PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-!i. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XL št. 250 (11.973) Trst, sobota, 20. oktobra 1984 Ker so se pečali z nezakonitimi posli in spletkami V zaporu funkcionarji in častniki vojaške obveščevalne službe SISMI Tokrat svojci žrtev ne molčij Zaskrbljujoče domnevv o palermskem pokolu Bili so odraz tiste »vzporedne strukture«, ki jo je baje vodila Gellijeva tajna loža P2 RIM — Karabinjerji so včeraj a-retirali bivšega namestnika načelnika vojaške tajnoobveščevalne službe SISMI generala Pietra Musumecija, z njim so se za zapahi znašli še polkovnik Giuseppe Belmonte, ki je vodil pogajanja s kamoristi za izpustitev kampanjskega deželnega odbornika Cirilla, polkovnik Secondo D’Eli-seo, ki je bil odgovoren pri uradu generalštaba SISMI, kapetan Valentino Artinghelli in še dve ženski sodelavki SISMI Francesca Battaglìni in Adriana Avico. Vseh šest zapornih nalogov je izdal rimski preiskovalni sodnik Domenico Sica po preiskavi v zvezi s kritjem in podporo, ki so jo visoki funkcionarji SISMI nudili spletkarskemu Podjetniku Francescu Pazienzi, tudi potem ^ ko je proti njemu sodstvo izdalo številne zaporne naloge. Šesterico baje dolžijo tudi nedovoljene posesti eksploziva in orožja, preiskovalci seveda o tem dosledno molčijo. Imena aretiranih pa vodijo v tisto »vzporedno strukturo« SISMI, o kateri piše poročilo parlamentarnega odbora za tajne službe, ki so ga pred dnevi objavili. Navsezadnje je bil ge- NADALJEVANJE NA 2. STRANI General Pietro Musumeci PALERMO — Štiriindvajset ur po odkritju srhljivega pokola na Trgu Scaffa v Palermu preiskovalci še vedno navajajo le hipoteze o vzrokih hladnokrvne eksekucije. Po obdukcijah je dokončno potrjeno, da niso žrtve nudile nobenega odpora, saj niso bile oborožene. Zločin sta materialno izvedli le dve osebi, potem ko sta z orožjem spravili na kup vseh osem ljudi. Za preiskovalce pa je precejšnje bodrilo spoznanje, da svojci in prijatelji osmih žrtev aktivno sodelujejo in se niso ogradili z molkom, kot je to običajno po mafijskih zločinih. Prav po tej zaslugi so preiskovalci izključili prvotno domnevo, da so zločinu bo- Enotna delegacija koroških Slovencev na obisku pri predsedniku skupščine SRS LJUBLJANA — Delegacija Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev — osrednjih organizacij koroških Slovencev v Avstriji, se je pod vodstvom inž. Feliksa Wieserja in dr. Matevža Grilca, včeraj v Ljubljani pogovarjala s predsednikom skupščine Slovenije Vinkom Hafnerjem. Gostje so ga seznanili z družbenogospodarskimi, političnimi in kulturnimi razmerami, v katerih dela in živi manjšina in izrazili zaskrbljenost zaradi položaja v zadnjem času, posebej po izvedbi nedavnega referenduma o ukinitvi dvojezičnega šolstva. Ob tej priložnosti je bila poudarjena nenehna skrb skupnosti za položaj in vlogo slovenskih narodnostnih manjšin v sosednjih državah. Govorili so tudi o obletnicah podpisa avstrijske državne pogodbe in osimskih sporazumov, ki bodo prihodnje leto. To bo priložnost za podrobnejšo analizo položaja slovenske manjšine v Avstriji in Italiji. trovali interesi nezakonitih konjskih stav ali prekupčevanja in zakol ukradenih konj. Vsi konji, ki so se nahajali v hlevu, so zakonitega izvora, razen dveh so jih v hlev pripeljali v noči pokola. Nedvomno pa je mafija dala svoj »imprimatur«, zakaj, pa je drugo vprašanje. In prav v tej smeri se sedaj pomikajo preiskovalci. Skrbno preverjajo predvsem dve hipotezi. Nekdo se je moral zameriti mafiji, ki ga je kaznovala, da bi s tem dokazala svojo neokrnjeno moč. Dva od u-bitih sta namreč prvič šla po konje kar v Apulijo in nista kot običajno kupila mesa že v Catanii. Morda pa je mafija že večkrat zaman »prosila«, naj odstranijo hlev, ki je bil bržkone komu v napoto. Kot zadnja in najbolj zaskrbljujoča pa je hipoteza, da je nekdo hotel s pokolom načeti »prestiž« mafijskih družin Zanca in Vemengo, ki nadzirajo širše območje Trga Scaffa in so tesno povezani s klanom Marchese-sejevih. V takem primeru je bil pokol le uvod v novo vojno med posameznimi klani. Družini Zanca in Ver-nengo sta neke vrste »vojaško krilo« klana Grecovih iz Ciacullija. Preiskovalci seveda izključujejo, da bi bil pokol povezan z izpovedmi Tommasa Buscette, a po vsem sodeč je vsa zadeva precej hujša kot jo skušajo prikazati. Jubilej dvojezične sole v Prekmurju Dvojezično šolstvo v Prekmurju praznuje srebrni jubilej — 25-letnico. Gre za dogodek, ki ni pomemben samo za madžarsko narodnost v severnem delu Slovenije, marveč tudi za celotno demokratično narodnostno politiko Slovenije in Jugoslavije. Dvojezično šolstvo omogoča enakopraven nacionalni, kulturni in jezikovni razvoj učencev slovenske in madžarske narodnosti, vendar pa ima politika dvojezičnega šolstva še mnogo drugih učinkov, od političnih in kulturnih do ekonomskih. Zanimivo je navesti nekaj podatkov. V lendavski občini in v občini Murska Sobota je v dvojezičnih osnovnih šolah 1.350 u-čencev, od tega je okrog 45 odstotkov otrok madžarske narodnosti. V minulem šolskem letu so dosegli učenci v dvojezičnih osnovnih šolah 99,3-odstotni učni uspeh, osip pa je samo 4,2 odstotka. Pedagoške analize in raziskave kažejo, da se vsi ti učenci enako uspešno vključujejo v šolah na drugi stopnji. Za uspeh dvojezičnega osnovnega šolstva je nedvomno izjemno pomembno predšolsko pripravljanje otrok. Zato v Prekmurju vse predšolske otroke vključujejo v otroško varstvo, kjer jih že začenjajo poučevati obeh jezikov in jih pripravljati na zahtevnejše naloge v dvojezičnih šolah. Pedagogi in starši skupno ugotavljajo koristnost takšne politike. Predšolska priprava otrokom omogoča normalnejše srečanje z zahtevami učnega načrta v o-snovnem šolstvu, kjer je jezik narodnosti opredeljen tako v učnem načrtu kot v predmetniku z enakim številom učnih ur in enako ravnijo znanja, kakor jezik večinskega naroda. Toda NADALJEVANJE NA 2. STRANI V glasovanju o Andreotti je vem odstopu Vlada bo ponovno zahtevala zaupnico RIM — Predsednik vlad? Craxi je včeraj ob zaključku svojega obiska v Veliki Britaniji napovedal, da bo vlada postavila vprašanje zaupnici, ko bo treba glasovati o zahtevi KPI po odstopu zunanjega ministra Andreottija. V svojem posegu je predsednik viade bil dokaj polemičen do opozicije. Kljub temu, da so tudi partnerji KD v okviru petstrankarske vlade privolili da se glasuje o zaupnici, je vzdušje znotraj večine še kar naelektreno. Republikanski voditelj Spadolini je izrecno dejal, da kar zadeva moralno vprašanje, večina ne more nikomur vsiliti, kako naj se obnaša. Spadolini je tudi dejal, da je proti srečanju tajnikov strank vladne večine, ki po njegovem mnenju, ne bi o-brodil nobenih sadov. Zelo odkrit, kot je zanj značilno, je bil demokristjanski senator Donat Cattin, ki je jasno in glasno zahteval odstop vlade. In vsa zadeva v zvezi z zunanjim ministrom Andreottijem je v resnici dokaj dokaj nerodna in neprijetna za vse. Sklep predsednice poslanske zbornice Jottijeve, da sprejme resolucijo KPI in še zlasti tajno glasovanje, prisililo vlado, da odgovori: vsi pa so se hoteli izogniti zaupnici glede tako delikatnega vprašanja. V sredo bo o komunistični resoluciji razpravljal senat. Da bi se i-zognili vsaki nevarnosti, bodo vladne stranke, pod pritiskom krščanske demokracije, najbrž spremenile pravilnik, tako da bi senatorji glasovali javno. Chiaromonte, predsednik komunistične skupine v senatu, je glede tega že protestiral ter obtožil večino, da sproti spreminja pravilnik, kot pač koristi njenim notranjim igram. V tem vzdušju je KPI sprožila še en napad na vlado, tokrat na področju davkov. V svoji tiskovni konferenci je načelnik skupine KPI v poslanski zbornici Giorgio Napolitano izjavil, da partija ne bo podprla finančnega zakona, če ne bodo čimprej o- NADALJEVANJE S 1. STRANI Na seji tržaškega občinskega sveta Na občini so se spomnili Partizanskega dnevnika TRST — 40. obletnica izida prve številke Partizanskega dnevnika, predhodnika našega dnevnika, je odjeknila tudi na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta. Spomnili so se je svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, ki je dal za to pobudo, odbornik Slovenske skupnosti Lokar in komunistični svetovalec Spetič, Med njihovim izvajanjem so fašisti in del melonarjev polemično zapustili sejno dvorano. Parovel, Lokar in Spetič so podčrtali, da je bil Partizanski dnevnik edini partizanski dnevnik v takrat zasužnjeni Evropi in je zato še danes zgled hrabrosti in poguma, s katerima sc je slovenski narod uprl in boril proti nacifašiz-mu. Po zgodovinskem orisu tega e-dinstvenega dogodka v vasi Zakriž nad Cerknim so govorniki tudi poudarili vlogo, ki jo igra danes Primorski dnevnik ne samo za življenje slovenske narodnostne skupnosti, ampak tudi pri utrjevanju sožitja in prijateljstva med tukaj živečima narodoma. Na sinočnji seji občinskega sveta, na kateri je tekla beseda skoraj izključno o upravnih zadevah, je župan Richetti sporočil, da je občinska uprava sredi tedna uradno povabila predsednika vlade Craxija na osrednjo slavnost ob 30-letnici priključitve Trsta k Italiji. Župan je izrazil upanje, da se bo ministrski predsednik odzval vabilu tržaške občine, čeprav iz Palače Chigi doslej ni še prišlo nobenega uradnega sporočila v zvezi z morebitnim Cra-xijevim obiskom. Pač pa je svoj prihod v Trst prav včeraj uradno potrdil obrambni minister Spadolini. Slavnost na Trgu Unità, ki bo v petek, 26. oktobra v jutranjih urah, bo potekala pod pokroviteljstvom predsednika republike Pertinija. (st) Namiznoteniški pokal prvakov Krasovke podlegle Zagrebčankam Sinoči smo bili priča v repenski telovadnici izrednemu športnemu dogodku, ki je imel te dni velik odmev. V prvem kolu namiznoteniškega pokala pokalnih prvakov sta se srečali ekipi Krasa in Mladosti Riboma-terial iz Zagreba. Včerajšnje medna rodno srečanje je bilo res zgodovin skega pomena in bo ostalo v naših športnih analih zabeleženo z zlatimi črkami. Največ zaslug za ta ponoven uspeh pa nosijo športni delavci športnega krožka Kras, ki so do potankosti poskrbeli, da je srečanje nemoteno potekalo brez vsakršnih težav. številno občinstvo, ki se je zavedalo pomembnosti tega srečanja, je lahko spremljalo na delu igralke evropskega slovesa' kot so: Branko Batinič, sedmo najboljšo igralko v Evropi, Amelo Fazlič, izredno talentirano mladinko, ki zaseda peto me- sto na državnih lestvicah in Dubravko Fabri - Vučkovič, edino jugoslovansko igralko, ki igra z benholder načinom. Bila je to res vrhunska predstava, katere nimamo priliko pri nas v zamejstvu pogostoma spremljati. Prva je sinoči v najprestižnejšem evropskem pokalu stopila za zeleno mizo Sedmakova, ki se je pomerila s Fazličevo. Zagrebčanka se je izkazala za napadalno igralko, ki odlično vleče spin iz forhanda in raje čim hitreje zaključuje napadalne akcije. Izkazalo se je, da je za razred boljša od Damjane in je bila potemtakem proti taki nasprotnici krasovka popolnoma brez moči. Cergolova je v začetku drugega srečanja celo povedla s 5:3, a tudi v tem srečanju je zlahka prevladala izkušenejša Fabri - Vučkovič. Konč- no je bila na vrsti Branka Batinič v srečanju z Doljakovo. številno občinstvo se je lahko na lastne oči prepričalo o tekmovalnih zmogljivostih večkratne jugoslovanske državne prvakinje. Izkazala se je za odlično obrambno igralko, ki je večkrat spravila Sonjo v težave, tudi takrat ko je bila kar pet metrov oddaljena od mize. Najbolj izenačeno je bilo predzadnje srečanje večera, v katerem je Cergolova povsem zasluženo odtrgala nasprotnici set. Marina je že bila na pragu podviga, ko je v odločilnem tretjem setu nadoknadila zaostanek 15:20 in celo povedla 21:20, žal pa ji ni uspelo osvojiti srečanja. Kot prejšnji, je bil tudi zadnji nastop Bati-ničeve le gola formalnost in ji je srečanje s Sedmakovo služilo le kot NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Zgoniku sprejeli osnutek variante regulacijskega načrta Zgoniški občinski svet je predsi-nočnjim sprejel osnutek variante splošnega občinskega regulacijskega načrta z glasovi svetovalske večine, medtem ko je svetovalska manjšina Slovenske skupnosti glasovala proti temu sklepu, ker ni bilo predhodnega posvetovanja s prebivalstvom in ker ni še razčiščeno vprašanje naravnih parkov. Varianta zaenkrat ne vsebuje perimetracije naravnih parkov in zaščitenih območij, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt, ker bodo o tem razpravljali predstavniki vseh občin na nivoju Kraške gorske skupnosti. V prihodnjih dneh bo po vaseh go-niške občine javna razlaga in razprava o varianti regulacijskega načrta, občani pa imajo 40 dni časa za morebitne ugovore. NA 5. STRANI NADALJEVANJA S PRVE Jubilej ne gre samo za enakovredno mesto jezika narodnosti v šolstvu, temveč v celotnem komuniciranju v vsakem življenjskem okolju. V tej celovitosti odnosa do jezika narodnosti se kaže toliko večja vrednost in pomembnost dvojezičnega šolstva. Takšen koncept dvojezičnega šolstva pa zahteva primerne, kakovostne materialne razmere, celo nekatere prednosti pri zagotavljanju prostorskih in kadrovskih razmer. V Prekmurju ugotavljajo, da so dvojezične šole dobro preskrbljene z učili, 71 vrst jih je uvoženih iz LR Madžarske, da je v poprečju na oddelek 18 u-čencev, na učitelja pa le 12, medtem ko je na primer poprečje v slovenskih šolah na oddelek nad 30 učencev. Dvojezične šole dobivajo tudi dodatna sredstva za vrednotenje težjega in bolj odgovornega pedagoškega dela, za dodatna učila iz Madžarske, za dodatne učbenike in delovne zvezke, ki so dvojezični ali pa samo v madžarskem jeziku, za madžarske knjige v šolskih in strokovnih knjižnicah in za druge aktivnosti (za sodelovanje s šolami na Madžarskem, za dodatno jezikovno izobraževanje ipd.). Tisti, ki se spominjajo začetkov dvojezičnega šolstva v Prekmurju, ne pozabljajo o-menjati težav s kadri. Danes so se razmere bistveno spremenile in jezikovno in strokovno kvaliteten kader zdaleč ni več tak problem, kot je bilo to na začetku. Dvojezična osnovna šola v Prosenjakovcih, v občini Murska Sobota, pa po vseh merilih sodi med najlepše v Sloveniji. Ob jubilejih se sicer navadno naštevajo konkretni rezultati, številke in ugodne ocene. Vendar je nesporno, da bo razvoj dvojezičnega šolstva v Prekmurju zahteval še dodatne napore in še izvirnejše domišlja-nje vseh možnosti, ki jih ponuja. Kajti pomen dvojezičnega šolstva presega zgolj okvire šolstva in pedagogike. V praksi namreč pomeni uresni čevanje družbene in nacionalne politike, ki se zaveda, da položaj in razvoj katerekoli narodnosti ne more biti prepuščen narodnosti sami, ampak je v prvi vrsti naloga in odgovornost večinskega naroda. IVAN MlftT • V zaporu neral Musumecci član tajne prostozidarske Gellijeve lože P 2, kot njegov neposredni nadrejeni general Santo-vito. In prav ti ljudje so dali svoj »doprinos« pri brezsmiselnem iskanju Alda Mora, preiskovalce speljali na napačno sled pri bolonjskem pokolu, a bili nadvse uspešni pri osvoboditvi Gira Cirilla. Nič čudnega torej, da marsikdo ocenjuje »vzporedno strukturo« SISMI kot odraz Gellijeve strategije pronicanja v najbolj zaupne vzvode oblasti. Iz poročila parlamentarnega odbora za tajne službe izhaja tudi, da je SI SMI dal Pazienzi kar 130-krat na razpolago svoja letala, ga finančno podpiral in mu nudil splošno kritje. • Vlada dobrih Visentinijevega načrta. Ne gre samo za politično vprašanje : predlogi proti davčnim utajevalcem, ki jih vsebuje Visentinijev osnutek, bi pomenili za državo vrsto dohodkov, ki v finančnem zakonu ne bi bili predvideni in bi se vse vprašanje javnih izdatkov spremenilo. • Kraševke podlegle trening pred bodočimi mnogo zahtevnejšimi pokalnimi nastopi. IZID SREČANJA Kras — Mladost Ribomaterial 0:5 Sedmak - Fazlič 0:2 (5:21, 7:21); Cergol - Fabri - Vučkovič 0:2 (14:21, 10:21) ; Doljak - Batinič 0:2 (9:21, 11:21); Cergol - Fazlič 1:2 (21:16, 13:21, 21:23); Sedmak - Batinič 0:2 (13:21, 10:21). SODNIKA: Pupin in Torrenti iz Trsta. Z. S. Kljub oživljanju gospodarstva v industrijskih državah Dramatična pocenitev nafte na prostem trgu zaradi razlik med ponudbo in povpraševanjem . BRUSELJ — V Zahodni Evropi s presenečenjem ugibajo, kaj je povzročilo »dramatično« pocenitev nafte, o kateri poročajo agencije s prostega trga nafte v Londonu in z borze surovin v New Yorku. Po eni od hipotez je padec cen simptom resnih tržnih neravnovesij, ki utegnejo že v prihodnjih dneh pripeljati do druge uradne pocenitve nafte v zadnjih dveh letih. »Vse se je obrnilo navzdol,« je nemir na borzah opisala ena od agencij. V Londonu so se pocenile vse vrste nafte, ki jih prodajajo na tamkajšnjem prostem trgu. Pocenitev soda nafte (v tono gre sedem sodov) je segala od pol do poldrugega dolarja. Najgloblje, na okrog 26 dolarjev (za skoraj 4 dolarje pod uradno ceno), so padle cene za nafto tipa »forties« in »brent«, ki ju črpajo v Severnem morju. Približno enak padec, za 1,4 dolarja, je v New Yorku doživela nafta »west texas«, katere kakovost in ceno (predvčerajšnjim je sod te nafte veljal 26,3 dolarja) primerjajo z nafto iz severnomorskih nahajališč v Evropi. Direkten povod za predvčerajšnjo pocenitev naj bi bile vesti, da nameravata dva velika proizvajalca Nigerija in Abu Dabi v kratkem poceniti svojo nafto, prvi za 2 dolarja (na 28 dolarjev), drugi pa za pol dolarja. S to odločitvijo naj bi se po zahodnoevropski presoji državi »uprli politiki OPEČ«. Po teh komentarjih je lažje uganiti, kaj je pripeljalo do odločitve obeh držav, kot, kaj naj bi se iz »upora« znotraj organizacije izvoznic nafte v prihodnjih dneh utegnilo izcimiti. Opazovalci so si edini, da sta se državi odločili svojo nafto poceniti zato, ker sta enak sklep dan poprej objavili Velika Britanija in Norveška : prva bo » vkratkem« svojo nafto pocenila za 1,35 dolarja, druga pa za 1,5 dolarja po sodu, tako, da bo nova cena nafte tipa »brent«, denimo, 28,65 dolarja, kar je še vedno precej višje od ravni cen na prostih trgih. Na takšen razplet je vplival sklop številnih razlogov. Najpomembnejšega je predvčerajšnjim o-menil ameriški državni sekretar za energijo Donald Hodel, ki je na tiskovni konferenci v Londonu dejal, da je dnevna svetovna ponudba nafte ta hip za 8 milijonov sodov večja od povpraševanja. Rast povpraševanja, ugotavljajo na Zahodu, je to jesen, kljub oživljanju iz recesije, počasnejša kot so pričakovali. Vse kaže, da se bodo v prihodnjih mesecih presežki še povečali zaradi mile zime, ki jo tod prerokujejo in na rovaš katere bi rast porabe še naprej ostala na mrtvi točki. Donald Hodel je napovedal, da bo zaradi tržnih presežkov zanesljivo »kratkoročno« prišlo do pocenitve nafte na cene med »25 in 30 dolarji za sod«. Zdajšnja najnižja uradna cena soda nafte je okrog 29 dolarjev. DUŠAN SNOJ Craxi končal pogovore z britanskimi partnerji LONDON — Ministrska delegacija, ki jo je vodil predsednik Bettino Craxi, je zaključila svoj kratek obisk v .Veliki Britaniji. Pogovori so bili zelo plodni, pravita obe strani, in so zadevali predvsem mednarodna vprašanja, vprašanja odnosov v o-kviru Evropske gospodarske skupnosti ter dvostranske odnose med Italijo in Veliko Britanijo. Pogovori sodijo v okvir rednih stikov med obema državama, članicama EGS, tokrat pa so bili pogovori toliko bolj pomembni, ker bo Italija 1. januarja prevzela šestmesečno predsedstvo EGS. Craxi in Thatcherjeva sta soglašala, da je treba čim-prej sprejeti v EGS Španijo in Portugalsko. Nadaljnja tema pogovorov so bili odnosi med Vzhodom in Zahodom ter na Bližnjem vzhodu. S tem v zvezi obe državi ocenjujeta dokaj previdno zadnje Čemjenkove izjave ameriškemu tisku, pa čeprav sta jih označili kot spodbudne. Za sedaj njegove izjave najbrž še ne pomenijo, da se bo politična linija SZ spremenila, dajejo pa upati, da se bo pač nekaj zgodilo po ameriških volitvah. Policija aretirala kamorističnega župana AVELLINO — Včeraj zjutraj je policija po nalogu državnega pravdnika iz Avellina Antonia Gagliardija aretirala župana mesteca Quindici 23-let-nega Eugenia Oraziana in drugih šestnajst oseb, ki so obtoženi združevanja v kamoristične namene. Eugenio Graziano, ki je bil izvoljen za župana pred desetimi dnevi na krajevni listi »Torre«, je med drugim obtožen umora 28-letnega Giu seppa Fabija, ki je pripadal neki drugi kamoristični skupini. V mestecu Quindici že 25 let kraljuje kamoristična družina Graziano. Prejšnji župan je bil namreč Eugeniov oče 'Raffaele, ki je bil izvoljen na to odgovorno mesto, ko je bil v zaporu. Župansko mesto je zato takoj izgubil z odlokom predsednika republike. Pred Raffaele jem je mestecu Quin- dici pri Avellimi županoval njegov brat Fiore, ki je bil umorjen med neko nogometno tekmo. Policija je skupno izdala 30 zapornih nalogov, vendar pa je, kot rečeno, aretirala le šestnajst oseb. Med tistimi, ki jih policija še išče, so 26-letni Antonio Manzi, ki je trenutno v zaporu v Združenih državah Amerike, ker je obtožen razpečevanja mamil, mestni redar 45-letni Carmine Iorio in prav Eugeniov oče Raffaele, ki se je skril neznano kam. Policija je protikamoristično akcijo organizirala široko, saj so začeli z aretacijami včeraj navsezgodaj, istočasno v občinah Lauro, Moschiano, Forino in Atripalda. Obtožence so v glavnem presenetili med spanjem, tako da se ti niso mogli upreti predstavnikom javne varnosd. ZOI navrgle skoraj 2 milijardi dinarjev SARAJEVO — Ko bomo popolnoma izplačali vso grad njo športnih objektov, poslovne prostore, hotele in druge gostinske objekte, vso nabavljeno opremo in drugo, ter ne bomo nikomur ostali dolžni niti dinarja — pod pogojem, da bomo izterjali vse dogovorjene obveznosti — bo organizacijski komite imel gotovino v znesku 1,95 milijarde dinarjev. To je dejal predsednik organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger Branko Mikulič ob koncu včerajšnje sklepne seje tega telesa, na kateri so med drugim sprejeli tudi poročilo o uresničenih finančnih sredstvih in vlaganjih v obdobju od leta 1979. Do 15. septembra letos znašajo skupna sredstva, ki so jih realizirali z denarnimi računi organizacijskega komiteja, 17 milijard dinarjev, skupna vlaganja pa več kot 16 milijard dinarjev, (dd) Ostre reakcije na odobritev zakona o spolnem nasilju RIM — Odobritev zakona o spolnem nasilju je povzročila žolčno reakcijo predvsem v levičarskih strankah, kjer ugotavljajo, da so vneseni popravki popolnoma spremenili značaj zakona in ga v bistvu izjalovili. Še zlasti ostro ocenjujejo odpravo tistega člena, ki predvideva možnost za družbene organizacije, da se prijavijo kot civilna stranka. Komunistične ženske so objavile sporočilo, v katerem pravijo, da so stranke, predvsem KD, MSI, PSDI in PLI ugonobile zakon o spolnem nasilju, čemur je pripomoglo dejstvo, da so se socialisti vzdržali, radikalci pa niso glasov žili. Komunisti so glasovali proti zakonu, ker je popolnoma izgubil svoj prvotni pomen in bil več tak, kot so ga hotele ženske. S svoje strani pa proletarska demokracija ugotavlja, da ne gre več za zakon proti spolnemu nasilju, temveč za zakon, ki določa samo represivne ukrepe. DP tudi obsoja zadržanje radikalcev, ki se širokoustijo s svojimi posegi za državljanske pravice, ko pa gre za konkretne posege so odsotni. Italijanski minolovci so se vrnili v La Spezio LA SPEZIA — V vojaškem oporišču v La Spezii se je včeraj zjutraj zaključila italijanska ladijska odprava, katere naloga je bila pripomoči k očiščenju Rdečega morja in iskanju min, ki naj bi se skrivale na dnu. Ladja Cavezzale ter trije minolovci Lotto, Frassino in Castagno so pripluli v jutranjih urah v pristanišče, kjer so posadke čakali svojci pa tudi predstavniki oblasti. Uradno je povratnike pozdravil načelnik generalštaba vojne mornarice admiral Marnili, ki je dejal, da je odprava pokazala veliko stopnjo pripravljenosti in strokovrtosti italijanske mornarice. Iz česa to sklepa ni rečeno, saj niso Italijani, kot tudi večina drugih odprav, odkrili nobene mine v vodah Rdečega morja. Posegel je tudi podtajnik za obrambo Signori, ki je podčrtal pomen italijanskega posega prav na območju, ki je bistveno za mednarodno trgovino. I casa del ^detersivo Ugodna ocena odnosov med SFRJ in Turčijo BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič je z osebnostmi, ki so ga spremljale, včeraj končal uradni tridnevni obisk v Turčiji in se popoldne vrnil v Beograd. Na surčinskem letališču so ga pričakali član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, podpredsednica skupščine SFRJ Nuša Keršovan in druge ugledne o-sebnosti družbenopolitičnega življenja Jugoslavije. Predsednik predsedstva SFRJ je v pogovoru s skupino jugoslovanskih novinarjev, ki so spremljali njegov obisk, izrazil zadovoljstvo z rezultati pogovorov. Hkrati je opozoril na pomen nujnosti krepitve odnosov med državama in opozoril na njihov pomen ne le z dvostranskega, temveč tudi z medbalkanskega in mednarodnega vidika. Veselin Djuranovič je v pogovoru tudi de jed, da sta obe strani soglašali o nujnosti podrobnejšega pristopa h gospodarskemu sodelovanju, (dd) ^ TftYfcz, (člUccl OBIŠČITE NAŠ SUPERMARKET — pralni praški — parfumerija - plastični in pisarniški artikli velika izbira - prihranek Ulica S. Pellegrino (Biancospino) 27 Telefon: 213969 PROSTORNO PARKIRIŠČE fJAROPMA PUCA Jutri ob glavni cesti pod Kanalom ob Soči pri vasi Morsko Spomenik pohodu v Benečijo Elektrika iz vode V 1 mesecih zgradili HE Monte Fortin na Soči pri Farri KANAL — Jutri, v nedeljo dopoldne, bodo ob glavni cesti pod Kanalom ob Soči pri vasi Morsko odkrili obe težje v spomin na znani prehod brigad in štaba XXX. divizije IX. korpusa čez Sočo in na njen pohod v Beneško Slovenijo. Bilo je konec januarja 1944. Položaj v Beneški Slo veniji je bil po veliki nemški ofenzivi na partizanske sile na področju Matajurja precej slab. Ljudje so bili pod močnim sovražnim pritiskom in izpostavljeni zastraševanju. Zlasti tisti, ki so po kapitulaciji Italije v septembru 1943 kazali svoje očitne simpatije za partizansko vojsko in za narodnoosvobodilno gibanje sploh. Po ofenzivi 1943, v kateri so bile partizanske sile pre cej prizadete in so v zaključni bitki pri Topolovem izgu bile tudi del svojega poveljniškega kadra, na področju Beneške Slovenije ni bilo nobene večje partizanske enote, manjše skupine, ki so jih sestavljali v pretežni meri domačini, pa niso bile sposobne izvajati pomembnejših akcij. Ob vsem tem so tudi sovražne sile imele velik interes nadzorovati to področje zaradi njegove strateške važnosti, saj so preko njega vodile pomembne prometne poti iz Italije proti Rajhu. V takem položaju je štab IX. korpusa sklenil izvesti drzen pohod v Beneško Slovenijo, ki naj bi ljudem pod Matajurjem dokazal, da partizanske sile niso uničene in jim povrnil moralo in voljo zp odpor proti okupatorju, sovražnika pa oviral na njegovih prometnicah. Za pohod je določil XXX. divizijo (takrat še XXXII.) z vsemi tremi njenimi brigadami in prištabnimi oddelki. Priprave za pohod so se začele zadnje dni januarja 1944 dejansko že na šentviški planoti, s katere so se bri gade v nenadnem nočnem pohodu in v največji konspira tivnosti v noči od 29. na 30. januar premaknile na izhodiščne položaje na področje Kanalskega vrha, Lo-kovca in Raven. Teren za prehod Soče so podrobno raziskali divizijski obveščevalci s pomočjo terencev, prav luko pa so tudi natančno preučili položaje sovražnih sil in gibanje njihovih straž in patrulj. Po skrbnih 'pripravah tudi-v samih enotah je štab divizije pod poveljstvom komandanta Alberta Jakopiča Kajtimira, starega borca in vodilnega udeleženca prvega majskega pohoda Gre gorčičeve in Gradnikove brigade v Benečijo pod vod stvom generala Jake Avšiča, odredil, da bosta 18. Bazoviška in 19. Kosovelova brigada prekoračili Sočo pri vasi Morsko pod Kanalom, 17. Gregorčičeva brigada s štabom divizije in podoficirsko šolo pa pod vasjo Deskle v sami njeni neposredni bližini. V vseh teh enotah jc bilo okrog 2500 borcev in bork. V noči od 30. na 31. januar so vse tri brigade poskrbele za potrebno zavarovanje, istočasno zapustile svoje izhodiščne položaje in se spustile v dolino Soče na predvidenih sektorjih. Ta noč mi je ostala v neiz brisnem spominu. S propagandnim oddelkom divizije sem bil v sklopu divizijskega štaba in 17. brigade. Noč je bila deževna in hladna, ko smo se po gosto zarašče nem koritu v dolgi razpotegnjeni koloni in v tišini, ki jo je motilo samo rožljanje orožja in topotanje težko oto- vorjenih mul, spuščali v dolino, že v sami dolini, prav tam, ker se precej razširi, smo morali hitro preteči travnato ravan, prestopiti cesto in steči k bregu Soče, ki je bila tam pod Desklami precej nizka, največ do kolen. Spominjam se, da smo z desne lahko videli luči v Desklah in slišali pasji lajež, bolj z daljave, od tam, kjer sta pri Morskem prečkali cesto in Sočo Bazoviška in Kosovelova brigada, pa slišali tudi nekaj strelov. Sam prehod čez Sočo je bil izpeljan hitro in brez barke, čeprav ni bilo mogoče, da se sovražnik v svojih utrjenih postojankah v Desklah in Kanalu ne bi zavedal, da prehaja Sočo velika vojska. Očitno ni hotel tvegati spopada. Na desnem bregu reke smo prešli še progo in se zarili v strmino proti našim prvim ciljem na magistralni cesti, ki pelje od Brd čez Kobalar proti Ligu, Kambreškemu, Ravnam in dalje proti Kobaridu na eni in proti vrhu Matajurja čez Kolovratov greben na dru gi strani. Ni moj namen opisovati pohoda in neštetih bitk in akcij v dobrih dvajsetih dneh, kolikor je trajal pohod, ki je brigade popeljal prav na rob furlanske nižine in potem v neprimerno bolj dramatičnih okoliščinah spet nazaj čez Sočo višje gori med Kamnom in Volarji ter pod Kanalom. Poudariti bi hotel le, da je prebivalstvo Beneške Slovenije razen v redkih primerih, to silno par tizansko vojsko lepo sprejemalo, saj so bili v njej tudi njegovi sinovi. Med pogostimi spopadi s sovražnikom, ki je pohod brigad spremljal tudi z letalskimi napadi in tankovskimi enotami ter ga skušal onemogočiti z velikim obkoljevalnim manevrom, so brigadhi in divizijski propagandni oddelki prirejali tudi mitinge po vaseh, na katerih so ljudem prinašali ne le slovensko besedo, pač pa tudi glas svobode in vere v končno zmago nad naci-fašističnim okupatorjem. Pohod in boji so seveda ob velikih fizičnih naporih za vse zahtevali smrtne žrtve in ranjene. Najbrž ne bo nikoli natančno znano, koliko partizanov je takrat pustilo svoja življenja na beneških strminah in grapah, gotovo pa je. da so naše žrtve bile znatno manjše od so vražnikovih že zaradi same partizanske taktike vojsko vanja. Med pohodom je bilo veliko primerov požrtvovalnosti in junaštva, celo drznosti, predvsem pa je bila neuničljiva volja, premagati vse težave in pokazati ljudem in svetu, pa seveda sovražniku, da deluje na Primorskem partizanska vojska, pripravljena boriti se do končne zmage. Ta vojska je tudi dokazala, da ima sposobno vodstvo in da je sposobna uspešno manevrirati tudi na še tako izpostavljenem terenu, kakršnega je takrat predstavljala Beneška Slovenija. Spomenik v bližini Morskega, kjer sta prehod Soče izvršili Bazoviška in Kosovelova brigada, naj bo zato spomin na to veličastno dejanje, ki ga je mogoče primerjati le s skoraj istočasnim pohodom 14. divizije na Štajersko, naj pa bo tudi spomenik vsem tistim, ki so na tem pohodu omahnili v smrt, da bi narod živel svo boden in da bi na svetu vladalo bratstvo med ljudmi in narodi. JOŽE KOREN GORICA — »Ko sem leta 1958 prišel k mestnim podjetjem, smo začeli govoriti o gradnji hidroelektrične centrale v kraju Monte Fortin pri Farri. Ves ta čas se nam, javnemu sektorju, zamisel ni iztekla, pač pa bo centralo te mesece, ko odhajam v pokoj zgradil zasebnik iz Osoppa.« Inženir Rigcnat s tem ni zadovoljen, zlasti zato ne, ker so o objektu veliko razpravljali tudi v občinskem svetu in še zlasti takrat, ko so načrtovali namakalni sistem z zajetjem pri ločniškem mostu. Takrat so zgradili tudi prekop do F arre in s tem pridobili padec, ki ga je mogoče videti s ceste, vendar bolj daleč od tega niso prišli. Potem pa je lani prišel zasebnik iz Osoppa, industrijec pohištva, ki je na tesnem z električnim tokom za svoje obrate, v enem letu dobil od ministrstva dekret za gradnjo, pred dvema mesecema začel z delom v zelo težkih pogojih in v polovici decembra bo elektrarno že pognal. Včeraj so pripeljali vrteči se del turbine in ga pričeli vgrajevati. To lazo del je osebno vodil projektant in poglavitni dejavnik pri tej centrali, inženir Ferdinand Rosset, v mladih letih tehnik in delavec pri FIAT, sedaj doktor ekonomskih ved, za hobby psiholog, sicer kapetan industrij, graditelj sedaj že četrte hidroelektrarne, eden izmed tolikih uspešnih furlanskih podjetnikov. »Ker sta naši tovarni pohištva Fantoni in Plaxil želeli postati konkurenčnejši, smo začeli pritiskati, da bi izkoriščali vodne padce na namakalnih kanalih. Z zakonom 308 od leta 1982, ki dovoljuje zasebnikom gradnjo HE pod 3.000 kilovatov, smo bili prvi v Italiji (naš dekret nosi št. ena), ki smo začeli .živeti’ po tem zakonu in smo doslej zgradili že dve HE, gori-ška bo tretja, v kratkem pa bomo pognali še četrto.« Dr. Rosset je nadalje povedal, da njegova firma svojo elektriko dobavlja družbi ENEL, ta pa iz svojega omrežja napaja obe tovarni, kar koristi enemu in drugemu. Glede HE Monte Fortin je industrijec že sklenil sporazum z namakalnim konzorcijem o dobavi vode. To pomeni, da bodo poslej zapornice pri ločniškem mostu vedno spuščene in da bomo imeli v vseh letnih časih, in ne samo poleti, umetno jezero. Hidrocentrala bo dobivala po 20 kub. m vode na sekundo. Padec znaša 14 metrov, zaradi česar bo proizvajala 2.500 kilovatov, odnosno 16 milijonov kilovatnih ur na leto. Spomnil sem se utrujajočih razprav v občinskem svetu o HE Monte Fortin. Očitno so petrolejski mogotci že takrat zavračali vse, kar je na energetskem področju šlo mimo njih. Morda so morala priti leta suhih krav, pa nova energetska filozofija, da so stvari krenile na drugo pot. Bržčas je tudi država morala odpreti pot takšnim pobudam. GORAZD VESEJ Včeraj so pričeli vgrajevati os vodne turbine HE Monte Fortin pri Farri na Goriškem V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici boš vedno našel koga, ki ti bo pripravljen svetovati glede kateregakoli finančnega vprašanja. In najvažnejše je to, da boš s tem našel ljudi, ki živijo v tvojem okolju, ki delujejo v tvojem domačem kraju in poznajo njegovo stvarnost, njegove značilnosti in probleme. V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici, ki je ustvarjena po meri človeka, boš našel res človeški odgovor na vsak svoj finančni problem. KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE v Furlaniji-Julijski krajini /vvfa 'id»«** CGIL-CISL-UIL ostro obsoja stališče Združenja trgovcev »Vsak državljan mora plačevati davke sorazmerno z višino realnega dohodka« »Davčna vojna« ustajevalcem, ki jo je odvetnikom, zdravnikom, grad bincem, trgovcem na drobno, lastnikom lokalov, malim podjetnikom in preostalim avtonomnim operaterjem trgovskega sektorja napovedal minister za finance Visentini, je že dvignila veliko prahu, vse kaže pa, da se bo po zapori trgovin in gostinskih obratov, ki jo je za torek napovedalo po vsej Italiji združenje trgovcev Conf commercio, spremenila v pravo bojno polje. Mimo političnih zdrah in nelagodnosti v nekaterih strankah, ki so si v prejšnjih vladah z raznimi ugodnostmi hotele zagotoviti glasove teh slojev, saj predstavljajo z družinskimi člani približno četrtino italijanskega prebivalstva (predvsem velja to za KD, kateri je predsednik Conffcommercio Orlando posredno zagrozil, da bi lahko izgubila 10 milijonov glasov), je togo stališče Confcommercia naletelo na ostre reakcije sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki je napovedala — tokrat povsem enotno — široko mo- bilizacijo v podporo ministra Visen-tinija. Na tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala včeraj v Novinarskem krožku deželno vodstvo sindikalne zveze in vsedržavno tajništvo CGIL-CISL-UIL za trgovski sektor, je bila ocena torkove zapore izredno trda: »cehovska, izzivalna, nevarna,« Predvsem pa v nasprotju z interesi odvisnih delavcev in upokojencev, ki vsa ta leta plačujejo davke do zadnje lire, s svojimi dajatvami ustvarjajo 70 odst. kritja finančnega zakona, v katerem je med drugim predvidenih tudi več finančnih olajšav za trgovinski sek tor, jcot je dejal deželni področni tajnik CGIL-CISL-UIL Molinari, ki je tudi naštel deželna zakona v korist trgovskega sektorja. Vsedržavni tajnik zvezne federacije za trgovski sektor Vanni je ob tem poudaril, da sindikati nočejo u-stvarjati razkola med delodajalci in odvisnimi delavci, da pa je potrebna reforma davčnega sistema, tako da ne bo več tistih velikih diskriminacij na škodo odvisnih delavcev, kot jasno pričajo podatki, da se je zanje odstotek davka Irpef v zadnjih osmih letih podvojil (od 9 na 18 odst.) in da je za leto 1981 več kot dve tretjini trgovcev na drobno prijavilo od 2,5 do 10 milijonov lir dohodka — za vse leto — kar je ravno toliko, kot je prijavila večina italijanskih upokojencev. Znano je tudi, je dejal Vanni, da trgovci, mali podjetniki in gradbinci pogosto prijavljajo manj dohodka kot pri njih zaposleni delavci. Stališče Confcommercia in zapora je za zvezne sindikate nasprejemljiv poskus po ohranjevanju cehovskih privilegijev, kar je tako po moralni kot gospodarski plati v škodo vse skupnosti, še posebno pa najmanj premožnih. Zato CGIL-CISL-UIL poziva vse odvisne delavce, naj se v torek redno javijo na delovnem mestu, celotno ■javnost pa na mobilizacijo za uveljavljanje načela, da mora vsak državljan plačati davke sorazmerno z višino dohodkov. V nedeljo manifestacija KPI o odporništvu Za nadaljnje napredovanje na poti soočanja in sožitja Ovrednotiti prispevek komunistov v osvobodilnem boju, obenem pa spodbuditi razpravo o ključnih vprašanjih tržaške polpretekle zgodovine in omogočiti tako nadaljnji napredek na poti soočanja in sožitja : to je cilj nedeljske manifestacije »Komunisti v odporništvu« kot so ga prikazali včeraj dopoldne na tiskovni konferenci voditelji tržaške federacije KPI. Manifestacije, ki bo začela ob 10.30 v kinodvorani Cristallo, se bo udeležil tudi član vsedržavnega strankinega tajništva sen. Ugo Pecchioli. Sekretar tržaške federacije Ugo Poli je v uvodni besedi večkrat poudaril, da pobuda partije ni usmerjena v nazaj, noče obnavljati le deleža komunistov v odporništvu, pač pa hoče gledati v naprej, obrača se predvsem na mlade, ki se morajo soočiti z dramatičnimi vprašanji, ki jih je odprla polpretekla zgodovina mesta in teh krajev. Veliko je govora o mestu kot mostu proti vzhodu — je pripomnil Mario Colli — zavedati se pa moramo, da ta vloga in zavest o tej vlogi sega nazaj v preteklost, da se je kalila v odporniškem boju. Z nedeljsko pobudo hočemo utrditi to zavest, poudariti, da je svoboda neprecenljiva vrednota, ki ima svoje korenine v odporništvu in za katero se moramo še naprej vztrajno boriti. Ni naš namen razvrednotiti pomena enotnih proslav — je dodal sekretar Poli — zdi pa se nam, da imajo stranke kot organizirane sile pravico in dolžnost spodbujati razmišljanje o teh vprašanjih, jih predočiti javnosti in se postavljati kot sobesednik vseh živih sil v družbi. Med nedeljsko manifestacijo, na kateri bo Marina Bernetič orisala prispevek slovenskega prebivalstva v boju za svobodo, Colli, Lizzerò in Sema pa like treh komunističnih voditeljev, ki jih je pogoltnila krematorijska peč Rižarne, bodo prireditelji začeli postopek za to, da bi tudi Nataleju Kolariču podelili zlato kolajno za zasluge v odporništvu, obenem pa bodo odločno podprli tudi zahtevo po novem procesu o grozodejstvih v Rižarni, ki naj poglobi in osvetli vse tiste aspekte taborišča smrti, ki jih ni mogel ali hotel osvetliti prvi sodni postopek, (vt) • Na sedežu Tržaške pokrajine so na razolago izvodi »Vodiča za priletne«, ki vsebujejo vrsto koristnih informacij in napotkov predvsem za starejše občane. Delavska stavka v pristanišču Delo v tržaškem pristanišču je bilo včeraj ves dan ustavljeno zaradi 24-urne stavke, ki so jo proglasile CGIL, CISL in UIL iz protesta proti »postopnemu krhanju odnosov med družbenimi komponentami glede funkcioniranja pristanišča«. Pristaniški delavci so začeli stavkovno gibanje že 9. oktobra proti ukrepu, ki po mnenju sindikatov »teži k privatiziranju tržaške luke«, kar bi utegnilo imeti hude posledice tako za zaposlovanje kot za raven. delavskih plač. Delavci obsojajo tudi odsotnost pristaniškega vodstva, ki med drugim ni še definiralo sporazumov glede zasebne uporabe skladišč. Zaradi stavke je v tržaškem pristanišču včeraj čakalo sedem ladij iz raznih držav. Člani openske hranilnice na izletu v Venetu Hranilnica in posojilnica na Opčinah je sredi oktobra priredila, podobno kot prejšnja leta, izlet za svoje člane. Udeležilo se ga je skoraj 170 članov te kreditne zadruge. Zgodaj zjutraj so izpred openske hranilnice odpeljali štirje udobni avtobusi, v katerih je bilo nadvse veselo vzdušje, saj so bile tudi vremenske prilike karseda ugodne. Izletnike je pot popeljala v bližnjo deželo Veneto. Najprej so se ustavili v kraju Vedelago v pokrajini Treviso, kjer so jih v prostorih tamkajšnje hranilnice in posojilnice zelo gostoljubno sprejeli. Predsednik upravnega sveta tamkajšnje hranilnice Furlan je v pozdravnem nagovoru poudaril velik pomen zadružništva in veliko navezanost članov na svoj denarni zavod. Gostje so si nato ogledali izredno lepe in funkcionalne prostore novega sedeža. Prijaznim kolegom iz Veneta se je za gostoljubnost zahvalil predsednik openske hranilnice Milič, ki je spregovoril najprej tudi v slovenščini. Izletniki so se nato razdelili v tri skupine. Prva si je ogledala nadvse zanimivo in lepo beneško Vilo Emo iz 16. stoletja, ki jo je zasnoval znani umetnik arhitekt Andrea Palladio, poslikala pa sta jo Zelotti in Veronese. Druga skupina si je ogledala neko veliko sirarno, tretja pa neki zadružni hlev, kjer redijo živino za zakol. Izletniki so nato nadaljevali pot proti severu do kraja Solighetto v bližini Coneghana, kjer so tudi pokosili. Razpoloženje po kosilu je popestrilo nagradno žrebanje. Preurejanje centrov v ulicah Velussi in Gambini Upravni odbor Krajevne zdravstvene enote je dal pred dnevi v zakup podjetju SIRAM dela za prenovitev termične centrale CIL v Ul. Valussi. Za urditev centrale bodo porabili 20 milijonov lir. Medtem so se prejšnji teden že začela dela za prenovitev centra v Ul. Gambini. V prvi fazi bodo za najnujnejša dela potrošili, 76 milijonov lir, za preureditev notranjih delov, pleskanje in električno napeljavo pa bodo dodatno porabili še 100 milijonov lir. Danes popoldne po radiu Trst A Sergij Stoka in ansambel Syromakki v oddaji Dober glas gre v deveto vas Popoldne (ob 17.10) bo iz avditorija »A« tržaškega sedeža RA/ stekla v živo druga oddaja Dober glas gre v deveto vas. Danes bosta nastopila Sergij Štoka s Proseka in ansambel Syromakki iz Gorice. Sergija Štoko je marsikdo spoznal na večeru kantavtorjev, ki ga je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev pred dvema letoma, vendar so ga mlajši poznali tudi prej, ker je nastopal na Proseku. Sodeloval je med drugim s proseškim amaterskim odrom, pojavil pa se je tudi v okviru popularne oddaje Strarione. Teksti njegovih pesmi so mehki, včasih skoraj naivni, glasba pa spominja na italijansko popevkarsko smer šestdesetih let. Ansambel Syromakki je nastal pred približno enim letom, vendar so ga. doslej vsi poznali kot Skavtski ansambel. Ime so si člani ansambla po iskali, ko so se prijavili za to radijsko oddajo. Nastopili so ob dvajsetletnici goriške skavtske organizacije Openski in banovski jusarji vložili priziv proti sklepu o prodaji zemljišč po 655 lir Openska in banovska srenja sta vče-čaj uradno vložili priziv na Deželno upravno sodišče v zvezi s pooblastilom deželne uprave tržaški občini, da proda del openskih in banovskih ju-sarskih zemljišč za potrebe avtoporta pri Fernetičih po smešni in nedopustni ceni 655,7 lire za kvadratni meter. Šest predstavnikov krajevnih jusarskih skupnosti (trije z Opčin in trije od Banov) je predsinočnjim podpisalo priziv, kot vidimo tudi na naši sliki. O zadevi smo že obširno poročali, vendar ne bo odveč, če nekoliko obnovimo ta nezaslišani dogodek, ki je izzval veliko ogorčenje ne le med openskimi in banovskimi jusarsk'mi upravičenci, temveč med vsem kra-škim prebivalstvom. Kdor je namreč 5. julija letos odprl po svežem tisku dišeči Uradni list, je s presenečenjem, ki se je v hipu sprevrglo v slabo voljo, prebral vest, da je deželna uprava, potem ko je prejela povoljno mnenje deželnega komisarja za jusarska zemljišča Zanetti ja, pooblastila tržaško občino, da lahko proda 169.702 kv. m jusarskega zemljišča davčnih občin Opčine in Bane za skupno vsoto 111.277.725 lir, kar z drugimi besedami pomeni, da pristaja na razlastitev po 655,7 lire za kvadratni meter. Presenečenj in ogorčenje je bilo za vsakogar še večje, če je imel dva meseca prej priložnost, da je dobil v ro- Na Opčinah so predsinočnjim podpisali priziv na Deželno upravno sodišče ke Uradni vestnik (ki je izšel 9 .maja) in v njem prebral, da je deželni odbor pooblastil tržaško občino, da lahko proda jusarsko zemljišče v kontovcl-ski in openski davčni občini za gradnjo hitre ceste po 5.800 lir za kvadratni meter. Če površno potegnemo račune, nam je pri priči jasno, da bi tržaška občina iztržila od razlastitve openskih in banovskih jusarskih zemljišč skoraj milijardo lir namesto pičlih 111 mili- jonov, ko bi bila njihova cena 5.800 ali še več lir namesto pičlih 655 lir. Kako si ob vsem tem lahko razlagamo Uk nezaslišano dvojno mero? To so sc vprašali tudi predstavniki jusarskih odborov, ki že leta ugotavljajo, da nima tržaška občinska uprava posluha za mnenje in zahteve prebivalstva, kateremu pripada, jusarsko premoženje. Toda splošen občutek je, da je šla tržaška občina tokrat predaleč v svoji samovolji. Ta njena dvojnost pri določevanju cen jusarskim zemljiščem je nedopustna in skrajno žaljiva za jusarske upravičence, ker zadeva v živo njihove življenjske interese. Od tu tudi njihova takojšnja zahteva (o kateri smo tudi že poročali), da prefektura skliče volitve za ločeno upravljanje jusarskega zemljišča, kot predvideva zakon 278/57. Kraško prebivalstvo skratka ne pristaja več na to, da bi njihovo premoženje upravljala tržaška občina, ki je doslej pokazala samo prezir za njegove zahteve. Nezaupanje in nezadovoljstvo je toki at prestopilo meje in od tu sklep, da vložijo na upravno sodišče priziv tako proti Občini kot proti Deželi, ki je dala pooblastilo, in proti komisarju za j usai ska zemljišča, ki je dal povoljno mnenje. Podpisniki v prizivu zahtevajo, da upravno sodišče razveljavi dekret deželne uprave štev. 2638 z dne 30. maja letos (objavljen v UV 5. 7: 1984), s katerim se pooblašča prodaja zemljišč po omenjeni žaljivi ceni 655,7 lire za kv. meter. Afera je izzvala tudi druge reakcije, četudi, žal s precejšnjo zamudo. V sredo je namreč izrekel svoje stališče tudi rajonski svet za vzhodni Kras, ki je obsodil ravnanje občbrske uprave ter zahteval srečanje z odgovornimi odborniki, s katerimi želi razčistiti to vprašanje. februarja v Katoliškem domu. Ansambel sestavljajo: pevki Kristina Kovic in Sabina Antoni; pri klaviaturi Beni Kosič, ki tudi poje; kitaristi Aleš Fajt, Matej Terpin, Marko Zavadlav in Roby Tabaj; Paolo Brajnik pri bobnih. Ansambel stalno spremljata še tonski mojster Simon Terpin in organizator Damjan Terpin. Ob tej priložnosti želimo še enkrat poudariti, da lahko sledi oddaji iz avditorija vsakdo, ki želi navijati za nastopajoče ali ki bi rad poskusil srečo ob kvizih Kabaret skupine. Fantje imajo spet na zalogi kopico duhovitosti in nekaj nagradnih plošč. Vstop v avditorij je seveda prost, zaželena pa je točnost. Občinstvo naj bi se zbralo v avditoriju najkasneje do 17. ure. Tisti pa, ki ne morejo ali ne želijo slediti oddaji iz avditorija, naj prisluhnejo oddaji po sprejemnikih, vendar naj predvsem zbirajo glasovnice, ki jih naš dnevnik občasno objavlja-Samo tako bodo lahko izrazili svoje mnenje in podprli svoje ljubljenčke. (nak) Na slikah: kantavtor Sergij Štoka s Proseka (levo) in goriški ansambel Syromakki. Tombesijev poseg v korist trgovskih potnikov Predsednik trgovinske zbornice Tombesi je te dni posegel pri ministru Visentini ju, pri predsedniku senatne komisije za finance Venanzetti-ju in pri poročevalcu Nepiju, da bi v zakonu o reformi davčnih dajatev trgovski potniki ne bili izenačeni trgovcem. Če ne bi vnesli v zakonski osnutek popravkov, bi po Tombesije-vem mnenju bili ti avtonomni operaterji v velikih težavah, saj bi morali izbirati ali med pavšalno ocenitvijo dohodka — kar je v nesorazmerju z višino njihovega realnega dohodka ali med vodenjem podrobnega knjigovodstva, kar bi tudi bil po Tombe-sijevem mnenju, neustrezen strošek spričo poslovnega prometa trgovskih potnikov. Svetovalci SSk glasovali proti V Zgoniku z glasovi večine sprejet osnutek variante regulacijskega načrta Zgoniški občinski svet je v četrtek zvečer sprejel osnutek variante splošnega občinskega regulacijskega načrta z glasovi svetovalske večine, medtem ko je svetovalska manjšina Slovenske skupnosti glasovala proti temu sklepu, ker ni bilo predhodnega posvetovanja s prebivalstvom in ker ni razčiščeno vprašanje naravnih parkov. Varianta zaenkrat ne vsebuje pe-rime traci je naravnih parkov in zaščitnih območij, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt, če bodo o tem razpravljali predstavniki vseh občin na nivoju kraške Gorske skupnosti. Že takoj na začetku te točke dnevnega reda je načelnik svetovalske manjšine Jožko Gruden iznesel pre-judicialni predlog, naj se razprava o regulacijskem načrtu prenese na eno izmed prihodnjih zasedanj občinskega sveta, ker sedanji dokument ni popoln, zaradi še nedokončnega raz-čiščenja v zvezi z vprašanjem naravnih parkov in ker zgleda, kot da «hoče večina vtihotapiti parke v občinski regulacijski načrt«. Spričo dejstva, da ni bilo proceduralnih in vsebinskih zadržkov in da hi se izognili morebitnim spekulativnim naklepom zunanjih faktorjev, ki pritiskajo na to kraško območje, je večina zavrnila predlog o odložitvi in tako se je začel bogat oris in razprava o osnutku variante občinskega regulacijskega načrta. Župan Jože Guštin je prisotne seznanil, kako se je devetčlanska komisija za prilagoditev regulacijskega načrta sestajala skoraj štiri leta. Vzela je v pretres rezultate posebne ankete in pa prošnje o zazidalnih potrebah domačinov. Osnovno vodilo pa je bilo iskanje optimalnih rešitev nakazanih problemov ob racionalnem izkoriščanju teritorija, zaščiti in valorizaciji tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstva. Novi načrt bodo upravitelji predstavili in orisali na .šestih javnih sestankih po vaseh, v roku štiridesetih dni Pa lahko prizadeti občani vložijo morebitne ugovore, ki jih bo občinska uprava upoštevala v mejah možnosti. Sele nato bo občinski svet dokončno odobril varianto občinskega regulacijskega načrta. Poverjeni načrtovalec prof. C ostanemo Giorgetti je orisal tehnično in vsebinsko plat novega načrta, ki vsebuje marsikatero novost, tudi zaradi uuje po prilagoditvi deželnemu urbanističnemu planu. Doslej je bila sko-1X1 j v celoti izkoriščena »cona A« v središču vasi, medtem ko je bilo precej manj zazidalnih posegov na ekspanzijskih območjih v »coni B«. Na vsakega občana pade 135 kubikov stanovanja, kar je nekaj več od deželnih smernic. Z novim regulacijskim načrtom je potencialno možen porast Prebivalstva za 840 prebivalcev, v glavnem z zazidalnimi posegi na kmetijskem območju, Vse obstoječe stavbe imajo točno oznako in z ozirom fa njihovo tipološko vrednost so pred-Vldeni taki ali drugačni posegi. Po- membno novost predstavlja tako imenovano pretežno kmečko območje, ki ima posebne prednosti in v neposredni bližini vasi je predvidena tudi gradnja kmečkega stanovanja. Poleg tega so začrtana tudi obrtniška, trgovska in industrijska območja. Determinacija parka in zaščitenih območij, ki jih nalaga deželni urbanistični načrt, je zaenkrat zamrznjena, dokler ne pride do skupnega dogovora med vsemi občinami glede tega delikatnega a-spekta. Sledila je precej živahna in mestoma tudi polemična razprava, v katero so poleg župana posegli Jožko Gruden, Miloš Budin, Boris Štrekelj, Tamara Blažina, Tonko Furlan in Boris Simoneta. Svetovalska manjšina je očitala, da se vsiljuje varianto brez predhodnega posvetovanja s prebivalstvom, ki naj suvereno odloča o namembnosti svoje zemlje. Predstavniki večine pa so določena namigovanja označili kot demagoško podpihovanje, saj so v pristojni komisiji vse tri politične komponente dokaj ustva: rjalno in resno dale na 36 sejah svoj doprinos, da se izoblikuje čimboljša aktivna zaščita teritorija in urbanistična ureditev za prihodnjih 10 let. Za osnutek variante občinskega regulacijskega načrta je glasovalo 11 svetovalcev napredne liste, 3 svetovalci Slovenske skupnosti pa so glasovali proti. Občinski svet je, podobno kot že na prejšnjih sejah, razpravljal o položaju slovenske manjšine v Italiji. Enotno je bila izglasovana resolucija, ki jemlje na znanje, da se je obnovil postopek za globalni zaščitni zakon in izraža pričakovanje, da se bo delo poverjene komisije nadaljevalo s pospešenim ritmom do končne odobritve zaščitnega zakona. Svet je tudi izrekel priporočilo, naj župan posreduje, da. predsednik vlade sprejme enotno slovensko delegacijo. Končno je občinski svet odobril drugo fazo izvršljivega načrta za ureditev teniškega igrišča in jč imenoval izvedence za javni natečaj na mesto kvalificiranega delavca — smetarja. B. S. Zaradi gradnje nove avtoceste Pokrajina zaprla proseški nadvoz Gradnja avtoceste na trasi Sesljan - Fernetiči poteka zelo hitro, tako da so se delavci podjetja »Plače Moulin« že lotili velikega vozlišča pri Proseku, kjer bo odcep za italijansko - jugoslovanski mejni prehod. Zaradi teh del je tržaška pokrajinska uprava prejšnji teden zaprla nadvoz nad Trbiško cesto, tako da morajo sedaj avtomobili, ki vozijo s Proseka proti Opčinam prečkati državno cesto št. 202 po začasno urejeni trasi. Proseški nadvoz bo zaprt predvidoma nekaj mesecev V sredo dopoldne na openski železniški postaji Finančni stražniki so zaplenili skoraj kilogram čistega heroina Finančni stražniki iz Trsta so spet zadali hud udarec mednarodni mreži razpečevalcev mamil. Na potniškem vlaku Istambul - Benetke (nekdanji Orient Express) so namreč v sredo zjutraj zaplenili približno kilogram čistega heroina v vrednosti več desetin milijonov lir in aretirali tri libanonske tihotapce, ki so bili po vsej verjetnosti namenjeni v Rim:, kjer bi morali predati mamilo tamkajšnjim »trgovcem na drobno«. Vlak št. 262, s katerim se ponavadi peljejo razpečevalci mamil iz Bližnjega vzhoda in Vzhodne Evrope, je v sredo dospel na opensko železniško postajo točno ob 7.30. Obmejni policisti in finančni stražniki so pregledali dokumente vseh potnikov in temeljito preiskali vse kupeje. V enem izmed teh so mimo sedeli trije libanonski državljani (dva moška in ženska), ki so obmejnim organom izjavili, da so navadni turisti in da je njihov cilj Rim. To ni prepričalo finančnih stražnikov, ki so po temeljitem pregledu njihove prtljage odkrili dve večji plastični steklenički šampona in večji zaboj cigaret »Marlbo-ro«, v katerih je bil skrbno skrit heroin. Tri Libanonce so takoj aretirali in jih po krajšem zasliševanju na Na Opčinah razstava Tisnikarjevih del Opensko Slovensko kulturno društvo Tabor, ki v svojo zelo razvejano dejavnost vključuje tudi likovni svet in prireja številne razstave, je tokrat pripravilo za svoje člane ter tudi za širši zamejski svet lepo presenečenje, saj je povabilo v goste znanega slovenskega likovnika Jožeta Tisnikarja, ki je tokrat napolnil veliko dvorano openskega Prosvetnega doma z dvema ducatoma svojih v glavnem velikih olj. O Tisnikarju, slikarju »o katerem se pišejo knjige in delajo filmi« ter o njegovi likovni ustvarjalnosti od samih začetkov do danes je spregovoril številnemu občinstvu likovni zgodovinar in kritik Janez Mesesnel, nakar si je občinstvo ogledalo tudi tri kratke filme, ki govore prav tako o Tisnikarju in sicer kot bivšemu delavcu v slovenjgraški prosekturi in o njegovi likovni ustvarjalnosti. Tisnikarjeva dela bodo občinstvu na ogled vse do 28. t.m. in sicer ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob praznikih in nedeljah pa od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. (Fre) openski železniški postaji odvedli v tržaški zapor. Aretirane tihotapce, 30-letnega Najiba Ghamloucha, 34-let-nega Mohamada Charifa in 34-letno Yassine Yassin je že zaslišal namestnik državnega pravdnika Staffa, ki vodi preiskavo v sodelovanju s finančno stražo in z Interpolom. Po prvih podatkih kaže, da so Libanonci vstopili na vlak Istambul - Benetke v Sofiji, kamor so se pripeljali iz Bejruta, po vsej verjetnosti z letalom. Finančni stražniki so samo v tem letu v naših krajih zaplenili že 60 kilogramov heroina, kar zgovorno potrjuje, da je tukajšnja italijansko - jugoslovanska meja pravcati »most« za razpečevanje mamil iz Bližnjega vzhoda v Italijo in naprej na zahodnoevropskega tržišča, kot sta Verona in Amsterdam. Samo v Italiji je v zadnjem letu droga povzročila tristo smrtnih žrtev, pretežno mladih, kljub temu, da je vlada (kot dokazuje tudi zadnji dekret) že večkrat zaostrila zaporne kazni za razpečevalce in za tihotapce z mamili. • Zaradi kolesarske dirke na kronometer Trst - Opčine bo jutri zjutraj od 7. do 12. ure prepovedano parkiranje v Ul. Fabio Severo na strani lihih številk od križišča z Ul. sv. Frančiška do štev. 71. Zasedanje o komunikacijah v Italiji in Franciji V hotelu Palače v Grljanu se danes pričnejo 12. italijansko - francoski pravni dnevi, na katerih bo tekla visoko specializirana razprava o pravnih vidikih televizijskih in audiovi-zuelnih komunikacijah v Italiji in Franciji. Udeleženci zasedanja, ki ga prirejata Vsedržavni center za družbeno prevencijo in obrambo ter Società de Législation Comparée, bodo obravnavali televizijsko komunikacijo s kazenskega, civilnega in publicističnega vidika. Pobuda je izredno aktualna, saj vlada na tem področju —- kot dokazujejo sodni ukrepi iz teh dni — precejšnja normativna praznina. Končan seminar 0MS Z ogledom tistih področij Furlanije, ki jih je najhuje prizadel potres leta 1976, ter s tiskovno konferenco v Kar-niji se bo danes zaključila konferenca Svetovne organizacije za zdravstvo — OMS, ki se je odvijala od ponedeljka v hotelu ENALC pod Nabrežino in ki je posvečena problemom javnega zdravja v primeru naravnih nezgod. Seminarja na visoki ravni se je udeležilo kakih štirideset izvedencev iz raznih držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike, še posebno pa iz tistih držav, ki so bolj izpostavljene nevarnosti naravnih katastrof. Sporočamo žalostno vest, da naju je zapustila naša draga Tudi sindikat CISL kritičen do preverjanja Tudi deželno vodstvo CISL, podobno kot v četrtek CGIL, izraža veliko zaskrbljenost nad rezultati preverjanja na deželi, ki so še bolj zaostrili vpra-Saf je deželne enotnosti in tudi odnose med razvitimi in manj razvitimi pod-r°čji Furlanije - Julijske krajine. CISL je mnenja, da so v tej fazi dežel-nega političnega življenja izostali iz pogovorov in iz srečanj med strankami veliki gospodarski problemi in da bo spričo tega nova deželna vlada morala takoj povedati, če misli nadaljevati na poti dialoga s sindikalnimi organizacijami in tudi morebitnih skupnih pobud. Na prvo mesto postavlja CISL vprašanje krize v tržaški in goriški pokrajini in negotov položaj v porde-fonskem obratu Zanussi. Bazovski otroci pri nas (deljice in učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole »Primož Trubar« iz azovice so si včeraj ogledali uredništvo, stavnico in rotacijo našega dnevna- Naši mali bralci so pokazali veliko zanimanje za vse, kar zadeva tiskanje dnevnika Komu ni pogodu lepak Glasbene matite? Slovenščina in vse kar diši po sožitju med tukaj živečima narodoma je še vedno marsikomu v našem mestu trn v peti. Samo tako si lahko razlagamo obsodbe vreden dogodek do katerega je prišlo sredi tedna na tržaškem sedežu podjetja ACEGA, kjer so neznanci, ki gotovo niso prišli od zunaj, premazali in tudi skušali odstraniti dvojezični lepak Glasbene matice o letošnji abonmajski sezoni. Plakat je postavil rekreacijski krožek uslužbencev ACEGA (CTL). Proti temu vandalskemu početju, za katerim se skriva narodna nestrpnost, je takoj posegel tovarniški svet, področne sindikalne organizacije EN LE (CGIL), FLER1CA (CISL) in UILSP pa so nato skupno izdale letak, v katerem obsojajo tako početje in pozivajo delavce, da izolirajo vse tiste, ki hočejo sejati razdor in mržnjo med Slovenci in Italijani. Tatovi naplenili za več milijonov lir dragocenosti Fiorenza Battaglia por. Coretti je predsinočnjim okrog sedmih telefonsko poklicala leteči oddelek kvesture in povedala, da so ji tatovi odnesli iz stanovanja v prvem nadstropju v Kja dinski ulici 13/2 za več milijonov lir plena. Ob pol šestih je z možem od šla po opravkih in ko sta se uro pozneje vrnila domov, nista mogla odpreti stanovanjskih vrat: neznanci so ob nje prislonili omarico. Ko sta vendarle vstopila, sta videla, da je bilo po sobah vse razmetano, predvsem pa sta grenko ugotovila, da so jima dolgoprstneži pobrali 710.000 lir v gotovini, pa še dva krznena plašča, moško usnjeno jopo, zapestno uro znamke Seiko in razne dragocenosti. Kolikšna je vrednost vsega tega, zakonca nista znala pri priči izračunati, vsekakor gre za lepe milijone. Poleg agentov letečega oddelka so na prizorišču tatvine bili tudi specialisti znanstvenega odseka policije. Kje bomo nabavili bencin Zveza upraviteljev bencinskih črpalk je objavila seznam črpalk, ki bodo odprte danes popoldne in jutri ves dan. V debelejših črkah so črpalke, ki imajo na razpolago tudi plinsko olje. AGIP: Drevored D’Annunzio 44; Miramarski drevored 49; Istrska uli ca 50; Ul. I. Svcvo 21 in Seneni trg štev. 10. TOT Al,: Ul. F. Severo 2/2; Trg A. Canal 1/1; Devin - Nabrežina 129; Ul. D’Alviano 14; Nabrežje Grumu-la 12; Furlanska cesta 7 in Ul. Re-voltella 110/2. ESSO: Nabrežje N. Sauro 8; Sesljan državna cesta 14; Trg Valmaura; Ul. F. Severo 8/10 in Miramarski drevored 261. IP: Ul. Giulia 58 in Ul. Carducci štev. 12. API: Sprehajališče sv. Andreja. Neodvisni: SIAT - Trg Cagni 6. Angela Gabrovec roj. Šibelja Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoča hči Romana z možem Francem Juriševičem. Trst, 20. oktobra 1934 Kolektiv Primorskega dnevnika izreka najgloblje sožalje bivši kolegici Romani ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mame Angele Gabrovec roj. Šibelja izreka Založništvo tržaškega tiska svoji dolgoletni uslužbenki Romani globoko sožalje. Sekcija PCI - KPI občine Dolina izreka svojcem iskreno sožalje ob smrti dragega Alojza Parovela. Upravni odbor in kolektiv Kmetijske zadruge izrekata iskreno sožalje svojemu odborniku Zoranu Parovelu ob izgubi očeta Alojza. » Samson in Dalila « lep uvod v novo sezono gledališča Verdi Dirigent Pinchas Stein ber g, režija Alberto Fassini, v naslovnih vlogah Carlo Cossutta in Maria Luisa Nave Z gala predstavo Saint- Saènsove opere »Samson in Dalila« se je v četrtek začela operna sezona gledališča Verdi 1984/85. Poslednjič je bilo to delo francoskega skladatelja na Ver dijevem repertoarju januarja 1982, zanimivo pa je, da je opero tudi takrat vodil dirigent Pinchas Steinberg, da je bil režiser isti Alberto Fassini kot tokrat in interpret naslovne moške vloge isti Carlo Cossutta, da je zbor uvežbal isti Andrea Giorgi in da bo v drugem delu predstav tudi na slovno žensko vlogo pela ista mezzosopranistka, Petra Malakova, kot jo je takrat. Čemu potemtakem je to znamenito, scensko monumentalno in glasbeno vseskozi prijetno delo že po dveh letih spet na tržaškem opernem odru? Morda so pri tem igrala vlogo tudi finančna vprašanja spričo uporabe skoraj iste drage scene in delno kostumov, toda zdi se mi, da je pri njeni vključitvi v letošnji repertoar igralo večjo vlogo dejstvo, da je »Samson in Dolila« opera sloga »grand opera«, da je prežeta z močno melodramatičnostjo, značilno za konec prejšnjega stoletja in da jo vseskozi preveva pie menita zvočna in spevna žila, ki vodi nastopajoče osebe in jim oblikuje podobo in značaj. Res gre Saint-Saensu pri tem bolj za zunanjo gradnjo kot za poglabljanje notranjih vzgibov akterjev in da ima gledalec pri tem zato bolj vidni in slušni užitek, ki ga še dopolnjujejo scenska monumentalnost in masovni prizori, toda ostaja dejstvo, da ima ta opera ob zatonu romantike vse lastnosti del, ki se uvrščajo v železni repertoar velikih opernih hiš in ki pritegujejo tradicionalistično publiko. Seveda pa za vse to ni dovolj delo samo po sebi, potreben je sposoben dirigent, ki zna kljub navidezni enostavnosti melodične linije interpretirati partituro in njene temeljne oratorijske značilnosti z velikim občutkom za dramatično fraziranje in scensko prilagajanje, potreben je izkušen režiser, ki zna voditi in usklajati množične prizore, ki so v tem delu še posebno pomembni glede na zgodovinski biblijski okvir dogajanja, potrebna sta predvsem dva pevca velikega formata za naslovni vlogi Samsona in Dalile. Za tokratno tržaško postavitev lahko mirno rečemo, da je vse te pogoje imela. Glasbeno vodstvo dirigenta Pinchasa Steinberga se je odlikovalo po skrbni pripravi orkestra, ki je pod veščo roko muziciral z redkim interpretativnim občutkom in zvočno impresivnostjo v dramatično-melodičnem valovanju in bil zato učinkovit bodisi v podpiranju množičnih prizorov kot v glasbeni sogradnji solistov. V tem smislu je tudi zbor dirigenta. Andrea Giorgi ja v interpretiranju bodisi Filistejcev bodisi izraelskega ljudstva, pa naj je nastopal na sceni ali iz ozadja, bil na običajni visoki ravni čeprav ga je bilo tu in tam morda premalo slišati. Režisersko, (Alberto Fassini) je predstava tekla ves čas primerno razgibano izogibajoč se nevarni statičnosti in opirajoč se na učinkovito in slikovito sceno (in kostume) Pasquala Grossija ter na sicer ne kdo ve kako bogato a v celoti sprejemljivo koreografijo Alfreda Rodriguesa z baletnim zborom, od katerega bi želeli nekoliko več skladnosti. Tenorist Carlo Cossutta je vlogo Samsona interpretiral v veliki pevski formi. Čeprav velja, da je njegova življenjska vloga Otello, je gotovo Samson ena tistih, ki mu je tako rekoč pisana na glas. Kajti čeprav je Cossuttov tenor tako imenovanih herojskih razsežnosti, je vendarle v svoji osnovi prijetno melodično obarvan in nagnjen k dramatičnim poudarkom. Še dodatna pevčeva odlika pa je, da zna svoje vokalne razsežnosti smo-trdno dozirati in oblikovati, da je torej ekonomija njegovega^petja dognana, kar mu je, tokrat še posebno, dovoljevalo prepričljivo čisto izpeva-nje v višinah brez vsakršnega vidnega napora, in lahkotne, tekoče in glasovno polne pasaže v nižine. Ob njem je bila mezzosopranistka Maria Luisa Nave Kot Dalila pevsko in igralsko enakovredna partnerica. Glasovno prijetna zlasti v nižjih legah, kjer se ji glas baržunasto obarva, je za njen mezzosopran značilen velik in lahkotno obvladujoči razpon tja do sopranskih višin. Glasovno manj razpoložen je bil baritonist Antonio Salvadori kot veliki svečenik iz Dagona, v ostalih vlogah pa so nastopili še Angelo No-sotti, Fernando Jacopucci, Carlo Del Bosco, Dario Zerial in Enrico Marini. V celoti torej lepa in kvalitetna predstava v vseh svojih elementih, in kot taka spodbuden uvod v novo sezono. Občinstvo jo je po začetni hladnosti dobro sprejelo. Jože Koren ^SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA JUBILEJNE 40. SEZONE Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih dejanjih) Režija: JOŽE BABIČ DANES, 20. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri JUTRI, 21. oktobiu, ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 040/734-265 — 734-269. Prosimo cenjene abonente, da čimprej dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV DCD BALLET THEATRE DU SILENCE iz La Rochelle (Francija) Karl Orff: Carmina burana Koreografija : Brigitte Lefevre V Kulturnem domu v sredo, 24. oktobra 1984, ob 20.30. Parter: 12.000 lir, balkon 8.000 lir. Predprodaja r«a sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/n. nad., od ponedeljka dalje. koncerti Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1984-85 od 15. do 17. ure. čestitke Danes praznuje svoj 70. rojstni dan PEPI CORBATTI iz Loga. Še mnogo zdravja in zadovoljstva mu želijo vsi njegovi, posebno pa vnuki Emanuele, Breda in Andrea. gledališča S S G Nadaljuje se vpisovanje v Baletno šolo SSG v dopoldanskih urah v Kulturnem domu. V ponedeljek, 22. t.m., ob 19. uri v Krškem A. T. Linhart »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. VERDI Operna sezona 1984-85. Jutri, 21. t.m., ob 16. uri (red D) druga predstava Saint-Sagnsove opere »Samson in Dalila«. Dirigent Pinchas Steinberg, režiser Alberto Fassini. ROSSETTI Od 24. t.m. bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine z delom »Fraulein Pol-linger«. Igrajo D. Mazzucato, S. Massi-mini, F. Nebbia pri klavirju. V abonmaju - odrezek št. 1. TEATRO STABILE Gledališka sezona 1984-85. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj abonmajskih mest. AVDITORIJ Danes, 20. t.m., ob 9.30 predstava za šole. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Varietà« s skupino Podreccovih lutk. Informacije in rezervacije v tajništvu gledališča, tel. št. 567-201 int. 29-31. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 21. t.m., ob 19.30: Ganelin trio, ZSSR, jazz koncert. Okrogla dvorana Jutri, 21. oktobra, ob 20.30: Raymond Queneau »Vaje v slogu«. Srednja dvorana V petek, 26. t.m., ob 18. in 20. uri : Izbor filmov z mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Mala dvorana Danes, 20. t.m., ob 10. uri: J. Pervanje »Vsak ima svojega psa«. Radijska igra za otroke. V torek, 23. t.m., ob 19.30: Mladi mlay dim. Nastopil bo Studio za svobodni ples. SLOVENSKA FILHARMONIJA Velika dvorana Danes, 20. oktobra, ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus - Abonma in izven. Izvajajo člani ansambla Camerata Slo-venica. razstave TK Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy art« ARS COPIANDI. V občinski galeriji razstavlja do 23. t.m. svoje grafike in olja tržaška slikarka Beatrice Movia. Danes, 20. oktobra, ob 18. uri bo v galeriji Tribbio odprl razstavo miljski slikar Piero Frausin, ki bo razstavljal do 2. novembra. V galeriji Cartesius bo danes, 20. oktobra, ob 18. uri odprl razstavo slikar Cesco Magnolato. Razstavljal bo do 8. novembra. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, razstavlja še danes, 20. t.m., koroški slikar Valentin Oman. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. V Mali galeriji Sežana je odprta razstava slikarja Pavla Medveščka. V galeriji na Trgu Giotti 8 razstavlja slikar Bruno Mima ri. kino Ariston 16.30 — 22.00 »La zona morta«. Režija David Cronenberg. Igrata Christopher Walken in Martin Sheen. Eden 15.30 — 22.10 »Super blue sexy love«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 — 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Harrison Ford. Excelsior 17.00 — 21.00 »C’era una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Metropolis«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Arra-palio«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Scuola di polizia«. Grattacielo 17.15 — 22.15 »Greystoke -La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. C. Lambert. Mignon 16.30 — 22.15 »Maria’s Lovers«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Pre povedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00 — 22.00 »Breackdance«. Capitol 16.30 — 22.00 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I vendicatori d°lla notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Arancia meccanica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Le super mogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 —■ 22.00 »Una poltrona per due«. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Rovte - Kolonkovec vabi svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo danes, 20. oktobra, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugim sklicanju v društvenih prostorih. KD I. Cankar vabi danes, 20. oktobra, ob 20.30 na gostovanje SKD Tabor - Opčine s predstavo »Mladi tabor starih — Beseda 84«. Režija Drago Gorup, pri klavirju prof. Svetko Grgič. PD Kraški dom in uprava občine Re-pentabor bosta organizirala zimovanje v Logatcu od 30. decembru 1984 do 5. januarja 1985 za otroke, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole in za dijake nižje srednje šole. Prosimo zainteresirane starše, da se javijo pri Sonji Lazar -Kralj ali naj telefonirajo na 040/227-429, vsak dan od 19. do 20. ure do vključno ponedeljka, 22. t.m. KD Rdeča zvezda prireja jutri, 21. oktobra, ob 17. uri v osnovni šoli »1. maj 1945« v Zgoniku gostovanje SKD Tabor z igro »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni! Darujte v sklad Mitje Čuka včeraj-danes Danes, SOBOTA, 20. oktobra FELICIJAN Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 17.11 — Dolžina dneva 10.43 — Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 15.39. Jutri, NEDELJA, 21. oktobra URŠKA Vreme včeraj: temperatura zraka 17,7 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb rahlo narašča, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 18,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Fabrizia Zuzich, Marco Pegan, Paolo Crovatini. UMRLI SO: 71-letni Carmelo Logua-sto, 75-letni Rino Mondualdi, 84-letna Margherita Lucchini vd. Lanoce, 62-letni Igino Gnezda, 72-letna Giulia Bacci vd. Avian, 57-letna Berta Peharc vd. De Vittor, 80-letna Maria De Vecchi, 87-letna Francesca Ieruz vd. Vuga, 75-letni Bruno Hafner, 69-letna Elisabetta Ber-toncello por. Bortolot, 75-letni Gilberto Mastellaro, 87-letna Luigia Blascovich vd. Dobran, 79-letna Angela Sibeglia, 82-letna Elvira Diaspro, 52-letna Rosa Vatovaz por. Vida, 60-letni Francesco Aghille, 70-letni Renato Salamon, 71-letni Alberto Baccari. OKLICI: zidar Antonio Del Prete in gospodinja Elena ' Iovino, uradnik Roberto Spadon in zdravnica Silvia Patriarca, pristaniščnik Bruno Auber in delavka Francesca Mirabella, strugar Bruno Vusio in gospodinja Rossana Tassiti, finančni stražnik Sandro Cruciani in gospodinja Giuseppina Battista, finančnik Maurizio Patricolo in gospodinja Patrizia Giordano, agent javne varnosti Nadio Ruggero Lorenzon in uradnica Caterina Pancot. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6. Ul. boncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine. Milje (Mazzini drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica : tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. šolske vesti Ravnateljstvo liceja F. Prešeren sporoča, da bodo volitve razrednih svetov v ponedeljek, 22. t.m. Dijaki: zborovanje med 2. in 3. šolsko uro, volitve med 4. in 5. šolsko uro. Starši: zborovanje od 18. do 20. ure, volitve od 20. do 22. ure. 1^^ IVAN |< J GRBEC I 6 h t; » k x J priredi DANES, 20. OKTOBRA, ob 20.30 v društvenih prostorih dokumentarec dr. Adriana Sancina ČAR SAHARE IN NJENIH LJUDSTEV V 5.000 LETIH ZGODOVINE menjalnica 19. 10. 1984 Ameriški dolar................ 1.890.— Kanadski dolar................ 1.420.— Švicarski frank.................. 748.— Danska krona..................... 169.— Norveška krona................ 212.— Švedska krona.................... 216,— Holandski fiorini................ 545,— Francoski frank.................. 200.— Belgijski frank.................. 27.50 Funt šterling................. 2.250.— Irski šterling................ 1.900.— Nemška marka.................. 615.— Avstrijski šiling................ 87.50 Portugalski eskudo................ 11.— Japonski jen....................... 6,— španska pezeta.................... 10.— Avstralski dolar.............. 1.425.— Grška drahma...................... 15.— Debeli dinar...................... 9.10 Drobni dinar...................... 8.30 lem BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. tn:n - tu u:a i . m /\ iq gi- ekipa Mebla zasledovala v bližnji tekmovalni sezoni. O dogodku bomo podrobneje še poročali. (R. G.) Po sobotnem nepričakovanem spodrsljaju na domačem igrišču Jadran drevi na težkem gostovanju v Vicenzi Karpov - Kasparov Prekinitev v 41. potezi MOSKVA — Petnajsto partijo šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka sta včeraj Karpov in Kasparov prekinila v 4L potezi. Bele figure ima tokrat Karpov. Izvedenci menijo, da se bo tudi to srečanje zagotovo končalo z delitvijo točke, saj je pozicija povsem izenačena. Čiburdanidze ubranila naslov VOLGOGRAD — Sovjetska šahist-ka Maja čiburdanidze je včeraj v trinajsti zmagoviti partiji ubranila naslov svetovne šahovske prvakinje v dvoboju proti izzivalki, rojakinji Irmi Levltini, ki se je pri 42. potezi umaknila. Čiburdanidze je zbrala o-sem točk, izzivalka pa pet. Nepredviden neuspeh v prejšnjem kolu, ko so jadranovci predvsem po lastni krivdi zgubili proti poprečnemu moštvu Fulgor iz Fidenze je že za nami. Jadran bo drevi opravil svoje prvo pomembnejše gostovanje, in sicer v Vicenzi, kjer se je predlanskim potegoval za napredovanje. Vicenza se je po eni sami sezoni obstoja v B ligi takoj vmila med tretjeligaše in po pravici povedano so bili košarkarji Vicenze verjetno najslabše moštvo v drugoligaški konkurenci. Ekipa se v dveh sezonah sploh ni ojačila, v ekipi ni več play-makerja Canilija in najbolj nevarna igralca sta še vedno bek Buccilli in visoko krilo Mascellare. Jasno je, da je Vicenza tudi letos uvrščena v ožji krog favoritov za prestop v B-ligo in da je po kakovosti enakovred- na Jadranu, Castelfrancu in Trevi-su- V Vicenzi bo za vsa moštva težko izbojevati zmago, saj so domačini dovolj izkušeni in dobri košarkarji, da bodo skušali ostati na lastnem igrišču nepremagani. Hladna prha iz prejšnje sobote je prav gotovo presenetila jadranovce, v negativnem smislu seveda, tako da lahko predvidevamo ponosno reakcijo naših košarkarjev, ki bodo bržkone skušali zbrisati spodrsljaj proti Fidenzi. Zato pa se bodo morali proti drevišnjemu nasprotniku pošteno preznojiti in še pred tem pozabiti na prvi dve zmagi, ko so bile okoliščine primernejše za uspeh, nasprotnika pa mnogo manj nevarna od drevišnjega. Žagarjevi varovanci morajo danes spet začeti znova in spet dokazati (mogoče tudi samim sebi), da so še vedno moštvo, ki se bori za napredovanje v B ligo. Srečanje med Vicenzo in Jadranom se bo pričelo ob 21. uri. (Cancia) Nater v Vidmu VIDEM — Ameriški košarkar Swen Nater je včeraj prispel v Videm, kjer bo v letošnji sezoni okrepil prvoligaško ekipo Australian. Štiriintridesetletni igralec ima vse potrebne adute za vlogo centra, ki so mu jo namenili: telesna višina 210 cm ter izredna spretnost v prestrezanju odbitih žog ga postavljata v sam vrh a-meriško košarke. V zadnjih dveh sezonah je igral v ekipi Los Angeles Lakers, za seboj pa ima že štirinajst let poklicnega udejstvovanja. V letošnji sezoni bo zamenjal Američana Gaddyja in morda bo že jutri nastopil v Pesaru. Novega jpivota bodo predstavili danes dopoldne na tiskovni konferenci v nekem videmskem hotelu. Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za eno kolo izključila Gianluca Zappi ja in Maurizia Gualca (Yoga Bologna) zaradi »sramotenja sodnika« ter trenerja Andrea Sassolinija, ki je protestiral proti sodniškim odločitvam. KOŠARKA - KADETI V prijateljskem košarkarskem srečanju je Jadran s 67:32 premagal peterko Santosa. V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Kar dva derbija kratke vesti - kratke vesti V prvi jugoslovanski košarkarski ligi bosta v današnjem 4. kolu osrednji srečanji v Sarajevu in Splitu. V Sarajevu se bosta namreč pomerili domača Bosna in beograjska Crvena zvezda, v Splitu pa Jugoplastika in Zadar. Ostali spored: Šibenka - Radnički, Budučnost - Gibona, Partizan - Horac. Tekmo med IMT in Slogo bodo odigrali jutri. 1. B liga —i Libela danes Slovenski drugoligaš Libela bo stopil na igrišče že danes, in sicer doma proti Alkaru iz Sinja. Ljubljanska Smelt Olimpija pa bo jutri igrala v gosteh pri Montingu. Pirelli že v finalu RIO DE JANEIRO — Brazilska odbojkarska ekipa Pirelli se je z zma- go proti Havani (3:1) uvrstila v finale svetovnega odbojkarskega klubskega pokala. Za drugo mesto v finalu se basta potegovala jugoslovanska Mladost Monter ter Atlantoca (Braz.). Tenis - prvenstvo Avstralije MEIBOURNE — V polfinalu avstralskega teniškega prvenstva »indoor« je Mitchell (ZDA) s 7:5, 6:2 premagal rojaka Bauerja, Cash (Av-stralja) pa je s 7:6, 6:4 odpravil Ho-operja (ZDA). Žico bo igral? ■ VIDEM — Vse kaže, da bo v ju trišnji tekmi proti Sampdorii sloviti brazilski as Žico vendarle igral. Dejal je, da ne čuti več bolečine na nogi, vsekakor bo dokončno odločitev sprejel tik pred tekmo. ODBOJKA Borovci praznih rok Inter 1904 — Bor 3:1 (15:8, 11:15, 16:14, 15:2) BOR: Meton, Italiano, Jablanšček, Starc, Sedmak, Gombač, Jercog, Marega, Clemente, Mahnič. Proti Interju so Borovi dečki doživeli svoj prvi poraz. Vzdušje je bilo zelo napeto, saj bi lahko tekma odločala o samem vrhu lestvice. V prvem setu so borovci igrali precej negativno, v drugem setu pa so se razigrali. V tretjem setu so borovci zopet takoj povedli in vodili vse do 14. točke. Pri rezultatu 14:12 v njihovo korist, pa se je nekaj zataknilo in so set nerodno izgubili. O petem setu ni kaj povedati. Omeniti je treba, da so borovci vse preveč grešili pri serviranju, kar je bil eden od glavnih vzrokov za poraz. (M. Kalc) Davisov pokal LONDON — Datum finalnega dvoboja za teniški Davisov pokal med Švedsko in ZDA je še vedno vprašljiv. Kaže, da švedski reprezentanti niso z navdušenjem sprejeli odločitev, da se tekma anticipira od 28. 12. na 16. 12. Pred novim rekordom v potapljanju? PORTO SANTO STEFANO — Stefano Makula, 29-lctni potapljač iz Rima, bo jutri poskusil popraviti lastni svetovni rekord v potapljanju brez kakršnegakoli pripomočka, kot so razne obtežitve in drugo. Makula se je leta 1982 že spustil 62 m globoko, edino, s čimer lahko razpolaga, pa so maska in plavuti. AFERA ITALIJA - KAMERUN Javni tožilec za arhiviranje RIM — Veliko grmenja, malo dežja, tako bi lahko ocenili izid predvčerajšnjega zaslišanja selektorja Bearzola in bivšega kapetana državne nogometne reprezentance Zoffa o domnevno podkupljeni tekmi Italija - Kamerun na predlanskem svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji. Javni tožilec Francesco Nitto Palma, ki je v četrtek dve uri zasliševal Bearzota in Zoffa, je sklenil sodno preiskavo arhivirati. Preiskava je stekla, ko je radikalni predstavnik Francesco Rutelli vložil sodstvu zadevno prijavo ter sta ji dva italijanska tednika na svojih straneh namenila kar precejšnjo pozornost, naposled pa se je vsa afera razblinila v nič: včeraj so namreč pregledali televizijski posnetek osumljene tekme, vendar na njej niso ugotovili nepravilnosti. V 3. amaterski ligi neobičajen slovenski derbi Prva prvenstvena tekma sploh med Primorjem in Mladostjo Naraščajniki Kontovela so zelo aktivni Tekma pa še gostovanje pri mariborskem Braniku 2. AMATERSKA LIGA VESNA - LIBERTAS Po nedeljskem nepričakovanem porazu v Beglianu je razumljivo, da Križani tokrat odločno juišajo na zma-Ko, ker nočejo zgubiti stika z ekipami zgornjega dela lestvice. V nedeljo njihova naloga ne bi smela biti težka, vendar Vesna nikakor ne sme misliti, da ima točki že v žepu. Enajsterica Libertasa, katero vodi potrjeni trener Ispiro, že več let igra praktično z eno in isto postavo in zato se nogometaši med seboj dobro poznajo. Letos sicer predstavljajo novost brata Partner in lanski član Primorja Pugliese. Omenjeni nogometaši pa so že igrali Pri Libertasu, ki nima iztopajočih i-gralcev, venerar je homogena enajsterica. če hoče torej Vesna streti odpor nasprotnika mora v prvi vrsti paziti, da mu ne prepusti pobudo, kajti to bi znalo biti nevarno, ker je Libertas tudi lani pokaral, da zna umiriti igro in s tem izsiliti remi. ZARJA - FORTITUDO . ^el° težka naloga pa čaka Zarjo, čeprav igra na domačih tleh. Fortiudo •etos odločno juriša na prestop v višjo ngo. V treh dosedanjih nastopih je Puljska enajsterica povsem zadovolji-Ja, saj je premagala solidni Domio ter izsilila remi proti Vesni in Opicini. S tekmo v zaostanku (CGS) je Fortitudo ca sestem mestu lestvice in teorično m lahko bil tudi na vrhu lestvice. *y*v zaradi tega bo prišel v Bazovico s trdnim namenom, da neporažen za-PPsti igrišče. Bazovci so torej pred zahtevnim nastopom, saj po medlem začetku prvenstva (14 mesto, 2 točki jasno pričajo temu), tokrat res ne smejo razočarati, kajti jutri bi se lah-. znašli na samem repu lestvice. Zar--Mni se morajo zbrati ter z odločno in Požrtvovalno igro kljubovati nasprotnici. katerega morajo vsaj prisiliti na remi, kajti tretjega zaporednega poraza si res ne smejo dovoljiti, saj bi to moralno zelo potrlo ekipo in tudi navijače, ki bodo prav gotovo tudi tokrat odigrali važno vlogo v tem napornem nastopu Zarje. 3. AMATERSKA LIGA BREG - SANT’ANNA Ponovno čaka Brežane fiasprotnik, s katerim se je teden dni prej srečala Gaja. Proti Sant’Anni prav gotovo »plavi« ne bodo imeli lahke naloge, kot je ni imela Gaja, ki je vseeno prisilila Tržačane na remi. Po uspehu nad GMT in predvsem po prikazani igri, pa imajo Brežani možnost, da osvojilo celotni izkupiček. GAJA - SAN VITO S. Vito si deli prvo mesto na lestvici skupaj z Olimpio in Campanellami. Čeprav Gaja v tem prvenstvu še ni prišla do zmage bi tretji zaporedni remi predstavljal že lep uspeh. PRIMOREC - BARBARIANS Priložnosti za zmago pa tokrat ne bi smel zamuditi Primorec, ki po treh zaporednih porazih gostuje tokrat šibko ekipo Barbarians. Tržačani so v nedeljo v Fossalonu zgubili kar 8:2, potem ko so že vodili 2:0 in s tem potrdili, da praktično niso mnogo menjali od lani ko so skupno dobili kar 91 godov. Čeprav bo moral Primorec na igrišče brez diskvalificiranega Fincs-sija, se obeta gladka zmaga Tre-bencev. PRIMORJE - MLADOST Proseško igrišče bo jutri prizorišče prvega letošnjega derbija, ki vzbuja zanimanje tudi zaradi tega, ker se Primorje in Mladost v sklopu amaterskih prvenstev prvič, srečata. Za jutrišnji derbi nam je nogometaš in odbornik Primorja Walter Husu, dal sledečo izjavo: »Po običajnem torkovem treningu smo odigrali v četrtek prijateljsko tekmo z Gajo in visoko zmagali (6:1). Morala v našem taboru je precej visoka in zato smo pred derbijem optimisti. Glede postave bo izključenega Antonija verjetno nadomestil I. Milkovič. Drugih sprememb ne bi smelo biti, ker mislimo, da smo s prihodom Dinoia (Stock) rešili problem napada. Prvo tekmo je igral že prejšnjo nedeljo, ko smo si po »zaslugi« sodnika zapravili eno točko. Tokrat pa odločno stariamo na zmago, čeprav se zavedamo, da je Mladost solidna ekipa, ki se je izkazala v tem začetnem delu prvenstva. Prav ta derbi bo verjetno pokazal realno moč obeh, predvsem pa, ali imata možnost se potegovati za vrh lestvice.« (B. Rupel) KRAS -SAGRADO Probleme s postavo moštva ima tudi trener Krasa Hafner. Prejšnjo nedeljo sta bila izključena Villalta in P. Terčon, ki zaradi tega tokrat ne bosta smela na igrišče. Na srečo pa Sagrado ne bi smel predstavljati težje ovire, saj je vse tri dosedanje tekme izgubil. PIED1MONTE - JUVENTINA Brez dvoma predstavlja za Štandrež-ce gostovanje v Podgori dokaj zahtevno oviro. Če sodimo po tem, kar je Juventina pokazala prejšnjo nedeljo proti Azzurri, potem lahko rečemo, da nima proti Piedimonteju nobene možnosti. Upajmo le, da je nedeljsko predstavo treba pripisati slabemu dnevu štandreških nogometašev. SOVODNJE - MANZANO Sovodenjcem se ponuja priložnost, da proti Manzanu dosežejo novi par točk. Furlanska ekipa namreč ne bi smela predstavljati domačinom nepremagljive ovire. Treba bo le igrati o-dločno in ne podcenjevati nasprotnika. Kontovel — Santos 61:67 (26:23) KONTOVEL: Kompare, šik, Rupel 5 (1:2), Sedmak, Cingerla 6 (2:10), Dolhar 12 (0:2), P. Sterni 24 (2:5), Stanissa 14 (2:6), A. Sterni. V okviru priprav za bližnje prvenstvo so naraščajniki Kontovela v četrtek odigrali prijateljsko tekmo proti močni ekipi Santosa, ki sodi v sam vrh pokrajinskega prvenstva. Kljub temu da so »plavi« zgubili s šestimi točkami razlike, so povsem zadovoljili. E-nakovredno so se upirali nasprotniku vso tekmo in prvi polčas celo končali v vodstvu treh točk. V začetku dru gega dela so gostje v samih treh minutah dosegli 10 točk, medtem ko Kontovelci niso našli poti do koša in s tem je bila tudi njihova usoda zapečatena, kajti do konca jim ni več uspelo dohiteti razigranih gostov. Naraščajndška ekipa Kontovela je po tej trening tekmi v petek popoldne v spremstvu treh odbornikov odpotovala v Maribor, kjer se bo udeležila tradicionalnega turnirja prijateljstva, ki ga organizira društvo Branik iz Maribora, s katerim Kontovelci gojijo že vrsto let prijateljske in plodne stike. Na turnirju bodo poleg Kontovela sodelovale še naslednje ekipe. 0-limpija in Slovan iz Ljubljane, Branik in Železničar iz Maribora ter ekipa iz Rogaške Slatine. Nastopajoče e-kipe bodo porazdelili v dve skupini in prve tekme bodo že v soboto zjutraj. (M. Rupel) RALLY - TROFEJA A 112 ABARTH Benečan vodi Znano je, da v Nadiških dolinah vlada veliko zanimanje za avtomobilske dirke, zlasti rallyje. Zadnji uspeh, ki je obogatil dolgo vrsto lovorik beneških pilotov, je zmaga Petra Cor-rdiga na Sanremskem rallyju, veljav- nem za svetovno in italijansko prvenstvo ter za trofejo A 112 Abarth. Cor-rdig se je uveljavil prav v tej trofeji in se je po sedmih vožnjah povzpel na sam vrh lestvice z devetimi točkami prednosti nad drugouvrščenim Lagoni. Skratka, Corrdig, ki tekmuje za ekipo Team Micheli - Friulexport, ima lepe možnosti, da osvoji naslov državnega prvaka. Naslednja preizkušnja bo v San Marinu. V Reziji imajo nogomet, pa tudi žensko odbojko Med beneškimi ekipami, ki nastopajo v raznih nogometnih amaterskih prvenstvih, je tudi enajsterica Val Resia. Letos se je udeležila karnijskega prvenstva, ki je dokaj svojevrstna liga, saj se zaradi vremenskih razmer v celoti odvija v spomladanskih in poletnih mesecih. Prvenstvo zaobjema tri lige in sicer prvo, drugo in tretjo amatersko, skupaj pa nastopa 55 moštev. Ekipa Val Resia igra v tretji ligi in se na končni lestvici ni najbolje u-vrstila. Prvenstvo je začela zelo ugodno in mnogi so pričakovali, da se bodo Rezijani borili za višja mesta, v drugem delu tekmovanja pa so znatno popustili in obtičali skoraj na dnu. Enajsterico sestavljajo v glavnem domači nogometaši. Nogomet ima v tem kraju precejšnje število privržencev, pa tudi zvestih navijačev, ki redno spremljajo domače moštvo. Društvo Val Resia pa se poleg z nogometom ukvarja tudi z žensko odbojko. Prav letos je članska ekipa napredovala z deželno C-2 ligo, kar je zanjo že zelo lep uspeh. Odbojka: ženski italijanski pokal Sloga v Gradišču Danes se bo v Gradišču odvijal drugi turnir za italijanski odbojkarski ligaški pokal, namenjen ekipam B in 1 bge. Kot znano nastopa na tem turnirju^ tudi Sloga, ki ima kot cilj «mboljše uigravanje ekipe pred bližjim prvenstvom. Turnir se bo začel “b 17. uri. Sloga se bo najprej po-erila z domačo Tornano, ob 18. uri Pa s tržaško ekipo OMA. (Inka) MLADINKE Sloga — Kontovel Electronic shop 3:0 (15:11, 15:1, 15:6) TRAJANJE SETOV: (18’, 10', 13’) ^KOGA: Michela in Valentina Dr-ovsček, Kokoravec, Križmančič, Mil-K°wc, Morpurgo, Purič, Sosič, Vidali. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: ^toni, Brischia, Bukavec, Romilda r1 čuvana Daneu, Garbini, Rupel, Što-Ka, Ukmar. Kljub gladki zmagi Sloge smo v slovenskem derbiju bili priča zanimivi in vaimi igri. Pobuda je bila ves čas a strani Sloge, ki je pokazala zrelo e dinamično odbojko, proti kateri je ri* (vontovel Electronic Shop včasih es brez moči. Vsak up Kontovelk je pokopal slab sprejem servisa, igralke pa so drugače pokazale dobro obrambo in dokajšnjo mero borbenosti. Mlada slogina ekipa pa kakovostno raste iz tekme v tekmo in lahko z optimizmom gleda na bodoča prvenstva. (INKA) Odbojka: sinoči v Dolini Koristna tekma za Brežanke Breg — Partizan Vič 2:2 (9:15, 15:1, 14:16, 15:11) BREG: V., K. in D. Kocjančič, Kus, Rauber, Žerjal, Stepančič, Slavec, Debenjak, Furlanič. PARTIZAN VIČ: Hrvatin, Rozman, Slabajna, Oderlap, Grbec, Stele, Hozjan, Grabnar, Džekič. Brežanke, ki se pripravljajo na bližnje odbojkarsko prvenstvo C-l lige, so sinoči v Dolini igrale prijateljsko srečanje s Partizanom, ki nastopa v slovenski ligi. Tekma (vodstvi moštev sta se zmenili, da se igra na štiri sete) je bila za oboje dokaj koristna. (R. Gruden) Start promocijskega prvenstva Danes se bo začelo tudi košarkarsko promocijsko prvenstvo, v katerem bodo tudi letos nastopile tri slovenske peterke. Največ možnosti za dobro uvrstitev ima pred startom Bor Radenska, dobro pa se piše tudi Kontovelu (na sliki na predprvenstvenem turnirju na »L maju« z Barcolano). Polet se bo boril za goli obstanek. Prvi dve ekipi bosta na igrišče stopili danes, poletovci pa jutri šport na primorskem V Kopru derbi za vrh Med primorskimi ljubitelji športa bo °nec tedna v središču pozornosti nogometni derbi slovenske lige med Ko-Pfom in novogoriškimi Vozili. Koper 1? trenutno na 2., Vozila pa na 3. me-stu Prvenstvene lestvice. Morebitna ■n^ga bi torej enemu ali drugemu 'trdila mesto med najboljšimi. Kaj tokrat nagnilo tehtnico: učinkoviti ovogoriški napad ali odlična koprska oramba? To bo torej res zanimiv j yoboj in v Kopru pričakujejo polne ribune. Izola potuje na gostovanje v režice. V drugi slovenski ligi — za-vPd sta dva primorska derbija : Ta-°r Jadran: Primorje in Jadran La-nta: Piran. v n'H ?Portnl dogodek bo tudi v No-1 Gorici. Na tekmovalni progi pri to-arru Meblo bo v nedeljo zadnja le-osnja preizkušnja za državno prvenca v kartingu, ki se bo pričela ob "io- Za najvišja mesta se potegujejo tudi nekateri primorski dirkači. S prvenstvom nadaljujejo tudi odbojkarji in odbojkarice. V drugi zvezni ligi za ženske igra Koper v Osijeku z Železničarjem, Nova Gorica pa v Pulju z Marčano. V slovenski ligi pričakuje Izola doma moštvo Kamnika, kanalski Salonit igra z Narodnim domom, Č1B Bovec pa gostuje pri Partizanu Črnuče. Namiznoteniške igralke Vrtojbe, ki so v zadnjih dveh kolih 2. zvezne lige najprej nesrečno izgubile v Naši-cah 4:5 in nato premagale Metalac (po 6 kolih so na 6. mestu), bodo počivale do začetka novembra, ko se prvenstvo nadaljuje. Na cestah med Ajdovščino in Dornberkom bo danes avto rally za republiško prvenstvo, tekmovanje torej, ki ga pri nas ni videti pogosto. (Davorin Koron) obvestila ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR sporoča nov urnik miniodbojke za deklice in dečke, rojene leta 1973 in mlajše. Treningi so v ponedeljek od 15. do 16.30 in v sredah od 15.45 do 17.15 na liceju F. Prešeren ter ob četrtkih od 14.30 do 16. ure v Borovem športnem centru. Vpisovanje neposredno na treningih. Z S š D I obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v plavalni tečaj, ki bo v bazenu v Lipici. Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 040/767-304), vsak dan od 8. do 14. ure. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG obvešča, da so treningi za minibasket oh sredah in petkih ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini. ODSEK MINIBASKET - BOR sporoča dokončni urnik treningov. Igralci rojeni v letih 1973-74: v ponedeljek od 14.30 do 16.00, v sredo od 15.15 do 16.30 in v petek od 15.00 do 16.00 na »1. maju«. Igralci rojeni leta 1975 in mlajši: v ponedeljek od 17.00 do 18.30 na liceju F. Prešeren in v sredo od 14.15 do 15.15 na »1. maju«. Vpisovanje neposredno na treningih. Za informacije telefonirati na 943-680. ŠD MLADINA prireja tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle. Tečaj je v telovadnici pri-staniščnih delavcev na Proseku ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Zainteresirani naj se zberejo neposredno na treningih, kjer bodo tudi dobili vse ustrezne informacije. ŠD POLET sporoča, da se je začelo vpisovanje za otroke, ki bi želeli igrati minibasket. Prijave sprejema gospa Valerija v baru Prosvetnega doma na Opčinah. ŠD BREG obvešča otroke letnikov od 1968 do 1974, ki bi radi igrali nogomet, da so treningi na dolinskem nogometnem igrišču ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Prijave kar na treningih. S P D G javlja, da se rekreacijska telovadba odvija vsak torek in petek v Kulturnem domu v Gorici in ob petkih v telovadnici v Sovodnjah. Za vpis in podrobnejši urnik se je treba javiti neposredno k vadbi po 20. uri. domači šport Danes SOBOTA, 20. oktobra 1984 KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 21.00 v Vicenzi, športna palača v Ul. Unità: Vicenza - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor Radenska; 20.00 v miljski občinski tif.ovadnici: Inter Muggia - Kontovel TURNIR SAN SEBASTIANO 16.30 v Trstu, igrišče Nesbeda: Bor -Servolana A NAMIZN TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Repnu: Kras - 'rt ec curo NOGOMET CICIBANI 14.45 v Dolini : Breg - Muggesana MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Dolini: Breg - Zaulc ODBOJKA MLADINKE 20.30 v Tržiču, zelena telovadnica: Canon - Dom Agorest DEČKI 15.00 pri Banih : Sloga - Rozzol DEKLICE 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Sokol ŽENSKI ITALIJANSKI POKAL 17.00 v Gradišču: nastopa tudi Sloga PRIJATELJSKA TEKMA 18.00 v Nabrežini: Meblo - Pordenon Jutri NEDELJA, 21. oktobra 1984 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Briščkih, telovadnica pristaniških delavcev: St. Azzurra - Polet. NAMIZN TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Repnu: Kras - Cordenons NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Libertas; 14.30 v Bazovici : Zarja - Fortitudo 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Podgori: Piedimonte - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Manzano; 14.30 v Trebčah: Primorec -Barbarians; 14.30 v Repnu: Kras -Sagrado; 14.30 na Proseku: Primorje -Mladost; 14.30 na Padričah: Gaja -S. Vito; 14.30 v Dolini : Breg - S. Anna. NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini: Breg - San Luigi A; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini : Sant’Andrea - Kras ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - San Vito; 13.15 na Opčinah, Ul. Alpini : Sunt’Andrea - Primorje; 9.15 v Lečniku : Lu-cinico - Juventina. Nerotnéno Mesečno 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20.00 din. naročnino zo zasebnike mesečno 180 00. letno 1 800 00 din. zo organizacij in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00 Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljano Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18'• Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Julnske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski dnevnik 20. oktobra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubei« 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Sama« Izdaja m tiska I ZTT Trst član kaflenske založnikov FIEG Obtoževanje brazilske vlade in tujega kapitala Uničevanje amazonskega pragozda z dioksinsko »atomsko bombo« NAIROBI — Uničenje tisočev kvadratnih kilometrov amazonskega pragozda ima veliko bolj dalekosežne posledice kot pa je sama izgradnja 25 hidroelektričnih central federalne družbe Eletronorte, ki jo nadzoruje brazilska vlada, financira pa tudi mednarodni kapital. Odvetnica Sonia De Brito Pereira, ki pripada brazilskemu gibanju za ohranitev življenja, je prišla namreč v Nairobi in specializirani organizaciji združenih narodov za varstvo okolja UNEP prinesla gradivo o onesnaženju, ki je v amazonskih pragozdovih nastalo z odpravo gozdov in vseh živih bitij na območju Tucurua, v državi Para. Po njenih poročilih je zaradi nasilnega posega v naravo od 1982. leta dalje umrlo 500 oseb, na površini okoli 2.000 kv. km so pokončali na tisoče živali in kakšnih 25 tisoč različnih rastlinskih vrst. Zastrupili so znane nasade kostanjev. Odvetnica Pereira je pri izvršilnem direktorju UNEP Mustafi Tolbi zahtevala, naj prepreči ekološko uničevanje amazonskega pragozda. Na pritisk Pererove je Tolba posredoval v Braziliji in želel pojasnila pri brazilskem posebnem tajniku za okolje Paulu Nogueiru Neti, če so pragozd uničevali z dioksinom ali ne. Nogueira Neto je hitro odgovoril, da pri uničevanju pragozda niso u-porabljali strupenih snovi in vsa zadeva se je pri tem za nekaj časa ustavila. Toda Pereira je prinesla dokaze, da lakonična izjava, ki jo je Neta dal Talbi, nasprotuje trditvam, ki jih je on, Neto, brazilski minister za varstvo narave v tajnem dokumen tu 3. maja 1982. leta sam zapisal, namreč, da raje odstopi, kot bi podpiral raziskave, ki naj ugotovijo najboljši način za uničenje amazonskega gozda, najprej v Tucuru in potem v vsej deželi. »Takšne atomske bombe ne bi znal nihče več ukrotiti niti nadzorovati njenega razmnoževanja,« je še rekel. Izvod tega pisma je odvetnica Pereira priložira svojemu gradivu za UNEP. Na podlagi njenega gradiva je mogoče ugotoviti tudi to, da so pri spreminjanju pragozda v puščavo u porabljali snov tordon 101 in 155 izdelano na osnovi dioksina in ki slu- ži za uničevanje trave. To neznano kemično sestavino so topili v nafti in jo hranili v jeklenih sodih. Kakor izhaja iz Pererovih dokumentov, so takšne sode našli v bližini kraja Tu-curui, čeprav tam ni vojaškega letališča, kjer bi takšne sode lahko uporabljali. Že dolgo let je znano, kako transnacionalne družbe izkoriščajo brazilska bogastva, pegostoma celo brez vednosti države, ker je njeno ozemlje tako obširno, da ga sploh ne more nadzorovati. V tem primeru pa vidimo, da gre za povsem načrtno uničevanje naravnega bogastva, za odpravo ogromnih zelenih površin, ki so pljuča sveta in važen element za svetovno naravno ravnovesje. Demonstracije za Aboucharja - m PARIZ — Včeraj je nekaj tisoč Parižanov demonstriralo pred afganistanskim veleposlaništvom v Parjzu ter zahtevalo izpustitev francoskega novinarja Aboucharja. Slednjega so afganistanski vojaki zajeli 17. septembra, ko je hotel skrivaj priti v državo s pomočjo afganistanskih gverilcev. Demonstranti so nato odšli pred sovjetsko veleposlaništvo. Incidentov ni bilo (Telefoto AP) V Veliki Britaniji poznajo revščino LONDON — Revščina obstaja. To so izsledki daljše strokovne raziskave, ki jo je pred kratkim v Veliki Britaniji opravil Študijski center za družino. Dognal je, da je v državi, kjer so začeli s popolno socialno oskrbo »od zibelke do smrti«, od 15 do 18 milijonov revežev. Po trditvah tega centra so reveži tisti, ki živijo pod standardom povprečnega delavca. Lahko prejemajo plačo, ali pa je sploh ne prejemajo, ki je mnogo nižja od že itak nizke mezde delavcev v Veliki Britaniji. V kategorijo revežev v glavnem spadajo brezposelni, upokojenci, bolniki, han-dikapirani, slabo plačani in družine z enim samim od staršev. Po statistiki Študijskega centra za družino se je število revežev torej tistih, ki spadajo v zgoraj omenjene kategorije, od leta 1979 povečalo za 60 odstotkov. Po mnenju izvajalcev ankete o re- vežih v Veliki Britaniji ima lep delež krivde za vrtoglavo povečanje števila revežev Margaret Thatcher in gospodarska politika, ki jo vodi njena vlada. Anketo z naslovom: »Zakaj je večina ljudi revna«, so objavili točno sto let po istoimenski anketi, ki so jo izvedli v Viktorijinih časih. Pojem revščine se je sicer od takrat spremenil, bistvo pa vseeno ostaja isto. Se pravi, da je snovi za Dickensove romane še vedno dovolj. Najpopolnejši okostnjak NAIROBI — Pred kratkim so na zahodnem bregu jezera Turkana v Keniji raziskovalci dobili najpopolnejši okostnjak prazgodovinskega človeka »bomo erectus«, ki izhaja iz dobe izpred 1,6 milijona let. Dognali so, da je to okostnjak 163 centimetrov visokega človeka, starega 12 let. Po trditvah raziskovalcev ta najdba ovrže teorijo, da so bili takratni ljudje dosti manjši od današnjih. wmm m LONDON — Prva sovjetska vesoljka Valentina Tereškova je pred kratkim obiskala London ter na letališču v Heatrowu sedla na pilotski stol nadzvočnega letala concorde (Telefoto AP) Bikinčani še brez domovine WASHINGTON — Ko so jih ameriške oblasti pred štirimi desetletji izselile z njihovega otoka, so prebivalci Bikinov bili prepričani, da se bodo čez nekaj let lahko vrnili domov. Tako jim je vlada ZDA namreč obljubila, ko je leta 1946 izvedla na otoku vrsto jedrskih poskusov. Od izseljenih Bikinčanov je večina že pomrla, ostalo jih je samo še 167 in nihče ne upa več v povratek na rojstni otok. Ta up se je razblinil pred šestimi leti. Američani so na-otoku izvedli kar 23 različnih jedrskih poskusov in končno leta 1969 dovolili domačinom, da se vrnejo na otok. Ko so že mislili, da bodo pač dočakali smrt rta svojem otoku, so znanstveniki neizpodbitno dokazali, da je otok radioaktiven in da na njemu ni mogoče živeti. Radioaktivnost bo trajala, v sedanjih pogojih, še najmanj 125 let. In tako so otočani leta 1978 bili spet prisiljeni vzeti pot pod noge in se spet izseliti na otok Kili. Od takrat ni na Bikinih žive duše. Ta čas pa so preživeli Bikinčani vložili prošnjo proti vladi ZDA, od katere zahtevajo 450 milijonov dolarjev odškodnine. Vlada nas je oguljufala, trdijo, saj nam je obljubila, da se bomo lahko vrnili na naš otok. Ameriška uprava je takoj posredovala sodišču svojo verzijo dogodkov in dodala, da so otočani že prejeli odškodnino in da je poleg vsega, njihova tožba zastarela. Nimajo torej nobene pravice do kakršnekoli odškodnine. Ameriško prizivno sodišče je stališče vlade zavrnilo in sklenilo, da bo o pritožbi razpravljalo, kar še ne pomeni, da bodo Bikinčani pravdo dobili, seveda. Postopek se komaj začenja, vendar so precejšnje njihove šanse, da dobijo neko odškodnino za izgubo domovine. KALA 4. RISE: VALTER VALENČIČ PO IVANU RIBIČU PRIREDI! B.L. 40 10. Ob svitu je bilo nebo čisto, kakor bi ga bila prek in prek umila mogočna, dobra dLan. Franjo je v hlevu napajal kravo in poslušal, kako je ded nato-varjal Krelovega konjiča z vsem, kar je bil njun trud minule zime: sklede, cokli, kolobarji sim.. Nekako slovesno mu je bilo pri duši. »Kaj pa stojiš kakor lipov bog,« se je obregnil ded, ki je bil že natovoril konjiča. Toda ded ni bil zloben, le vznemirjen je bil. Tako kakor vselej, kadar sta odhajala v dolino. Danes pa še bolj, ker je prvič pošiljal Franja samega. 11. »Glej, fant, da mi ne prodaš pod ceno. Niti cokle, da veš!« Franjo je naglo stopil k dedu in h konjiču, preizkusil trdnost tovora in segel po povodcu. »Rajši prinesi nazaj, kot da bi se pustil ociganiti.« »Bom, ded, bom,« je rekel Franjo. »Kaj boš?« ga je starec pogledal z nenadno zavzetostjo. »Vse, kar ste mi naročili, ded,« je odvrnil Franjo že nekoliko nestrpen. Potem je povlekel konja za povodec in odšel, trudeč se, da bi mu zvenela stopinja težko, trdno in možato. To pač ni bilo kakor hoja na pašo. 12. Zavil je mimo koče navzdol po bregu. Za hip se mu je zahotelo, da bi se pognal v tek, takoj pa je pomislil, kako narobe bi bilo, če bi se danes tako vedel. Začel je preudarjati, kako bo ravnal v trgu. Moral bo obiskati malone vsako hišo, ker le redkokje kaj kupijo, kot je bil izkusil, ko je hodil z dedom v trg. Ob tej misli mu je splahnelo veselje. Ponujati bo moral skoraj tako, kot da bi prosil miloščino. Potikati se bo moral od praga do praga... Neznansko samotno mu je postalo. Popustil je konju povodec.