjo pripomogli do udiko lepih in dragocenih dobitkov za tombolo in je bil vsled tega gmotni uspeh jako Dovoljen, ter sploh vsemu p. n. zbranemu občinstvu, ki je pri tomboli v kolikor toliko sodelovalo in pomagalo. V Kranju, dno 7. vinotoka 1900. Odbor. Zahvala. Podpisani odbor zavedajoč se svoje dolžnosti izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli k tak t • ijajni slavnosti blagoslovljenja ga-ilskoga doma v Vogljah dnu 80. kimavca t, I, na ta ali oni način, v prvi vr*ti seveda došlim gasilnim društvom, «Gorenjskemu ttokolu» in pa pevcem pod vodstvom gosp. Fr. Stelota za njih lepo in navdušeno petje ter kliče vsem «Na pomoč!» Odbor gasilnega društva v Vogljah. J*>ovodom odhoda k vojakom klicen] vsem prijateljem in znancem v Šk^ofji Xol{if %er se pri nekaterih osebno nisem mogel posloviti, p res r če n „}fa 3dar/" 211 V Celovcu, dqe 9. vinotoka 1900. ^°mafl» Naznanilo. Javljam slavnemu občinsivii, da mi je bda od c. kr. finančne direkcije v Ljubljani z današnjim dnem podeljena pravica za prodajo tabaka (tabak-traflka). 210 Josiplna Klelnsteln gostilničarka «pri Triglavu*. Tedenski sejem v Kranju dne k. t. m. Prignalo so jo 120 glav govejo živine. 7 telet, 45 prašičev, •12 ovne, 61 btiS, koz. 50 kg: pšenice K 7•:">(), prosa K 7" , ovsu K O- , rži K 7' -, ajde K 7'—, jermena K 7\r>(>, koksa 10*60. krompirja K 1-70, ribencana K !()•—. V vojvodnem borštu je pet- do šeststo voz resja naprodaj Več. sn izve pri gospej Mariji Mayr v Kranju. 19.1 .'5 Lepo stanovanje obstoječe it petih sob, kuhinje, kleti, drvarnice in pralnice (Waschkflche) se odda v najem. Več se izve pri upravnifttvtl (Gorenjca*. 209 l priporočilo. Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem pričel izvrSovati 194 S # # urer$k} obrt « m v domači diši št. 123 poleg o. Gdtzla prodajalne v Kranju. Unirska popravila in drugo izgotavljal bom dobro in po nizki eeni ter se potrudil zadovoljili slavno občinstvo v vsakem oziru. Nadejaje se obilnega obiska in vsestranske podpore se bilježim z odličnim spoštovanjem Matija Ažman, mar. Franc Dolenz v Kranju in V Edvard Dolenz v Skof ji Loki priporočata svojo bogato zalogo cementa, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev leo-i* po najnižjih cenah. Vrtnarskega pomočnika in pisarniškega slugo kateri je vesten in zna nekoliko pisali, vsprejme Vinko Majdič v Kranju. 208 i Zlatnino in srebrnine, kakor verižice, zlate in srebrne, prstane, uhane z diamantom in briljantom, zapestnice, obeske i. I. d. priporoča po najnižjih cenah 18<; -5 H. SUTTNER v Kranju. V najem se da pod prav ugodnimi pogoji gostilna ¡0 prodajalna v Goricah piva je na dobrem glasu, druga je že nad dvajset let vpeljana. Več se izve pri 1 istiniku hi e \ Goricah št. 11. 206—2 —m Domače ==— pri$tr>o 5gar>jc konjak........ liter po K 6*— slivovka........ „ „ 9 2*80 hruSevec........ „ „ „ 2.60 brinjevec....... „ „ B 2-60 Priporočam tudi dobra vina. Spoštovanjem Jernej Ručigaj gostiloa «pri zlati rW». Namizno orodje iz kina-srebra, kakor tudi svečniki, servise za kavo, likerje, čaj, nastavki za sladkor, sadje i. t. d. kot najpripravnejša darila priporoča H. SUTTNER v Kranju. Ceniki prosti. 187 6 -»§Er Proti malokrvnosti. Zeleznato vino lekarnarja G. PiCCOli-ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža *1 ima v sebi 90 krat veg železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina -železnata vina, katera cesto nimajo več. železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b_12 Vsled tega n a j v e čj e j a m s t v o za i z d a t n o s t tega vina pri malokrvnib, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih ose bab, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in b o 1 e h a v i h otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejSi fagone priporoča po nizki ceni 57—31 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. F. Golob Trgovina z železnino s ■K •K LJUBLJANA Wolfove ulice št. 8 LJUBLJANA priporoča svojo zalogo 99—25 raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske posode, hišnega, poljskega in raznovrstnega rokodelskega orodja, pozlačenih grobnih križev in vsakovrstne želez ni ne. Cene nizke. — Postrežba točna. Šivalni stroji «J» # # íd kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta st. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—31 suknenega in nianufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—31 HUGO IHL Špitalske ulice štev. 4 I Velika zaloga suknenih ostankov. %P*vf? QJtf v!? vp \V \W f\\Vfr WW> vf/ vff >Bk Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča časti temu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. — Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska b rek-v o za, dva hrom in dve odprti kočiji. 105—24 Pravo ca a cu tac < plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—31 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDI6A i o I ta p Zalega in lastna izdelovalnicu. sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—31 zalogo sobne oprave vsake vrst:? garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranju se dobivajo stoli pri g. J. Anzeljcu na glavnem trgu. M m i i i M MMMM^MMMMMMMMMMMMM Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je J1 pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril h6tel. 62—31 Priporočam slavnimu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - EuillliJflOfll.EiJ^ o C I eö "S? O t- Največja tovarniška zaloga sukna 43 S O O J. Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 77—30 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga ^ jftgerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega . manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki s trži jo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. 9 a »2. pr o Pp O m Vi O O- 1 ca- IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko za'ogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): 1 tucat žlic, navadnih gld. 4-40, težkih gld. 5-50 1 , .za kav.i „ rtv, „ a 8'CO I „ nožev ali vilic . A*—. Jedna velika žlira za mleko gld. —'HO, za juho gld. 2-— Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lcsenim roCajem: II parov navadnih od gld. 1*80 do gld. 8- — 18 , boljših ,, „ 8'50 n , 7-50 Svečniki iz alpake visoki 21 24 26'/, cm 84—29_gld. 2-— 230 260 Manufakturna (gvantna) trgovina. S v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice v novozgrajeni mestni hiši opozarjata slavno občinstvo na nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pavolnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, fini karngarn, ševiot (l)arnentuch), loden i. dr., gladko in pisano, perilni modni barhent za jopire, bluze in obleke. lfti*—2 Velika zaloga raznovrstnega sukna, štofa, kam-garna, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. — Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpah (pintah), pletenih (štrikanih), suknenih ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih kocih, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni. Vzorci se po posti brezplačno razpošiljajo. o 3 a> R. LANG, LJubljana (Kolizej) tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otrotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 76—80 po najnižjih cenah. Cenike s 800 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tdnnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. »-ao Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. $ia+ija GftUzZot •jMipotoča »i>ojo vetifio 82—30 &a(oao ptic&tifi in i&dttanin tocnin d&( in vsci v to »tio-fio spo3ajoc*a 3«fa. ?t*j*ntam vsa&ovi ' va -6efa, &lata i\\ svilnata točna deta deta se i*w5njejo točno in po niahih cenaft. — Sunatija natočifa točno. Karola Kavšeka nasl. y SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18 priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnice, slamoreznice, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati. — Vedno čez 200 strojev v zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107—23 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. HOene izvanredno nizke!! it i Adolf Hauptmann tovarna 75-30 g oljnat i& &azv, |ix/Hciea\ fa ftoo j{ In Meja S * y Ljubljani, * * *» 8 Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. >J Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—24 Leopold Blumaiier, posestnik in gostilničar. ~~ LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—30 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatil niče, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zistonj in poštnine prosti. ita dunajski cesti v £j-itC*»fjcmi mm*mm ]-.ipoto<5a »tavnenvH ovčinstvH svcjo in največjo »a(oac v»ef\ «>tot misionsficcfrci in v U {temena C>fano. Minan-j-a natoči(a tečno. — (£otc *ti«/fie. 72—30 11 f v la&lični vetihosti in flafiovoti ima po nit>hi ceni vedno v zateči 108 - 24 CD CD speditit c. h%. ptiv. južne t>e(e»nice, £yuv(jana, dunajsfia eesta it. \£. o: o 41" or oi oi oi o: ©i oi oi oi o: Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102—25 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. . Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. HCene brez konkurence!! ■ Najrazličnejši ostanki za polovico cene. Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. * Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. °To To To m To To To To To To To To To Loterijska srečka dne 6.-vinotoka 1.1. Trst: 55 21 68 56 84 Najbolje ure, švicarskega izdelka, kakor zlate, srebrne, tula, nikelnaste, jeklene priporoča H. Suttner, urar v Kranju. Ceniki prosti. 1H5—6 KAROL FLORIAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbe) veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajani vse po najnižji ceni. 11—40 Gospodom učiteljem in prckupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. Išče se za gostilno na deželi dekle ali vdova zanesljiva in solidna, katera je izurjena šivilja in za gostilno vajena kuhinje in peke. Kje? pove iz prijaznosti upr.ivnistvo »Gorenjca«. 205—2 Zmešane in strižene kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej Filip Weil velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu (Unter-Kralowitz) na Če-kem. 171—0 P. n. ritatelje te anonce opomnim, n.