. Tories* ixhaja vsaki torek In noboto. Ako pace na ta dneva praznik, dan poprej. flfedniatvo se nahaja v „Narodni Tiskarn!", nlica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. iefranklrana ptama se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pistna brez podpisa. ftokopig) dopisov se ne rratajo. 'S**»« TELEFON št. 201. .Gorlef stane na teto 10 K, za pol !e I 6 K, za četrt leta 2 50. Upravnlitvo »e nahaja v „Narodni TisJcami" ulica Vetturini it. 9. Za oglane se piačuje od fveterostopoe petit vrste po 14 vln., za vctfctttni natis primeren popust. Ponftatecne ItevÜk« itanejo 8 vin. in se prodajajo « raznih goriikih usfikah. Št. 65. V Gorici, v pondeljek dne 14. avgusta 1911. Leto XIII. „Soča" in klerikalizem. „Soča" je prinesla dne 8. avgusta 1911 članek pod naslovom „Politikq klerikalizma", ki zasluži, da ga v glav- nem pribijemo za to, da bode naše Ijud- stvo vedelo, kakšni so pravi nameni liberalcev. Seveda tudi goriških liberalcev: članek je prepisan sicer deloma iz reškega „Novega lista", deloma iz Ma- sarik-ovega „časa"; a ker „Soča" po- natiskuje te članke brez pridržka, jasno kaže, da Ž njimi soglaša. Pasja vročina, ki vlada po deželi, je morala „Sočinemu" uredniku zme šati možgane, ker drugače bi se vendar ne upal prinašati tako nesramno - odkritosrčnih člankov. To pisarjenje moranio pribiti, da nam ne pridejo več liberalci v volitvah med ljudi s trditvijo, da so tudionika- toličani, da so oni še bolj verni kakor „klerikalci" itd. Toda čujmo! Kakor so vsa dejanja liberalcev media in vse njihovo miSljenje —- vsled preveč zavžitega alkohola - megUno, tako je tudi njihovo načelno naziranje o „kkrikali/mu* v nasprolju mej seboj. Reski „Novi list" pravi: „Klerikalizem ni vera kakor taka (kako duhovita oslarija!), nego zloraba verskega čustva... zloraba onega. v knr ljudje veriijcjo, v namen in cilje, katcri pa s to vero in verovanjem nimajo ab- solutno nič skupnega". „čas" pa tako modruje: „Klerikalizem je veliko gibanje k a t o I i š k e cerkve. Cerkev se je začutila v nevarnosti napram novemu nazoru na svetu (zlasti v verstvu) ter je napela vse moči, da bi sc resila to ne- varnosti s tem, da oživlja in probuja srednjeveškega duha. Temu gibanji: ni vera in versko življenje nič mar: mar so mu le sredstva, s katerimi bi cerkev viadala javno oblast, to je: narodi in države." Zapomnimo si toraj: „Kleri ka- li z e m" j e — po mnenju liberalcev — gibanje cerkve, katoliške cerkve. Poprej so liberalci praviü, da je „kleri- kalizem" samohrepenenje in stremljenje duhovščine po nadvladi nad neduhov- niki. Vsak otrok pa ve, da je katoliška cerkev kaj drugega kakor duhovščina. Od sedaj naprej vemo torej iz lastne izpovedi liberalcev, da je njihov boj proti „klerikalizmu" boj proti katoliški cerkvi samil To naziranje preveve ves članek „Soče" : „Cerkvene (kr.toliške) moči" — pravi članek — „ni mogoče uničiti z znanstvom; cerkev se more uničiti samoz verstvom, seve takšnim, kine nasprotuje znanosti in ki jamči višjoin boljšo nravnost (mo- ralo)." In nadalje: „Proti Ijudem kot ie Ijubljanski škof Jeglič se dela najboljše, č e j i m izobraženi ljudje obrnejo hrbet ter gredö za tako vero, k j e r nad njimi ne vlada noben cer- kv en i dos to j a nstvenik." To je jasno! Hvaležni smo „Soči", da je konečno odložila krinko in da je pokazala svoj pravi obraz. Čujte torej ljudje — katoličanil „Soča' trdi, da se mora iskati viijo in boijšo nravnost, kakor jo uči katoliika cerkev, in pozivlja javno izobraiene ljudi (kmete ima očividno za preveč zabite!), naj gredo za drugo vero, to se pravi, naj izstopijo iz katoliSke cerkve. Vprašamo Vas katoličani, ali niste sedaj do dobro spoznali liberalce, ali niste sedaj popolnoma na jasnem, kakšni so njihovi konečni cilji ? Ali more še kdo reči, ki ni v na- Sih vrstah, da je proti naši stranki samo, ker baje v njej vladajo duhovniki? He! Kdor je Je pristai liberalne „Sočine" stranke, bo moral tudi priznati, da se bori zoper katoliško cerkev in bi moral, ako hoče biti njen pristas", izstopiti iz katoliike cerkve I Ta posledica je grozna, ampak je lo g i Č na! Pa pojdimo dalje! Clanek imenuje preroka Mozesa „najvctega ~ klerikalca med Judi", ker Jili je imcl za norca, ko jim je. vrnivSi se z gore pravi!, da je gori govoril z Bogom in dobil od njega božje zapovedi; jezl se nad cesarjem Kostantinom Ve!> kitn. da je izvlekcl krSčanstvo iz kata komb (kjer bi se — po mnenju član- karja — moralo §e danes skrivati!) in je postavil za državno vero in steber dr."ave; imenuje „p ra v I j i co" svetopi semsko dogodbo, po katerl je Jezus izgnal trgovce iz hiše Gospodove. i. t. d. 1. t. d. Ako je to pisarjenje ostudno, je pa silno zabavno. ko pise .Sofa", „da[so klerikal nc knjijjcncumnc, Č a s o p i s i s u r o v i in I a z n j i v i (Ti ljubi Bog! To pise ravno „Soča"!!). društva dolgočasna in zadruge nevarne, kot sploh vse. kar stoji na klc- rikalnih temeljih. sloni na korupciji spletkah in očividnih tendencah." I)a se v naSih druStvih ne pleše, tega se ve „Soča" ne more razumeti. ker „višjo in boljSo nravnost* podajajo samo liberalni Sokoli in njih društva; da bi pa bile naJe z a d r u g e „nevarne in korumpirane", tega niti Andrej uabršček ne bo trdil. Ali hoče „Soča", da začnemo zopet pisati o liberalnih v resnici korum- p i r a n i h zavodih ? Ali naj povemo, kako gospodi libe- ralci klečeplazijo okoiu vlade, katero v „Soči" proklinjajo. da jim pomaga iz zagate z državnim denarjem ? Gospoda, le lepo jezik za zobmi v tem pogledu! In mi mislimo celö, da, ako bi bil Andrej Gabršček, ki je še vedno načel- nik liberalne goriške stranke in ki se najbrže hladi v tej grozni vročini, ki nas vse tare, v kakem prijetnem leto- višču — bral ta članek preden je bil ^tiskan v „Soči", bi bil najbrže svojega urednika udaril po zobehl Kriza v vojaških viso- kih krogih. Ni je menda države, kjer bi oseb- nosti igrale večjo ulogo v javnem živ- ljenju kot je naša. To zlo se je urinilo celo v našo armado, ki je vedno veljala kot vzgled edinosti v vsakem pogledu. Sedaj sto- jimo namreč pred krizo v naj- višjih in vodilnih vojaških krogih. Ta kriza traja že nekaj let sem, a moičalo se je o njej, ker bi trpel ne le ugled nasprotujočih si oseb, marveč tudi ugled celokupnega avstrijskega vojaštva, ki je veljalö vedno kot zrcalo moških kre- postij. — Po odstopu grofa Beck od strate- gičnega vodstva avstrijske armade je prišel na njegovo mesto primeroma mlad general, ki se je v njegovem služ- bovanju izkazal kot izvrsten vojak z impulzivno silo. A ne le to, marveč njegove knjige o novem Šolanju čet. polne modernega duha, ki odpravljajo in čistijo ono srednjeveško izšolanje čet, takozvani „Drill", so temu generalu, Conradu pi. Hötzendorf, pridobüe sim- patije odločilnih krogov. Precej po na- stopu svojega mesta kot §ef general nega štaba je imel že sitnosti z mini- sierstvom zaradi lastne osebe. Kot mlajšega generala, mu niso hoteli priz- nati onih časti. ki mu gredo na onem mestu. Z njemu lastno odločnostjo pa si je znal pridobiti svoje pravice. Kot Sef generalnega štaba je koj začel s svojim reorganizatoričnim de- lom. Najprej mu je b'lo za to. da bode generalni Stab tudi v polni meri kos svoji nalogi. PodaljŠal je učno dobo v vojni Soli za eno leto ter odredil druge pogoje za vsprejem v te tečaje. Potem se je vrgel na modernizi- ranje armade. Strelne puške, novi ka- noni, nove trdnjave ter letalni stroji — to vse so njegove zahteve. Res je. da je močna in za vsak slučaj pripravljena armada najboljše jamstvo za mednarodni mir. A za imeti armado, kakoršno si želi fcm. Conrad, bi morala imeti naša država trikrat to- liko dohodkov. kot jih ima. Sefu generalnega Štaba je lahko zahtevati. ker on ne vpra^a od kod se bode vzelo. Za denar pa mora skrbeti vojni minister, ki pa se mora potom parlarnenta posvetovati z ljudstvom. Ce pa ljudstvo ne more dati, se mora ge- neralni Stab potolažiti. Tako sta si prisla navskriž Sef generalnega štaba in vojni minister Schönaich. Govori se o njiju demisiji, ki jo bodeta oba v kratkem podala. 0 pravem vzroku krize najbrže nikdo ni dobro informiran. Eni pravijo, da so homatije pri rešitvi novevojaške preilloge v ogrskem državnem zboru in bojazen, da tudi naš parlament ne bo gladko rešil tega vprašnja, privedle mi- nistra Schönaich do tega koraka. To pa nima z odstopom šefa generalnega štaba nič opraviti. Torej morajo biti tu drugi vzroki. Tudi hočejo nekateri vedeti, da se Schönaich upira stopiti s pretiranimi zahtevami generalnega štaba pred par- lament. Zopet drugi pa vedo za gotovo, da se mnenje Conrada o naši zunanji politiki ne ujema z onim drugih odlo- čujofiih faktorjev. Conrad da bi bil bolj za ofenzivno in aktivno politiko, ne pa za pasivno, defenzivno in ugledu države škodujočo. V tej zadnji verziji bi moglo biti nekaj resničnega; kajti skoro istočasno z odstopom teh dveh mož stopilo je v ospredje tudi vprašanje gledeodstopa mi- nistra zunanjih zadev, grofa Aehrenthal. Nastala je tu zmešnjava, o katere vzrokih ni nikdo na jasnem, ki bi se pa dala tudi drugače tolmačiti. Kakor znano, imamo na Dunaju dva vojaška urada(Miliiär-kanzlei). Eden je prideljen Njegovemu Veličanstvu ce- sarju. drugi pa prestolonasledniku nad- vojvodi Francu Ferdinandu. Ni izklju- čeno, da je taka delitev vrhovnega ar- madnega vodstva v kvar celokupnosti in enotnemu naziranju g!ede raznih vojaSko političnih, vojaško-ekonomičnih in vojaško-strategičnih vprašanj Po padeu grofa Beckt pot^m ko jo je 1. 1906 pri vajah v izkrcavanju čet v južni Dalmaciji zavozil — prisostvoval je tem vajam prestolonaslednJk nadvoj- voda Franc Ferdinand — je prestolo- naslednik pozval in se zavzel za Con- rada, kot šefa generalnega štaba. Conrad pi. Hötzendorf je — se lahko trdi — prestolonaslednikov protčge*. Ministrä Schönaich pa je pozval cesar na to mesto kot protiuslugo za njegovo služ- bovanje kot pobočnik feldmaršala nad- vojvode Albreht. Potemtakem morata vsak delovati v intencijah svojih protektorjev. Ker sta si pa navskriž, se lahko sklepa, da mora biti med enim in drugim vojaškim ura- dom kaka napetost, ki se izraža v ve- denju teh dveh reprezentantov poedinih uradov. Ni pa izključeno, da se pri pravijajo resni dogodljaji. Polom goriške „Banke Popolare" pred porof- niki. V petek popoludne je govoril za- govornik Pianija dr. Robba. Za njim je zagovarjal zakonskaConfortidr. Puecher. V soboto predpoludne je dr. Puecher nadaljeval svoj zagovorniški govor. Ko je končal, je predsednik sod- nega dvora napravil resume" celega pro- cesa, dotikajoč se glavnih točk obtožbe, kar je trajaio od 9. ure predp. do po- ludne. S tem je bila razprava končana. Izrek porotnikov. Načelnik porotnikov Peter Velikonja je prečital vprašanja: G1 ede izidora Colle. Na prvo vprašanje, je-li Izidor Colle sporazumno z Lenassijem in Luzzattom od 1. 1905 do 1908 igral, s čimur je prizadel „Banki" škodo v najmanjšem znesku 589.80242 K — so odgovoriii: 9 da, 3 ne, a v znesku črez 200 K ter ne sporazumno. Na drugo vprašanje, je-li Izidor Colle v sporazumu z Lenassijem in Luzzattom falzificiral bilance za leta 1905, 1906 in 1907, s čimur je oškodo- val delničarje za Črez 2000 K — so od- govoriii : 10 ne, 2 da. Na tretje vprašanje, je-li Izidor Colle sporazumno z Lenassijem in Luz- zattom. vedoč da je „Banka" v pogubi, povečal delniško glavnico z novo emi- sijo delnic, s čimur so bili delničarji oškodovani za črez 2000 K — so od- govoriii : 4 da, 8 ne. Na četrto vptašanje, je-li Izidor Colle v sporazumu z Lenassijem in Luzzat- tom razpisal tretjo emisijo delnic ter vpisal v zapisnike vse delnice kot pro- dane, med tem ko jih v resnici mnogo ni bilo prodanih, vsled Cesar trpijo del- ničarji škodo nad 2000 K — so odgo- voriii : 4 da, 8 ne. Na peto vprašanje, je-li Izidor Colle izvrševal obvezne igre od 1. 1905 do 1. 1908, s čimur je napravil Skodo Naj pa navedem tu, kako so pri nas zdravili to bolezen 1. 1855. L. 1854 je napisanih tu 20 slu- čajev radi grižo, 1. 1855 pa le 14 radi krča. Zdravili so menda tako: V lekarni se dobi 1 kvintelj Ze- donia zedoaria (4 grame), 1 kv. Gentiana, 1 Angelica, 2 Theriae a andromachi, 3 krajcer. Pimpinella, 3 krajc. tavžent- rože. V mirodilnici: 2 lota najboljše Aloe Sucotrina, 1 kvint. (4 gr.) Zlate mirte, 1 kv. „grče" (Polypous afficta. Lärchenschwamm), 1 kv. Rabarbare, 1 kv. najboljšega žafrana, pol kafre, 3 krajc. sladke skorje, 3 krajc. ženofovih listov, 6 krajc. encijanove korenike. <1 lot — 1 dekagr. 8 gr., 1 kvintelj — 4 grame.) Vse te reči treba drobno stolči, v steklenico dejati in na to 2 maslica najboljšega vinskega špirita vliti, poleg tega radi grenkobe dodejati V« funt. sladkorja „kandis", drobno stolčenega. Na to se zaveže steklenica z mehurjem (blatter) in ga zgoraj prebode z buciko, potem pusti to 3 tedne na solncu, ali pri peči, vsak dan se steklenico strese, dokler ne dobi barve marčnega piva; in potem je tekočina za rabo. Ce je komu hudo, se vzame v vsaki bolezni lahko — 15 do 20 ali 25 kapljic na mlačnem čaju ali kavi zjutraj. Če je bolezen hujša, pa lahko vsaki čas in pri večjih boleznih tudi v večji meri. — Če so se pokazali krč, griža, je dajal dotični g. 1 Žlico na mlačni „brinjevi kavi"; poleg tega se nadrgne s francoskim žganjem bolnikovo glavo, prsi, trebuh, sploh dele, kjer je krč; če ni krča, pa le glavo in trebuh. Bolnik gre v posteljo in vzame nekaj kainilč- nega Čaja, potem se začne močno po- titi. Ko to zgornjo tinkturo vzame, se počuti bolje. Večina onih, ki so to vzeli, so mogli iti že za eno uro potem po svojih opravkih, če tudi jim je gospod to odsvetoval. Tako v 38 slučajih. Zopet drugi so priporočali naslednje ravnanje po „Wiener Zeitung" od 30)8 1855 št. 240: Štabni zdravnik v Lincu je iznaStl ' zoper kolero to zdravilo, da mu pri tem noben bolnik ni umrl. Dene se na trebuh vrečico gor- kego ovsa, na želodec vrečico gorkega lanenega semena in 2 razbeljeni opeki; na noge ravno tako oboje. Polilični pregled. Skupnl flnančnl minister baron Burlan pri cesarjo. V soboto dopoludne je bil skupni finančni minister baron Burian pri ce- sarju v avdijenci, ki je trajala od 11. ure predp. do 12 30. Burian je poročal •cesarju o tekočih stvareh svojega re- sorta, o stvareh bosanskega deželnega zbora ter o opazovanjih povodom svo- jega inspekcijskega potovanja po Bosni in Hercegovlni. Ogrskl državnl zbor bo razpnšden. «Neues Wiener Journal" poroča iz Budimpešte, da bo ogrska državna zbornica na jesen odgodjena in kmalu potem razpuščena. Domače in razne vesti. Šolske vestl. — Izmed ljudi, ki so plačani iz javnih fondov,'so najbolj neodvisni učitelji na Goriškem. Delajo, kar hočejo, ali pa tudi nič ne delajo. Kadar bo potrebovala „Edinost" spet kakega neodvisnega kandidata za Kras, ve zdaj, kam se ima obrniti. — 22 letni mladenič iz kraja, kjer je večrazrednica, se niznal podpisati letos pri c. kr.uradu. — Najslabše pripravljen za izpit za 1. gimn. razred je bil baje sin znanega voditelja goriških učiteljev. — Drugod pravijo, da ni v duhu zakona, da bi služila hči kot učiteljica na Šoli, kjer je oče voditelj. Pn nas imamo drug duh zakona. — Še vedno „deluje" v kraju, ki je bil imenovan pri letošnjih porotnih obravnavah, neki učitelj, ki je bil enkrat za pričo pri letošnjih po- rotnih obravnavah. — Za učiteljico ne- kam v bližino Dornberga bo imenovana gospodična ki, je letos napravila ma- turo. Druge imajo to napako, da so že prej napravile maturo. Zato ne bodo imenovane. „Narodni sklad" spet straši po „Soči". Potem ko so ga posušili Žejni liberalni tiči okoli „Soče", čivkajo sedaj, ker nimajo kje zajemati. Slavna„Trgov- sko obrtna zadruga" je dajala vsako leto od svojega „čistega dobička" lepe tisočake „Narodnemu skladu". Kje so ti tisočaki ? Seveda poreče „Soča" : Kaj brigajo le-ti klepetavo „Gorico?" — Sedaj pa ni teh tisočakov več, ker sla- vna „Trgovsko-obrtna zadruga" nemore več dajati, ker jih sama krvavo potre- buje, tiči okoli „Soče" pa tudi potre- bujejo tisočake „Narodnega sklada". Zato pa kličejo žejni tiči okoli „Soče": „Naprednjakinje, naprednjaki, zavedajte se torej svoje dolžnosti, zbirajte, pri - spevajte za naš vojni zaklad — za naš narodni sklad", — da bomo mi žejni tiči okoli „Soče" imeli spet sladko ko- rito in tako srkali vase sladak med v podobi svitlih kronic — dostavljamo mi. Uölteijskl terortzem. Nekje na Oo- riskem živi gostilničar in mesar, ki je volil pri zadnjih voütvah v državni zbor kandidata S. L S. Ko se je to zvedelo, ga je tamoSnji učitelj, ki je jemal pri njem meso na mesečno odplačiio. takoj sredi meseca opustil. In ti naSi učitelji se zgrazajo nad namišljcnim terorizmom na Kranjskem in obsojajo politični bojkot! Solera v Št. Aadrežn ? Po okolici se je te dm razširila govonca, da se je pojavila kolera v St. Andrežu. Poprašali smo na pristojnem mestu in odgovorilo se nam je takole: Minoli teden je ne- nadoma obolela neka AntonijaVelikonja za hudo grižo. Ker se je zdela griža sumljiva, se je koj poklicalo zdravnika dr. Defranceschija iz Gorice. ki je kone- čno konstatiral, da tu se ne gre za ko- lero, ampak za navadno grižo. — Torej nič strahu še! Na Goriškem se dosedaj ni še pojavil slučaj kolere. Strela. Iz Sovodenj nam poročajo: V soboto je udarila strela v hlev po- sestnika Jožefa Tomšič in ubila 100 kilov težko svinjo. A tudi hišno gospo- dinjo je tako umamila, da ni mogla priti k zavesti dolgo časa. K sreči so bili ljudje koj pri roki in jo rešili go- tove smrti. Oddaja del. — V smislu razglasa v „Osservatore Triestino" od 11. avg. 1911 se odda za uradni okraj c. kr. državno -železniškega ravnateljstva v Trstu za leta 1912 do 1914 konfekcio- niranje uniform in dobava krznarskega blaga potom javnega razpisa. Ponudbe (cenike) je vložiti najkasneje do dne 10. septembra 1910 do 12. ure opoldne pri glavni pisarni c. kr. državno-železni- škega ravnateljstva v Trstu. Pogoji in drugi pripomočki so pri navedenem c. kr. drž.-žel. ravnateljstvu v Trstu, od- delek II., na upogled, se tarn dobe in se jih tudi dopoSlje, če se poštniao na- prej pošlje. Pomlloščenja. .— Cesar je povo- dom svojega rojstnega dne pomilostil 55 jetnikov. Med temi so 4 v kaznilnici v Kopru in 2 v Gradišču. Protičešče demonstraclje v öra dežo. — „Narodna Polit:ka" poroča iz Gradeža, da je pred tamošnjim Hora- kovim hotelom „Lacroma", ki je zbira lišče čeških letoviščarjev, došlo 10. t. m. do protičeških demonstracij Italijanov. Češki gostje so natnreč priredili med seboj neko veselico, vsled česar so Ita- lijani razbili vsa okna na hotelu. De- monstranti so peli italijanske pesmi in so se šele razšli, ko jih je razgnaia po- licija. Vsekakor so take demonstracije „priporočljive" za pospeševanje tujskega prometa. Dobava lesa za državno žele- ZDico. C kr. državno železniško ravna- teljstvo v Trstu odda dobavo lesa za leto 1912 potom javnega razpisa. Po- drobni podatki so v „Wiener-Zeitung" od 15. avgusta 1911 in v .Osservatore Triestino" od 14. avgusta 1911. Zdravstvene razmere Id ielez- nioe. C. kr. ministerstvo je prepovedalo izvoz rabljenega perila, slare rabljene obleke, rabljenega pohištva, rabljene posteljnine in rabljenega posteljnega perja iz Trsta in dalo železnicam v tej zadevi telegrafično strogi nalog. Blago navedene vrste, ako se odda kot prtlja- ga potujočega človeka, je podvrženo odredbam sanitarnih oblasti posamnih dežel in kronovin. Dostavljanje časopisa z letalnim strojen. Iz Panza poročajo. da je list .Journal" sklenil pogodbo z aviatikom Vetrines, da bo vsak dan poletel z več- jo množino izvodov lista iz Pariza v znano morsko kopališče Trouville. Po- sanuzni eksemplari, ki stanejo drugače 1 sous, se plačujejo vsled izrednega transporta po 5 frankov. Čuje se, da bo tudi list „Matin" sledil zgledu svo- jega konkurenta. Monopol vžigallc. „Fremdenblatt" je zvedel. da so predpriprave za uvedbo monopola vžigalic že tako napredovale. da bo moRla vlada predložiti zbornici tozadevni zakonski načrt že začetkom bodočega parlamentarnega zasedanja. ZviSanJe penzlj. V petek je izšta cesarska naredba, glasom katere se zviSajo penzije več kategorijam staro- penzijonistov. med njimi poštnih usiuž- bencev in njihovih vdov. OoEdDl požar v Franzensfeste ni napravil toliko škode, kakor se je prvotno poročalo. Pogorelo je 250 ha gozda, ki pa je bil zaraščen le z mälo- vrednim lesom; mnogo dreves je tudi samo osmojenih. Dva strela v trebuhu. V petck okolu 0*30 je prišel v tržasko mestno bolnišnico 51 letni Anton Jerkoč iz Do- line. Ker je mož govoril slovensko in ker je tudi nekoliko glüh. se ni mogel sporazumeti z zdravniki, ki so ga že hoteli poslati proč. Kmalu so pa zdrav- niki opazili, da ima mož nekoliko krvavo srajco in hlače. Nato so ga pre- iskali in našli, da ima na trebuhu dve rani provzročeni od strelnega orožja (revolverja). Spravili so ga takoj v do- tični oddelek ter ga operirali. Mož je rekel, da je nekdo dvakrat ustrelil vanj z revolverjem, ni hotel pa ovaditi imena dotičnika. LJudsko štetje v Dalmacljl Sedaj so bili obelodanjeni zadnji podatki o izvršenem ljudskem štetju v Dalmaciji. Po teh podatkih je imela Dalmacija 31. decembra 1910 — 129.112 his in 636.700 prebivalcev, od teh 313.794 mošklh In 322.906 ženskih. Katoličanov 531.364, unijatov 218, pravoslavnih 104.432, lu- teranov 126, Židov 354, mohamedancev 108. Razun tega je 8966 vojakov. Hotel de \t Vüle v Trsta je kupila te dni paroplovna druzba „Austro Ameri- kana". V to poslopje pridejo uradi te družbe. Preuredil se bo ta hotel tudi v prenočišče za izseljence. Železnloa nlžega reda Iz Opatlje na Döko. — Železniško ministerstvo je ravnateljstvu stavb. društva «Union* na Dunaju za dobo enega leta dovolüo, da pnčne tehnična preddela za žele^nico nižjega reda iz Opatije na ücko. Drugl italtjaosk! dreadnought gps- *6en v morje. — V Speziji so v četrtek spustili v morje drugi italijanski dread- nought ^Conte di Cavour*. Slavnosti je prisostvoval tudi kralj Viktor Emanuel. Potem si je kralj ogledal prvi dread- nought „Dante Alighieri", ki je skoraj že dograjen in ga kmalu uvrste v floto. — DvoboJ med grofom Karoly-jem in grofoB Sternbergom. — Včeraj se je v Pužunu med ogrskim državnim poslan- cem grofom Karoly-jem in bivšim av- strijskim državnim poslancem grofom Sternbergom vršil dvoboj, pri katerem je Sternberg grofu Karoly-ju presekal uho. Ban Tomaslö natepen. — Zagreb- Ski lekarnar MatovSek, ki je opozicijo- nalec, je včeraj napadel bana Tomašiča, ko se je sprehajal ob donavskem obrežju v Budimpešti ter ga nabil s pestmi in palico Matovšek je bil aretiran. Obešen 11. t. m. je krvnik Balla v Segedinu izvršil smrtno obsodbo nad roparjem Štefanom Szalma. Obsojenec je na morišču ostal hladnokrven. üvoz ametüih gnojil v Italijo je znašal 1. 1871 okrog 3 milijone lir, 1. 1900 je narastel na nad 15 milijonov lir, 1. 1910 pa na skoraj 57 mil. lir. Na Bolgarskem je 2343 ljudi, ki so že dosegli nad 100 let starosti. Žene pastorji. — Protestantska sinoda v Grisonu v Švici je sklenila predlagati, da bi se vsled pomanjkanja moških sil bile lahko ženske za pa- storje. Na Angleškem imajo že Ženske pridigarice, sedaj bodo še pastorji postale. Vsied vročine ogrožene sllke. — V Norimberku je pustilo ravnateljstvo germanskega muzeja prenesti slike sta- ronemških in nizozemskih mojstrov iz zgornjih nadstropij v klet, ker so mnoge dragocene slike vsled hude vročine po- pokale. Gospodarske uesri. Naša iivlna v sedanjl vroölol siloo trpi. Zato pa treba gledati. da jo kolikor mogoče varujemo pred vročino. Čez poldanske ure naj bo živina v hlevu, v jutranjih in večernih urah pa zunaj. Hiev naj se čez noč do dobrega shladi, čez dan pa zapira. Če mogoče naj ostane živina čez noč zunaj. Enako skrbeti je za prašiče, ki so posebno občutljivi pred vročino in sušo. Kjer je voda, naj se živali kopljejo ali zmivajo, sploh s pomočjo vode hlade. Qft" LJI podpirajte nUJdKI! slov. šolstvo n v Gorici! iz V manufakturni trgovini ::? TEOD. HRIBÄR V iuäu (prej „Krojaška zadru^a11) >^.^^«*^>** i| se dobi uajboljše platno in bombaževiaaf za pe- \\\ rilo, brisalke, namizni prti, serviete, žepni robci itd. CENE SOLIDNE. za približno 320.80368 K, na vsak na- čin pa za črez 2000 K — so odgovorili: 9 da, 3 ne, ali za znesek višji od 200 K. Na šesto vprašanje, Je-li izidor Colle sporazumno z Luzzattom napisal pismo, vsled katerega se je Luzzattu izbrisal do!g, ki ga je imel pri »Banki", takoda trpijo delničarji škodo 10.35643 K — so odgorili. 4 da, 8 ne. Na sedirio vprašanje, je li Collei sporazumno z Lenassijem in Luzzatom prigovarjai Viljemu Conforti, naj pred loži „Banki" ničvredne menjice, vsled Cesar trpijo deiničarji škodo nad 2U00 K — so odgovorili 3 da, 9 ne. Na podlagi tega pravoreka je toil Izidor Colle, bivši ravnatelj „Banke Popolare", obsojen na 4 mesce teike jeöepoostreno z dveina postoma ter na izgnanstvo. Gledč Alfreda Lenassi. Na prvo vprašanje, je-li Alfred Le- nassi sporazumno s Colletom in Luz- zattom od 1. 1905 do 1908 igral, s či- mur je provzročil škodc v znesku 589.802 K, na vsak način črez 2000 K — so odgovorili: 3 da, 9 ne. Na drugo vprašanje, je-li Alfred Lenassi sporazumno z Colletom in Luz- zattom dal napraviti in predložil delni- čarjem falzificirane bilance zaletal905, 1906 in 1907, tako da trpijo delničarji škodo nad 2000 K — so odgovorili: 3 da, 9 ne. Na tretje vprašanje, je-li Alfred Lenassi sporazumno s Colletom in Luz- zattom povečal delniško glavnico, ko je bila „Banka" v polomu, s čimur je na- stala Skoda nad 200O K — so odgovo- rili: 4 da, 8 ne. Na četrto vprašanje, je-li Alfred Lenassi v sporazumu s Collettom in Luzzattom izkazal delnice kot prodane, med tern ko niso bile prodane, in jili dal zapisati na ime svojih otrok ter s tern napravil škodo nad 2000 K — so odgovorili: 2 da, 10 ne. Na peto vprašanje, je-li Alfred Le- nassi sporazumno z Luzzatom in Piani- jem falzificiral bilanco za 1. 1908, pro- vzročivši škodo nad 2000 K — so odgo- vorili : 9 da, 3 ne, ali za znesek nad 200 K in brez sporazuma z Piani jem. Na šesto vprašanje, je-li Alfred Le- nassi sporazumno z Luzzattom in Col- letom zamolčal članom načelstva pravo stanje „Banke", vsled Cesar trpijo ti škodo 500.000 lir — so odgovorili: 11 ne, 1 da. Na sedmo vprašanje, je-li Alfred Lenassi sporazumno s Colletom in Luz- zattom svetoval in prigovarjal Viljemu Conforti, naj predloži nič vredne me- njice, vsled Cesar trpijo delničarji škodo nad 2000 K. — so odgovorili: 4 da 8 ne. Na podlagi tegapravopekaje bil Lenassi zaradi zločina goljufije obso- jen na dva meseca težke ječe. Glede Rajmunda Luzzatto. Na prvo vprašanje, je-li Rajmund Luzzatto sporazumno s Colletom in Le nassijem igral proti pravilom na borzi, tako da trpe delničarji škodo 589 802 K — so odgovorili: 1 da, 11 ne. Na drugo vprašanje, je-H Rajmund Luzzato sporazumno s Colletom in Le- nassijem vedoč predložil občnim zborom delničarjev falzificirane bilance za leta 1905, 1906 in 1907, zaradičesar trpijo delniJarji škodo nad 2000 K — so od- govorili : 3 da, 9 ne. Na tretje vprašan e, je-li Rajmund Luzzatto sporazumno s Colletom in Le- nassijem povišal delnično glavnico ko je „Banka" bila v polomu, ter s tern o- škodoval delničarje za nad 2000 K — so odgovorili: 4 da, 8 ne. Na četrto vprašanje, je-li Rajmund Luzzaito sporazumno s Colletom in Le- nassijem izkazal delnice tretje emisije kot prodane, med tern ko 495 ni bilo prodanih, vsled Cesar trpijo delničarji škodo nad 2000 K — so odgovorili: 3 da, 9 ne. Na peto vprašanje, je-li Rajmund Luzzatto v sporazumu s Lenassijem iz- vabil od članov načelstva garancijske podpise za 500.000 K, za kateri znesek trpi-jo člani načelstva tudi škodo — so odgovorili: 8 da, 4 ne, a le za 250 K škode. Na šesto vprašanje, je-li Luzzatto predložil sporazumno s Pianijem in Le- nassijem falzificirano bilanco za 1. 1908 — so vsi porotniki odgovorili: ne. Na sedmo vprašanje, je-li Rajmund Luzzatto sporazumno s Colletom dal „Banki" razumeti, da je dolg v njego- vem računu zaigrepri „Banki* nepravi- ion, vsled Cesar se mu je zbrisalo 10.356 K dolga, za kateri znesek so bili delni- čarji odškodovani — so odgovorili: 9 da, 3 ne, a da ni imel namena škodovati. Na osmo vprašanje, je li Rajmund Luzzatto sporazumno s Colletom in Le- nassijem prigovarjal Confortiju, naj pred- loži .Banki" ničvredne menjice, provzro- čivši takoškodo nad 2000 K — so od- govorili: 3 da, 9 ne. Na podlagi tega pravereka je bil Rajmund Luzzatto obsojen na tri me- sce težke ječe. ' Gledč Viktorija Piani so porotniki odgovorili na edino vpra- šanje, je ii sporazumno z Lenassijem in Luzzattom predložil občnemu zboru del- ničarjev Hlanco za 1. 1908 z falzificira- nimi vpiski, vsled Cesar bi trpeli delni- čarji škodo nad 200Ö K: 2 da, 10 ne. Na podlagi tega pravoreka je bil Piani oproščen. Glede Viljema Conforti. Na prašanje, je-li Viljem Conforti predložil „Banki Popolare" ničvredne menjice prozročivši s tern škodo nad 2000 K — so odgovorili: 2 da, 10 ne. Na drugo vprašanje, je li se je Vil- jem Conforti priznal dolžnim za znesek 30 000 K svoji ženi, v^led česar trpijo njegovi upniki škodo nad 2000 K - so odgovorili: 2 da. 10 ne. Na tretje vprašanje, je-li Viljem Conforti vpisaval v svoje knjige razne zneske kot plačane raznim upnikom, medtem ko je denar obržal za-se ter s tern oškodoval svoje upnike za nad 2000 K — so odgovorili: 2 da, 10 ne. Na četrto vprašanje, je li naložil Conforti denar v znesku čez 600 K, ki ga je prejel od raznih upnikov,,Banke" za |isto, na ime svoje Žene pri raznih denarnih zavodi — so odgovorili: 2 da, 10 ne. Na eventuelno vprašanje, da li-je Conforti kriv, da ni naznanil oblastniji, da je faliralo njegovo podje4je, ter da li je napravil še po faliranju dolg — so odgovorili: 6 da, 6 ne. Glede Dine Conforti, žene Viljema, so odgovorili na vsa tri vprašanja vsi porotniki: ne. Na podlagi tega pravoreka sta bila Viljem in Dina Conforti oproščena. Porotniško posvetovanje je trajalo 4 ure in en četrt. v Važnost tega procesa in radoved- nost je privabila zadnji dan vse polno ljudi v dvorano, ki je bila nabitcpolna. Zvečer se je zbralo pred sodnijsko pa- lačo mnogoobčinstvain redarji so imeli kaj dela, da so vzdrževaH red. Razsodba je bila te dni po celem mestu živahno in različno komentirana. Prevladuje pa mnenje, da so obsojenci prav ceno izšli iz afere. Proces se je price! dne 5. julija in je trajal izvzemši nedelje vsaki dan do sobote dne 12. avgusta. Dopisi. Iz Oradeža. — Kakor povsod, tako tudi tukaj se kažejo Lahi kakor neprak- tični ljudje, ki odbijajo ou sebe ono, kar bi jim dobro delo. Mislimo, da je gra- dežko županstvo v prvi vrsti poklicano, da skrbi za to, da pritegne nase koli- kor mogoče veliko število gostov, ki pu- stijo tamkaj velike svote denarja. Mnogo let se je delala za nekdaj zapuščeni Gra- dež velikanska reklama. Lahi so upili in vabili tujce iz vseh krajev in obljub- ljali najudobnejšo postrežbo zdravniško in kopališko. Ker se je v zadnjih letih tujski promet v GradeŽu še precej po- vzdignil, so začeli postajati gradežki laški prenapeteži preobjestni, in najbrže siti mesa in belega kruha so začeli uga- njati nelepe burke proti gostom, ki so jim uže stoiisoče pustili tamkaj. Pred štirimi leti je bila večina go- stov Nemcev. Nemci so bill od laških gradežkih hotelirjev, od domačega pre- bivalstva in od strani laškega magi- strata kar najboljše postreženi. Vsi Gra- dežani — tisti namreč, ki znajo nemški — so čebljali nemško kar se je dalo. Javni napisi, katere je razobešal laški magistral, so bili nemški in laški. Sploh so komandirali v Gradežu nemški ko- pališki gostje Če je prišel tujec v Gra- dež, je mislil, da se nahaja v popolnoma nemškem delu dežele. Lahi so se zata- jevali in še na um ni prišlo laškemu magistratu, da bi delal kake sitnosti nemškim hotelirjem, nemškim bogata- šem, ki so jeli zidati vile v Gradežu, marveč so te nemške naprave še pod- pirali in jim šli v vsakem oziru na roko. — Seveda je bilo to za blagor Gradeža popolnoma pametno in hvale- vredno postopanje. A prišli so drugi časi. GradeŽ je zaslovel tudi tarn gori na severju, na Češkem. Naši bratje Čehi so začeli pri- bajati leto za letom na jug v GradeŽ. Lani in predlani jih je bilo uže lepo šte- vilo, in slava Gradeža jebila na vrhuncu. Ni bilo sovraštva med Nemci in Čehi in med Italijani v Gradežu. Živelo se je še precej vzajemno in mirno. Največji do- biček so imeli seveda GradeŽani. Letos pa je vse drugače kakor druga leta. Število čeških gostov v Gra- dežu je tako narastlo, da daleč prekaša vse ostale. Samoobsebi se razume, da se Čehi najraje zbirajo med seboj. Zato se je naselil v Gradežu češki restavra- ter g. Horak in otvoril tamkaj eno naj- večjih in najelegantnejših restavracij pod imenom „Hotel P. M. Lacroma". Sedaj pa je nastal med gradežkimi Italijani ogenj v strehi in tudi (Nemci so začeli tiho rovarstvo proti Češkim gostom v Gradežu. Laška gonja proti Čehom seje začela v laških listih na nedostojen in surov način. Jeli so Čehe zmerjati in jim odrekati vsako prosto in medsebojno gibanje v Gradežu. Seveda je ta pot gradežkih laških prenapetežev zgrešena in se bijejo sämi sebe. Od sebe pehajo blagostanje, od sebe pehajo goste, ki jim puščajo stotisočake, in preslepljeni od par srboritežev se ne zavedajo, da si kopljejo bedo in pomanjkanje. Kajti pribito je, da če bi danes v Gradežu ne bilo Čehov, bi bil Gradež skoraj prazen. Nemci so krenili letos v druga kopali- šča, a ne zaradi Čehov, ampak ker jim to bolj kaže. Če zgubi Gradež še Čehe, pa je po tleh. Pametni Lahi to laško gonjo proti Čehom obsojajo. Laška zaslepljenost je šla tako da- leč, da je češki „Hotel P. M. Lacroma" napadla in ga z gnjilimi jajci in s črni- lom zamazala, tako, da vsak gost, ki pride v Gradež, vidi na prvi hiptolovaj- ski čin laških presitih barab, ki so vrgle na češke napise na pročelju hotela tisto umazanost in ostudno strast, ki jo ku- hajo v srcu do svojih dobrotnikov, če- ških gostov. Ali je to početje pametno? Proti nemškim gostom niso Lahi imeli nič, proti češkim pa tako divja- ško obnašanje! Ali so gradežki Lahi vredni, da jim Čehi puste toliko de- narja? Med srboritimi laškimi gradežkimi barabami se nahajajo tudi nekateri nem- ški hotelirji, katere jezi, da se Čehi po veliki večini zbirajo v restavraciji svo- jega rojaka, ki ima — mimogrede po- vedano — velikanski salon z variate- glediščem. In ta restavracija z ogromnim salonom je vsaki dan polna. No, Čehi se mnogo ne zmenijo.za laško nemške psovke, ker so bolj olikani kakor nemško-laški prijatelji kamenja in gnjilih jajc. A prišlo je neki dan tudi do pre- tepa in par povezanih glav je bilo drugi dan videti po Gradežu. Slabo, jako slabo spričevalo si da- jejo IaŠko-nemški bratci ! Ako ne ma- rajo Čehov, naj jim ne dajo stanovanj in hrane, in Čehi kmalu izostanejo. Če pa pričakujejo od Čehov, da postanejo, ko pridejo v Gradež, Lahi, se jako motijo. Ali ni neumno od Lahov, da zahtevajo, naj Čehi v Gradežu češkl ne govore, naj zahajajo v nemško-laške hotele, naj ne čitajo čeSkih listov, sploh naj ne kažejo nobenega znaka, da so Slovani! Lahi naj bodo pametni in naj za- hvalijo Boga, da imajo toliko čeških gosto katere pulijo, kar se da! Debela molzna kravica so jim Čehi, ob kateri se Gradežani tako mastijo, da so gori preko uses tolsti 1 Če bode kaj novega, sporočim! Iz Gradeža (Razn o t e rost i.) — Gostov je bilo dosedaj v GradeŽu 9557, nasproti lanskemu letu ob tem času 9780. Torej je število gostov na- zadovalo. Temu je kriva kolera v Trstu, ki je mnogo gostov odvrnila od Gra- deža na Bled in druga kopališča. Izmed sedaj navzočih gostov je največ Čehov, Število gostov se najbrže uže v teh dneh skrči in ni pričakovati, da bi jih bilo toliko kakor lansko leto. Sob je mnogo praznih, to temveč, ker se je med letom sezidalo več vil in restavracij. Torej bo dohodek#manjši kakor lansko leto. — Vojaška godba iz Gorice koncertuje sedaj vsaki dan v pavilijonu ob kopališču in sicer zjutraj od 9. do 11. in popoludne od 5. do 7. ure. Tudi slovanski komadi se slišijo. Tako n. pr. se je minulo soboto razlegal po Gradežu naŠ „Naprej", „Morje adrijan- sko", „Slovenec sem", „Kje dorn je moj" itd. Prav je, da se upošteva od strani pristojnih činiteljev število go- stov posameznih narodnosti. Želeti bi bilo to tudi od strani laškega magi- strata in drugih laških in gradežkih rogoviležev. V o d o v o d vrtajo dalje. Cevi so uže 200 metrov globoko v zemlji. Go- voril sem z delovodjem, ki je rekel, da upajo v treh tednih dobiti vodo. UŽe obstoječi vodnjak v Gradežu je globok 220 melrov. Materijal v tej globočini je mehak, samo blato. Novi vodnjak se nahaja tik morja severno ob kopališču. Morje zasipljejo še vedno in tako napravljajo prostor za nove zgradbe. Seveda je to zemljišče drago. Pravijo, da zahtevajo posestniki tega zemljišča po 50-60 K kvadratni meter. Nasipiz Belvederja proti Gra- dežu sega skoro do Gradeža. Seveda do Gradeža ga ne bodo napravili, ker potem bi Gradež ne bil veČ otok. Nasip je oddaljen od Gradeža še ne eden ki- lometer. Dosedaj je nasip še brez po- mena. Le telefonične in brzojavne žice so postavljene po njem. Slovencev v Gradežu ni ve- liko. Mogoče nas je vseh skupaj 30. Kneginja Windischgraetz, ki je uže najela večjo vilo barona Bianchija, ne pride v Gradež in to vsled pojavljajoče se kolere v Trstu. Iz Otaleža — V nedeljo smo tu imeli prvi občni zbor naše krjftečke hra- nilnice in posojilnica ki je dosegla prav lep uspeh za kratek čas svojega obstoja. Zaključila je z dobičkom nad 70 kron. Hranilnih vlog je bilo nad 11.000 K, po- sojil pa okroglo 6000 kron. Letošnje leto kaže še lepše uspehe. O delovanju po- sojilnice je poročal domači gospod ku- rat Buda. Na to je imel predavanje Premrou, zastopnik GoriŠke zvese, v ka- terem je zlasti povdarjal, kako ena na- čelzasnovana gospodarska naprava drugo za seboj v Življenje kliče. To se je pokazalo v dejanju, ker takoj potem se je po govoru gospoda poslanca Kos- mača ustanovila podružnica deželne za- varovalnice za govejo živino, h kateri je pristopilo takoj 23 gospodarjev z 89 glavami zavarovane govedi. Z gor. 4. avg. Žuga nam huda šiba — kolera. Roka mojega Sina je pretežka, jaz je ne morem veČ zadrže- vati, je dejala Dev. Marija 1. 146 blizo Grenöbla. Dobro računale! H in prav iivolile so one gospo- J dtnje, ki uporabljajo kot pridaiek ¦ttfl za kavo v svojem gospodinjstvu H „pravega "• Francka: s kavnim mlinčkom" H iz zagrebJke lovarne ~ Kakovost B „pravega :Prancka:M se je mnoga 6t- H setletja kot najbolj ugajajoča, njegova H izdatnost kot najkrepkejia izkazala BSSIBZcIßS&I Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- lici Gospodska olica št. 1 se priporoča sl. slovenskeimi občinstvu iz mesta in 2 dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Jakob Miklus mizar in tesni t r g o v e c ssss v Podgori ^s= na m\i MeAia mosta (na ceuti, ki fnlje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 33 od 3—12 raetrov dolge in 33 od 3-12 colov debele. Svoji k svojiml Svoji k svojiml MIHALJ TURK na Kornu št. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. „CENTRÄLNÄ POSOJ1LNKA" REGISCROVAnA ZADRUflfl Z OITlEJenO Z/WCZO ++++++ v GORICI +¦+++¦ obrestuje hranilne vloge po ±l J%. Daje članom poso- jila na vknjižbo po oV-o» na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GluS. Verdl št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. 0 D B 0 R. Haho se obrsnimo žElodcnih balečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspešno v okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja == Dr. Engel-nov nektar. = Kajti močan želodec in dobra prebava tVorijo ternelj zdravernu telesu. Kdor hoče svoje .diavje ohraniti ludi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih slaviti Dr. Eugel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in u vina, vpliva vsled STojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, ozfroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo- jemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek «^ Dr. Engel-novega nektarja «^ vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnernu katarju, krcu, bolecinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali ko- lične bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober gem in živahen tek, zabra- njuje torej neBpečnost, duševno motenje, glavobol in neryozno uhujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. , , , j «•• . • Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklen.ca v lekarnah sledeöih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel Dolgopolje. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija Tolmin, Kanal, Videni, Palma, Cervinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna. Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarnah v vseh večjih in manjših kraiih Cioriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi raxposiljajo lekarne v Gorici 3 ali ve« stekletiic nektarja po originalnih cenah v vae kraje Avstro-Ogrske. Svar! s<> pred ponarejanjem I Zahtevajte izrecno imb DR. EN6EL-N0V HEKTflR. sss Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200, vintki štrkljaj 50, glicerina 100, čmo vino 100, sok jerebike 100, čro- injev sok 2C0, brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te sestavine se pomešajo. Ustanovljena lcta 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. Najstarejsa slovonska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoča slpdeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjeni pozlačene kelihe, monstrance, cibotije, svetilke, lustre, luöi, križeve potii Stari paramenti Be dobro popra-vljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Oene brez konkurence In 30% nlžje kot drugod fi*T* Pošilja cenike na zahtevo brezplačno in postume prosto. *^H8 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI nlica delta Croce štev. 6. Restavracija Brezje prl Marljl PomagaJ p. RadovlJIca Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk reslavracije „Brezje". Točim izvrstna briska bela in črna do- mača vina. kakor tudi najboljse pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem času. Ušaj, restavrater Brezje. Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLL Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfal.-stropl za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri - hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov, ceneji kakor vsi drugl ma- sivnl stropi. Pojasnila, stat. izkazl lu prora- čuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejse zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperature». Coneje kakor vsi drogl slsteml. nUJdlll. prilik! ^oiskega Doma- : Tvrdka Konjedic & Zajec trgovlna z želczjem v Gorlcl v kiši ,,Qori*ke Ijudske posojilniee" (prej krojaška zadriya). Priporoča bogato zalogo želcza, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizaigko. kovaško, kleparsko, kl^sarsko orodje, stranišfne napravc in upeljave, strešra okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, zična ograja, uizno kmetijsko oiodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. f Postrežba toöna, domača in cene konkurenöne. ¦-.*¦ :-¦-¦•:• :¦: j= ' ' ¦¦¦. ¦ -T-. ¦ — Prosimo zahtevati listke biagajne radi kontrole. Stoite! „. • ... Stoite! ____y Kdo ne pozna tvrdke " Kerševani & Cuk na Stofnem trau (Piazza Duomo) v G O R i 6 I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria siyalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Ticturia ši\aliii stroji so se vsem šiviljam, krojažcm in drugim močno pri- i ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- I —----===: nega stroja ==-— P „Original Victoria" šivalne stroje.' ' Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original Victoria sivalnimi gtroji se izvr?uje vsakovrstno umetno vezenje i^ (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: elamorcsnice, sti- bfn^v akalnice, drozgalnize (stroje za< \,>/V^ mastenje grozdja), pluge, miߧ «"-ane itd. itd. m^'^3 boliša dvnkoleso bela. rdečaitd. z znarnko KERSE V ANI & C U K, ki jih sama izdeluje. Nadalje, puAke, ismokrete, drugo belgijsko oroije, »tre- mm Ijivo. — Potem najboljse gramoione. 1 Daje na obroke. s= CENIKI aas se r azpošl j ajo i ===== zastonj. ^e^\