GLASILO ZASALEZIJANSKO DRUŽINO 700 otrok na Carnem morju WŠ v Ankaranu Don Boskova Mati Marjeta - fj Jože Zadravec, 23 let sodelavec tednika Družina 12 ;; • J Veselo za Gospodom, ________J pričevanja bogoslovcev Mladi so veseli, da živijo 15 18 fi i l V ji Blagoslov pogovorov družina Kozinc iz Radeč 20 Pogovor z misiijonarjem g. Danilom Lisjakom 23 Ob praznovanju O A OC 75 let inšpektorije MM WWI» ..................".....^ T DANES VAM JE ROJEN ODREŠENIK! V imenu salezijanske skupnosti na Slovenskem voščiva mir, Božje varstvo in blagoslov. Vseh se hvaležno spominjava in želiva veselje Novorojenega ter njegov blagoslov v letu I998! STANISIAVHOČEVAR inšpektor JANEZ POTOČNIK urednik Salezijanskega vestnika VEZILO VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA ZA LETO 1998 Odrešeni smo bili v upanju Rim 8,24 Z mladimi znova odkrijmo navzočnost Svetega Duha v Cerkvi in svetu, da bi živeli in delali v naravnanosti na Božje kraljestvo. JU AN E.VECCH1 vrhovni predstojnik SALEZIJANSKI VESTNIK • dvornesečnik • 1 1998. letnik 71 (štev. 581) «Glasilo za salezijansko družino • Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani • Ureja uredniški odbor »Glavni urednik: Janez Potočnik • Grafična priprava: Založba Salve. Ljubljana • Lektorira: Stanislav Duh »Tisk: Tiskarna Ljubljana • ISSN 0353-0477 • Na pociiag; mnenja Ministrstva za kulturo Salezijanski vestnik šteje med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Št.: 415-107 92 mb ? dne 12.5.1992. INŠPEKTORJEVA BESEDA mag. Stanislav Hočevar ZELO DALEČ, ZELO BLIZU Ta naslov zelo ustreza trenutku, v katerem pišem ta uvodnik. Sem na skrajnem jugu Argentine, v deželi Patagoniji. In sicer s štirimi slovenskimi sobrati salezijanci, ki delajo tukaj. Inšpektorjev delegat za vso Patagonijo je naš rojak Ivan Lužovec. Skorajda skrivaj postajam ganjen zaradi dveh razlogov: vso to neizmerno pokrajino je popolnoma zaznamoval don Bosko in tudi delo naših slovenskih sobratov. Po don Bo-sku se imenuje glavna cesta in univerza, cerkve in kapelice, avtobusna podjetja in razne delavnice. Tu v glavnem mestu Patagonije RioGallegos je salezijanska cerkev hkrati stolnica in škof je salezijanec. Naši rojaki, ki so mi toliko vsega pokazali, so ponosni na našo domovino. Se pred tem obiskom sem se srečal z mnogimi sale-zijanskimi bivšimi gojenci, in sicer z Rakovnika ter iz težkih povojnih let - iz begunskih taborišč in iz Italije. To, kar me je posebej razveselilo, je dejstvo, da so prav naši bivši gojenci zelo dejavni na vseh področjih v slovenskih skupnostih. Še bo priložnost, da vam, drage bralke in bralci, o tem pripovedujem. Še posebej o duhovnih vajah in obnovah za naše rojake. Zdaj želim strniti to, kar smo doživeli v dnevih slavij ob 75-letnici inšpektorije; to. kar je v naših načrtovanjih, in to, kar okušam v Argentini. Don Bosko je povsod pojem simpatičnega. globokega in dejavnega krščanstva. Don Bosko je vedno in povsod znamenje pristnega napredka in zavzemanja za vsestranski razvoj človeka. Don Boskovi sinovi v Sloveniji smo se odločili za praznovanje 75-letnice inšpektorije in stoletnice prihoda salezijancev v Ljublja- no samo zato, da bi mogel don Bosko danes po nas spregovoriti slovenski mladini, slovenskemu narodu in Cerkvi na Slovenskem. In ima kaj povedati! Nam salezijancem daje priložnost, da na inšpektorial-nem zboru '98 čimbolj premislimo, kako notranje utrditi naše skupnosti, da bi zares postale žarišča njegovega preventivnega duha. Zato bo ta inšpektorialni zbor potreboval posebno pripravo. Vse vabim, da bi bili z nami z molitvijo, plemenito mislijo in nasvetom, pa tudi z dejavnimi pobudami in pripombami. Gotovo se bomo tudi skupno pogovarjali in opravljali pravo duhovno razločevanje. Prav posebej pa vabim vse člane sale-zijanske družine, da bi v teh prazničnih letih vzpostavili nove oblike sodelovanja, povezovanja in duhovnega oblikovanja. Salezijanska družina stoji pred mnogimi izzivi. Menim, da je to tudi najlepše voščilo, oziroma želja za leto 1998. Je leto Svetega Duha. leto veselja v Gospodu. Slovenski redovniki ga hočemo posebej zaznamovati kot leto solidarnosti z vsemi potrebnimi in kot čas iskanja pristne kulture. Iskreno molim za vsakogar, da bi bil obilno deležen teh bogatih darov Svetega Duha. Naj bo torej blagoslovljeno leto 1998! Zares, četudi smo daleč drug od drugega, smo si zelo blizu. Stanislav Hočevar inšpektor Rio Gallegos, 13. 12. 1997 j/S JANUAR-FEBRUAR 3 gBŠENTRUPERT. RAKOVNIK S DIAKONSKO POSVECENJE Zadnjo nedeljo v oktobru je bil na Rakovniku v dia-kona posvečen domačin Tone Dolgan, nekaj dni pozneje pa v svoji rojstni župniji Marjan Lamovšek. Urša je o tem takole zapisala: "V Šentrupertu na Dolenjskem smo letos moč zahvalne nedelje (9. november) začutili na prav poseben način. Naš rojak Marjan je bil namreč posvečen v diakona. Odločil seje, da bo življenje daroval predvsem mladim. Bogu hvaležni za ta velik dar smofarani skušali Marjanu napraviti dan čim lepši. Želimo, da bi začutil, kako čudovit dar je njegov poklic za nas vse, kljub temu da ga v življenju čaka tudi prenekatera preizkušnja. Mogočna pesem zvonov nas je vabila v cerkev, da bi skupaj z Marjanom odšli na pot: on kot tisti, ki nas bo vodil in nam vlival moči, mi pa kot njegovi prijatelji, ki ga bomo podpirali z molitvijo in dejanji. Naj da Gospod njemu in nam dovolj moči, da bi na tej poti ne omagali in da bomo nekoč skupaj prišli do cilja. Ta globoko doživeti farni praznik je s svojo navzočnostjo in pričevanjem preprostosti počastil g. nuncij Edmond Farhat, ki je našega Marjana posvetil v diakona." Ufša RamQVŠ ERZEJ SPOMINI ZAVEZUJEJO 29. oktobra je bilo v Veržeju srečanje salezijan-skih sobratov, ki jih je pred vojno "zaznamoval" zavod Marijanišče. Po vojni nam je bili. 1945 zavod v Veržeju odvzet. Zdaj je vrnjen in ga usposabljamo za bodoče delovanje v prid mladim. Srečanje "starih" je bilo presunljivo. Koliko lepih spominov! Zbrali smo se v nekdanji kapeli, pozneje spremenjeni v telovadnico. Izpričevali smo pomembnost zavoda in dela salezijancevzaSlovenijo. Vzgojenih je bilo veliko poštenih Slovencev in dobrih kristjanov, med njimi tudi precej duhovnikov (tudi misijonar Kerec). Zzanima-njem smo prisluhnili načrtom za prihodnost, si ogledali prostore in razstavo o delovanju zavoda. G. inšpektor je blagoslovil ravnateljev urad in v njem sliko Matere dobrega sveta, ki je nekdaj kraljevala v kapeli. Hvaležnost Bogu smo izrazili pri somaševanju in z zahvalno pesmijo. . , „ „ „ Martin Marosa SDB ZELIMLJE SREČANJE MINISTRANOTV SALEZIJANSKIH ŽUPNIJ V soboto 8. novembra se je v Želimljem zbralo sto ministrantov izdesetihsalezijanskih župnij. Najštevilnejši so bili fantje iz Škocjana (prišli so z avtobusom in med potjo pobrali še nekaj Sevničanov). Srečanje smo začeli s prijetno katehezo-igro (Gospod ljubi veselegada-rovalca!), ki smo jo pripravili salezijanski bogoslovci. Z njo smo mladim bogoslužnim sodelavcem želeli nazor- 748 TZJJANUAR-FEBRUAR no pokazati, kako naj bi se ministrant (ne)obnašal. V igrah brez mejaje slavilazmago združenaskupina ministrantov Rakovnik-Kodeljevo (sledili so fantjez Unca in združenaskupina Maribor-Veržej). Po kosilu je sledi-lasv. maša v cerkvi sv. Vida, med katerojih je pozdravil tudi g. inšpektor. Jure Babnik SDB CILE ZASLUZENO PRIZNANJE Na zahodni obali Južne Amerike v mestu Talki je župan odlikoval slovenskegasalezijanca pomočnika g. Mirka Jeralaob njegovem 60-letnemjubileju redov-ništva, za skoraj pol stoletja trajajoče poučevanje in izredne vzgojiteljske uspehe z priznanjem vzornega vzgojitelja. Na tamkajšnji salezijanski tehnični šoli je namreč pripravljal na življenje večinoma revne in pogosto zapuščene fante. Skoraj vse mesto ga pozna in čisla kot izredno osebnost. Tako znajo slovenskim sobratom, ki jih je val komunistične revolucije pregnal daleč po svetu, tudi na obaleTihega oceana, ska-zovati hvaležnost in priznanje tuja ljudstva. E NKARAN SVETNIKI VSI GREDO V NEBO, ČARNO MORJE 97 Sledi. Vsepovsod sledi. Sledi glasbe, daril, pomoči, sledi potovanja, raziskovanja narave, sledi ladij, čarovnij, ognja, veselja in sledi molitve in petja. Kam nas vodijo in kdo jih pušča? Pojdimo od začetka. Bilo je nekoč, točno 18. oktobra letos, ko so se po enem letu spet odprla vrata Čarnega morja. Opremljeni s plavalnimi izkušnjami in dobro voljo so pred vrati prvi trkali veroukarji s Škofij. Nestrpno čakanje res ni bilo prijetno. "Vendar," so povedali, "ne vstajamo radi tako zgodaj!" Pomislite, od doma so morali kar pol ure prej, ker obalni avtobusni prevozniki nezmorejo kar za šalo prepeljati toliko nebes željnih otrok in njihovih spremljevalcev. Pa so čakali in obljubili smo, da naslednje leto vrata Čarnega mor-jaodpremoprej. Seveda, kopanasjeČarnomorcev vedno več: letos kar 700. Brez gneče ne gre in tudi tokrat ni šlo. Prav vsi so se želeli spustiti po toboganu. Saj so bili trije, ampak kaj ko je najboljši ravno tisti v obliki spirale. Pa smo spet čakali. Da smo se pri predvidevanju števila čarnomor-skih obiskovalcev kljub rezervi spet podcenjevali, smo kmalu videli. Pa nič hudega, če je zmanjkalo vstopnic, majic, brošk in še česa. Vsegadrugegale-pegaje bilo dovolj. Nismo se kar zapodili za svetniki. Najprej smo se zbrali pri sv. maši - med drevesi in pod nežnim jesen-skimsoncem. "Bodite kakorotroci, da pridete v Božje kraljestvo," nam je Jezusove besede sporočil duhovnik. Kaj pomeni biti otrok, nam je slikovito pove V8 749 TZJJANUAR-FEBRUAR dala pravljica o sebičnem velikanu. Za trenutek smo resnično postali otroci. Odprti, sama ušesa, velike oči in oziranje naokrog: "Od kje neki prihaja ta gromki glas velikana?" Kakor da se bo vsak trenutek prikazal. Zazdelo se mi je, da se je tudi resni obraz inšpektorja g. Hočevarja zmehčal. Da so se mu oči svetlikale, pa bi lahko bilo krivo tudi sonce. Potem so nas svetniki sprejeli medse. Spoznali smo sv. Cecilijo in njene varovance, glasbeno skupino Bastella iz Zambije. Sv. Trije kralji so nas prek igre popeljali v svoj čas. Kako se povije buška na glavi. nas je naučil sv. Blaž. Na romanje in potovanje smo šli s sv. Jakobom. Za skavtske veščine nas je navdušil sv. Jurij. Vse o ladjah in morju smo zvedeli pri sv. Nikolaju. S čarovnijami nas je zabaval sv. Janez Bo-sko. V čisto pravem gasilskem avtu smo sedeli pri sv. Florjanu. Sv. Marija Mazzarello nam je pokazala, kako Bogu služiti z veseljem. Z molitvijo in pesmijo pa nas je v bližino Najsvetejšega pripeljala sv. Terezija Deteta Jezusa. S pesmijo smo se zbrali, pesem nas je vodila med svetniki, s pesmijo smo se skupaj z g. škofom Metodom tudi poslovili ob sklepu. Svetniki vsi gredo v nebo. potrudili se bomo njihovim stopinjam slediti tudi mi. Nasvidenje drugo leto. Barbara Fritz Marži RAKOVNIK PRIZNANJE ZA SKALO 29. septembra 1997 je ob začetku tedna vseživ-Ijenjskega učenja andragoški center Slovenije prvič podelil 15 priznanj posameznikom in skupinam za dosežke na področju lastnega izobraževanja. Priz-nanjeje prejela tudi skupina Skala, ki si prizadeva uresničiti don Boskov preventivni vzgojni sistem na so-cialno-vrastvenem področju. Martin Lisec SDB LJUBLJANA - DIASPORA OBISK VRHOVNEGA SVETOVALCA ZA MISIJONE Novembra je bil na obisku med slovenskimi sa-lezijanci g. Luciano Odorico, svetovalec vrhovnega predstojnika za misijone. Ustavil se je na Rakovniku, potem pa obiskal vse postojanke slovenske salezi-janske inšpektorije v diaspori. Povsod seje srečal s sobrati, z verniki, s škofi ordinariji, s člani salezijan-ske družine in drugimi. Bil je temeljito seznanjen s sa-lezijanskim delom v diaspori. Zagotovil je, da bo v Rimu močneje zastopal interese naše diaspore. So-bratom na Rakovniku pa je med drugim dejal: "Zanimanje in delo za misijone je znamenje življenjske moči kake inšpektorije in naroda!" Ob dejstvu odpiranja salezijanskih ustanov na Kitajskem in med muslimani pa poudaril: "Nihče nam ne more prepovedati evangelizacije osebnega pričevanja!" Janez Potočnik SDB IZ SALEZIJANSKEGA SVETA • SIBIRIJA: V Jakutsku v Sibiriji so salezijanci 8. decembra odprli mladinski center, cerkev in hišo za sa-lezijance. To je pravzaprav rezultat salezijanskega misijonskega dneva na svetovni ravni iz 1.1996. • ZAGREB: Hrvaška salezijanska provinca sv. Janeza Boska s sedežem v Zagrebu je v decembru 1997 obhajala 25. obletnico samostojne province in 75 let navzočnosti salezijancev na Hrvaškem. Pri presajanju salezijanskega dela na Hrvaško je bila zelo pomembna vloga slovenskih salezijancev: predvsem prvega ravnatelja Alojzija Kastelica, ki je gradil cerkev Marije Pomočnice na Knežiji, in Josipa Tkalca. • AVSTRIJA: V nedeljo 23. novembra je bil v Inns-brucku na Tirolskem v škofa posvečen dosedanji rektor Filozofsko-teološke visoke šole v Benediktbeuer-nu Alois Kothgasser. • EKVADOR: Misijonarz letalom. Salezijanec p. Domingo Bottasso, misijonar v Ekvadorju, z letalom oskrbuje Indijance v pragozdovih. Posebej dragoceno je letalo za zdravstvno pomoč in za šolo. V nekaj letih so rešili okoli 500 življenj. Domačini skrbijo, da so "letališke steze" vedno doletrie (ne dostopne), zlasti po kakem močnem deževju. • ITALIJA: Salezijanec Dante Dossi je dobil državno nagrado "Leonardo Murialdo" za svoje štiridesetletno delo med mladimi vstiski, zlasti po ječah. • KUBA: V januarju pričakujejo na Kubi papežev obisk. Tukaj od nekdanjih sto deluje le še 18 v glavnem starejših salezijancev, predvsem po župnijah. Po njihovi zaslugi in zaslugi HMP pa je don Bosko zelo znan po vsej deželi. Pod Castrovim režimom salezijanci niso bili obtoženi (kot ostala Cerkev), da držijo z bogatimi. • SLOVAŠKA: 28. septembra 1997 je bil v športni dvorani v Žilini praznik mladih, na katerem seje zbralo 4000 mladih. Slavje so končali z mašo, ki jo je vodil škof Korec. Ta je zelo priljubljen pri mladih, še posebej pa pri salezijancih. saj je v času komunistične diktature skrivaj posvetil v duhovnike 60 salezijancev. • RIM: Tema salezijanskega misjonskega dneva za leto 1998je Inkulturacija katehumenata med plemeni Xavantes in Yanomami v Braziliji in Venezueli. Ta tema hoče poudariti bodisi nujnost prve evangelizacije bodisi proces primerne inkulturacije. • PAKISTAN: Z letom 1998 bodo začeli salezijanci svoje poslanstvo tudi v Pakistanu. Čeprav gre za navzočnost sredi povsem muslimanskega sveta, se kažejo konkretne možnosti za delo med katoličani. • KITAJSKA: Zdovoljenjem oblasti se salezijanci pripravljajo. da bi odprli dve vzgojni ustanovi, in sicer dve poklicni šoli najugu in severu Kitajske. • ROMUNIJA: Beneška inšpektorijaje poslala prve salezijance tudi v Romunijo v bližino kraja Costanza. Gospod je salezijansko družbo namreč že obdaroval s prvimi romunskimi poklici. 750 TZJJANUAR-FEBRUAR JUAN EDMUNDO VECCHI vrhovni predstojnik ob sklepu 24. vrhovnega zbora salezijanske družbe GOSPODOV DUH JE NAD MENOJ NUJNOST DUHOVNOSTI 24. vrhovni zbor salezijanske družbe je v iskanju vira občestva med laiki in salezijanci pristal tudi pri duhovnosti. V Družbi je razširjena zavest, da naša povezava z laiki potrebuje večjo duhovno moč, če naj se skupaj spoprimemo s težkimi izzivi salezijanskega poslanstva v sedanjem času. Duhovnost nas vodi ne samo, da si delimo vzgojno delo, temveč predvsem prebuja nagibe, ki ga podpirajo. Je skupen kraj dialoga med laiškimi vrednotami - krščansko navdihnjenimi ali naravnimi - in vrednotami posvečenega življenja. Ko so se ponovno pojavile napovedi o zamračitvi svetega, ko so padle obljube nenehnega napredka in blaginje za vse, ko se je vrnila utopija pravičnosti in hitre in splošne enakosti, je odpovedalo zaupanje v ideologijo, tehniko in politično organizacijo, v katerih se je upravičeno videlo znamenje moderne omike. To vse in mnogo drugega je jasneje pokazalo, daje treba človekovo rast iskati bolj v zavesti kot porabništvu. bolj v biti kot imeti. Mladi, ki jih privlači toliko skušnjav, se ne kažejo neobčutljivi do tistega, ki jim zna začrtati pot kontemplacije in delovanja, odkrivanja skrivnosti človeka. Kristusa, Boga. Mnogi laiki, ki so v teh letih bili naši sopotniki in sodelavci, so pokazali, da cenijo krščanski slog življenja, povezan z izkušnjo Svetega Duha. ki jo je doživel don Bosko. Prepričani smo, da je ponudba salezijanske duhovnosti laikom ustrezen odgovor na nujen klic in ponudba zaželenega daru. Sicer pa nas vprašanje duhovnosti spodbuja, da odkrivamo družinske zakla- de, da razvijamo in poglabljamo tiste poteze, ki nam jih je z izredno učinkovitostjo izročil don Bosko. ODPRETI SE DUHU Vse salezijansko poslanstvo je zrel sad duhovnega semena. Vsi to vemo iz izkušnje: sama nagrada, ki prihaja od uspeha pri vzgojnem delu, preprosto veselje, da smo med mladimi, kar ima svoj čar, zadoščenje, da prispevamo svoje moči na pomembnem področju, pri apostolskem prizadevanju ne vodi daleč. Pomembnoje mnogo več. Poslanstvo je predvsem delovanje, ki ga Sveti Duh izpolnjuje v nas, "naše spreme-njenje", ki nas napravlja za "znamenje in nosilce Božje ljubezni do mladih, zlasti najbolj revnih" (Konstitucije 2). "Gospodov duh je nad menoj, kajti Gospod me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim" (Lk 4.18). Brez izkušnje Duha ni poslanstva niti z naše strani niti s strani laikov. Razmišljanje o Bogu, ki človeka ljubi in rešuje, je trdna vzmet, ki ureja naše teženje k mladim in Božjemu ljudstvu. DAJ Ml DUŠE Geslo Daj mi duše je v prvi vrsti klic, molitev, klic za pomoč, namenjen Gospodu, da bi on storil to. kar nam zapoveduje. To je poziv, da pritegnemo laike v duhovno zavzetost. in ne da jih samo vključimo v mnoge naloge vzgojnega in pastoralnega služenja. Živeta duhovnost nam bo pomagala "v zgodovini posameznih oseb in celih ljudstev iskati in najti sledi navzočnosti Boga, ki vodi vse človeštvo k spoznavanju znamenj njegove odrešilne volje" (Posvečeno življenje 79). j/S JANUAR-FEBRUAR 7 pa» M SALEZIJANSKA DRUŽINA OBLJUBE SOTRUDNIKOV Po Božjem navdihu je don Bosko želel, da so v salezijanski družini navzoči redovniki, redovnice in zavzeti krščanski laiki. Posebno spoštovanje in ljubezen je izkazoval svojim laičnim sodelavcem, ki jih je, da bi lahko bili bolj uspešni, povezal v združenje sa-lezijanskih sotrudnikov. Tudi v Sloveniji raste simpatija do don Boskovih sotrudnikov. Tako je 12. oktobra v svetišču Marije Pomočnice 16 kristjanov obljubilo, da bodo kot laiki - don Boskovi sotrudniki - živeli in delali v blagor mladih, po don Boskovem zgledu. Razveseljivo je, da je med njimi polovica mladih. Želimo jim obilo Božjega blagoslova na njihovi poti. Njihovo življenje naj preveva don Boskov optimizem in vera v zmago dobrega. Ivan Turk SDB TEBI JIH ZAUPAM! "Tebi jih zaupam!" Darovati se za mlade, da bi imeli življenje v polnosti. To je sporočilo skupno- salezijanci • hčere Marije Pomočnice • sotrudniki jim na ta način odpiramo pot v življenje. Besede, ki v Marijinem domu na Bledu postajajo nove vsak konec tedna, ko na vrata potrkajo skupine mladih. Prihajajo ... stari in novi obrazi, na katerih se poleg mladostne iskrivosti zrcali tudi vprašanje: Le kako bo? Res: kako je? Skupine, ki prihajajo, so različnih starosti in imajo različne želje. Srednješolke, študentke in odrasla dekleta, tudi že zaposlena, rade prihajajo na gospodinjske tečaje. Spet druga srečanja so namenjena eni sami temi: Biti dekle ... kaj to pomeni? Tretje, najmlajše, so najstnice. T. i. vzgojno-raz-vedrilna srečanja jim ponujajo natanko tisto, kar je v naslovu: vzgojo v veseli obliki. In pravijo, da še nobena ni odšla razočarana. Največ datumov pa je rezerviranih za tiste, ki bi radi vstopili v svet duhovnih vaj. Za vse starosti od petega razreda naprej so, pa za birmanke ali pa uvajanje v molitev za odraslo mladino. Na mladinskih straneh si lahko preberete njihove vtise izMar-ijinega doma na Bledu. 5. Mojca S. sti, ki živi in diha z Marijinim domom na Bledu. Besede, ki jih je sv. Marija Dominika Mazzarello nekega dne sprejela v svoje življenje kot nalogo, naj se posveti mladim, še posebno dekletom. Od takrat v vsakem času in povsod, kjer živijo skupnosti sester hčera Marije Pomočnice, te besede odmevajo z enako močjo in vsebino. Bog nam zaupa nove rodove mladih, da jih vzgajamo za človeške in krščanske vrednote in 8 TZJJANUAR-FEBRUAR prostovoljke • bivši gojenci V letu 1998 bomo na teh straneh spregovorili o vidnejših sotrudnikih. Prvi zapis bomo posvetili prvi sotrudnici, don Boskovi materi Marjeti MATI MM JEM prva sotrudnica Rojena je bila v Caprigliu 1. aprila 1788, umrla pa v Turinu 25. novembra 1856. Izhajala je iz verne družine. Poročila se je z vdovcem Frančiškom Boskom, ki je imel sina Antona. Rodila je dva sinova: Jožefa in Janeza. Družino je prizadela velika preizkušnja, ko je v 33. letu starosti umrl mož Franc. Odslej je za družino morala skrbeti sama. Posebej sije prizadevala za primerno vzgojo treh sinov. Iz ljubezni do njih se ni hotela ponovno poročiti, rekla si je: "Bog mi je dal enega moža in mi ga je tudi vzel. Na smrtni postelji mi je mož pustil tri fante in jaz bi bila kruta mati, če bi jih sedaj, ko me potrebujejo, pustila na cedilu. Nikoli jih ne bom zapustila, čeprav bi mi kdo hotel dati zanje vse zlato in srebro tega sveta. Sedaj je moja največja naloga, da skrbim za njihovo krščansko vzgojo." O njeni skrbi za versko vzgojo otrok piše sin Janez v svojih Spominih: "Veroučiteljica mi je bila izključno moja mati. Želela je, da bi čimprej bil deležen velikih skrivnosti naše vere." Ob materi je dozoreval duhovni poklic sina Janeza. Ko je sprejel duhovniško obleko, mu je rekla: "Janez, oblekel si duhovniško obleko. Zadovoljna sem, kakor more sploh biti mati. Zapomni pa si, da ni obleka, ki dela človeku čast, temveč krepost. Če boš nekega dne zdvomil o svojem poklicu, Bog ne daj, da bi onečastil to obleko. Takoj jo odloži. Raje imam za sina ubogega kmeta kakor duhovnika, ki zanemarja svoje dolžnosti. Ko si bil rojen, sem te posvetila Materi Božji. Ko si šel v šole, sem ti priporočala, da imej rad to našo Mater. Sedaj pa te rotim, bodi ves njen, Janez!" Nova maša je bila vrhunec v življenju Janezove matere. V neizrekljivem veselju je iz rok sina prejela Gospodovo telo. Ob tem mu je rekla: "Duhovnik si postal. Od sedaj boš bliže Jezusu Kristusu. Toda vedi, začeti maševati se pravi začeti trpeti. Tega sicer ne boš takoj opazil, ali sčasoma se boš prepričal, da je imela tvoja mati prav. Prepričana sem, da boš vsak dan molil zame, bodisi zdaj, dokler živim, bodisi po smrti; to mi je dosti. Ti poslej skrbi samo za zveličanje duš, zame pa se ne brigaj." Ob drugi priložnosti pa mu je rekla: "Janez, ostani skromen in ubog. Vedi, če boš po nesreči postal bogat, te tvoja mati ne bo obiskovala." Don Bosko je odšel v Turin in tam začel zbirati uboge fante. Čeprav je imel veliko sodelavcev, je čutil, da v njegovi ustanovi manjka mati. Po hudi bolezni, ki je don Boska spravila na rob groba, je povabil v Turin svojo mater. Po preudarnem razmisleku mu je odgovorila: "Moj dragi sin ... če misliš, da bi to bilo všeč Bogu, potem sem pripravljena priti za teboj." In mati Marjeta je šla na vernih duš dan 1864 s svojim sinom 25 kilometrov peš v Turin. Deset let je bila za vse v oratoriju pre-prostomati Marjeta, mati in duša celegadoma. Izgorevala je v ljubezni in skrbi za fante kot sveča na oltarju. Prišel je tudi trenutek, ko ji je zmanjkovalo moči. Tako je nekega dne zvezala svoje stvari v culo in šla k sinu Janezu in mu rekla, da ne more več. Ne da bi spregovoril kakšno besedo, je sin Janez z roko pokazal na križ ... Takrat so se dobri materi orosile oči. Odložila je culo in ostala pri sinu in fantih do svoje smrti. Mati Marjeta, prva don Bo-skova sotrudnica, je bila in je še danes navdih za mnoge sotrudni-ke in sotrudnice. Je vzor svetosti, zgled za vse, zlasti za matere. Pojdimo v njeno šolo. Več o materi Marjeti - v knjižici BISER DOBROTE (št. 139, dr. France Škrabl). Dobite jo na uredništvo Salezijanskega vest-nika. Ivan Turk SDB F5 753 TZJJANUAR-FEBRUAR SV. FRANČIŠEK ŠALEŠKI O POBOŽNOSTI Rad bi poučil tiste, ki jim zavoljo predsodkov, da pobožno živeti ne morejo, navadno niti na misel ne pride, da bi sploh začeli Mislijo, da ne sme nihče segati po palmi krščanske popolnosti, dokler ga stiskajo posvetni opravki. Sicer je res. da pišem o pobožnem življenju, ko sam nisem pobožen, toda želim, da bi postal. In ta želja me navdaja s pogumom, da te učim. Kajti slaven učenjak je rekel: "Dober način učenja je, da se sam učiš: boljši je ta. da poslušaš: in prav dober, da učiš!" aobožnost si vsakdo slika po svojem nagnjenju in domišljiji. Kdor si izbere post, misli, da je zelo pobožen, da se le posti, dasi ima srce polno sovraštva. Jezika ne upa več pomočiti v vino, iz same treznosti še v vodo ne, a brez strahu ga pomaka v kri svojega bližnjega, ko ga opravlja in obrekuje. Kdo drug misli, da je pobožen, ker sleherni dan odmoli celo vrsto molitev, dasi se za tem z njegovega jezika nad domače in nad sosede usiplje vse polno grdih, žaljivih in obrekljivih besed ... Hrava, živa pobožnost, Filoteja, izvira iz Božje ljubezni in celo nič drugega ni kot resnična ljubezen do Boga. Toda ne kakršnakoli ljubezen! Kolikor nam daje moč za dobra dela, se imenuje ljubezen. Ko pa se dvigne do popolnosti, nas usposobi, da delamo skrbno, pogosto in urno; tedaj se imenuje pobožnost. Kdor ne izpolnjuje vseh Božjih zapovedi, ga ne moremo imeti ne za dobrega ne za pobožnega. Kajti če hočeš biti dober, moraš biti poln krščanske ljubezni. In če hočeš biti pobožen, moraš biti poleg ljubezni pripravljen hitro in z veseljem opravljati dobra dela. aobožnost je pravi duhovni sladkor, ki zatajevanju odvzame gren-kost, tolažilom pa škodljivost. Siromakom odvzame žalost, bogatinom pa pretirano grabežljivost. Stiskanemu odvzame obup, srečnemu pa prevzetnost. Samotnim odvzame žalovanje in raztresenost tistemu, ki je v družbi. Pozimi je kot ogenj in poleti kot rosa. Zna živeti v obilju in prenašati uboštvo. Frančišek Šaleški, Filoteja, Ljubljana 1941, str. 9, 13, 15-17, 19. ikoli še nisem slišal, da bi bila na svetu žival, razen krokodila, ki bi rasla kar brez konca in kraja. Le-ta je sila majhen, ko se izleže, a ne neha rasti, dokler živi. V tem je hkrati podoba dobrih in slabih ljudi. Kajti "prevzetnost njih", ki Boga "sovražijo, je vedno večja" (Ps 73,23), pravi kralj David. Dobri pa rastejo kakor jutranja zarja "iz sijaja v sijaj" (2 Kor 3,18). Ostati dolgo pri istem je nemogoče. Kdor v tej kupčiji ne dela dobička, izgublja. Kdor se po tej lestvi ne vzpenja, se po njej spušča. Kdor v tem boju ni zmagovalec, je premaganec. Življenje nam teče sredi nevarnih bojev s sovražniki. Ce se jim ne ustavljamo, propadamo. Ustavljati pa se ne moremo, ne da bi se povzpenjali nadnje, in povzpenjati se ne moremo, ne da bi zmagovali ... Se ne zavedaš, da si na poti in da pot ni za to, da bi se na njej sedelo, marveč da se po njej hodi? Tako zelo je pot namenjena hoji, da se hoditi pravi tudi potovati. In Bog sam je rekel enemu svojih največjih prijateljev: "Hodi pred menoj in bodi popoln!" (1 Mz 17,1). Frančišek Šaleški, Teotim, Ljubljana 1996, str. 143 10 TZJJANUAR-FEBRUAR A molimo za duhovne poklice SVETI DUH V SRCU, CERKVI IN SVETU Dragi molivci in molivke! Božje Dete, kije bilo rojeno na betlehemskih poljanah pred 2000 leti, živi še danes med nami na najrazličnejše načine. Upam, da smo to njegovo navzočnost zaslutili tudi ob letošnjih božičnih praznikih, in si želimo, da bi razsvetljeni po Svetem Duhu zavedajoč se te Božje bližine preživeli tudi leto 1998. Drugo leto triletne priprave na veliki jubilej Jezusovega rojstva nas po želji Cerkve usmerja k odkrivanju skrivnosti in delovanju Svetega Duha v naših srcih, v Cerkvi in v svetu. Temu vabilu Cerkve se je odzval tudi vrhovni predstojnik salezijancevJuan E. Vecchi in je vsej salezijanski družini napisal spodbudno pismo zvezilom, ki se glasi: "Odrešeni smo bili v upanju" (Rim 8,24). Z mladimi znova odkrijmo navzočnost svetega Duha v Cerkvi in svetu, da bi živeli in delali v naravnanosti na Božje kraljestvo." Današnji človek se v glavnem zanaša na zmožnosti in sposobnosti dojemanja resničnosti le s svojim razumom. Papež Pavel VI. pa nas je opozoril: "Obstaja še drug vir spoznanja, zunaj razuma, ki je preslaboten in preveč ranljiv, da bi razrešil vsa vprašanja človeškega življenja. Ta vir, ki prihaja od zunaj, a deluje v nas, je Sveti Duh, je vera, ki deluje po ljubezni. Svetega Duha potrebujemo, da postanemo sposobni razumeti resnico v svojem nadnaravnem in živem izražanju, kije lastno krščanskemu redu odrešenja; potrebujemo to notranjo luč, ki jo prejmejo ponižni in preprosti; potrebujemo sedmere darove Svetega Duha... Sveti Duh posebno rad prebiva v človeškem srcu. Tisti, ki ne živi notranjega življenja, navadno ni zmožen sprejeti Svetega Duha. slišati njegov glas, zaznati njegove navdihe, uživati njegove darove." Jezus je postal človek v moči delovanja Svetega Duha. Na Marijino vprašanje 'kako se bo to zgodilo'je angel odgovoril: "Sveti Duh bo prišel nadte in moč najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin" (Lk 1,35). Dragi molivci! Vsi smo povabljeni, da bi odprli svoja srca Svetemu Duhu. kakor je to storila Marija, da se Jezus utelesi v našem življenju in bomo na ta način najbolje pomagali mladim, da bodo zaslutili, vzverovali in doživeli moč delovanja Svetega Duha, posebej, ko gre za razločevanje ob ponujenem daru in sprejetju duhovnega poklica. V želji, da bi Sveti Duh usmerjal vaše korake v novem letu, vas prav lepo pozdravljam! Ivan Turk, voditelj molivcev Ivan Turk. Rakovniška 6. 1108 Ljubljana, tel.: 061/127-30-28 MOLITVENI NAMENI JANUAR Daj nam prvi dar modrosti. Resnično modri presoja vse v Božji luči, z vidika večnosti. Molimo za mlade današnjih dni, da bi v svojo poklicno odločitv vgradili tudi več-nostno dimenzijo. FEBRUAR Vsak vernik, ki živi v prijateljstvu z Bogom, imadar umnosti, ki ga razsvetljuje in odkriva duši globoki smisel Božjih skrivnosti. Molimo, da bi vsi kristjani bili odprti za umevanje duhovnega poklica, ki je dar in skrivnost. t K Bogu so odšli po plačilo naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Marija Bartanič, Rakičan Jožef Bevc, salezijanec pomočnik Terezija Bogar. I .endava Minka Boh I .iubljana Frančiška Drešar. 1 lotemaže Marija Jesenek. Vojnik Karolina Juvančič. I Iotič Marija Kolenko, Srednja Bistrica .Jožefa Komljanec, Tržišče Antonija Kržič, Begunje pri Cerknici Nada Kunšek, Jurklošter Ančka Maric, Bratonci Bernarda Melanšek., Mežica rložica Možina, i .jubljana Minka Pahule, Slovenske Konjice Karolina Pinosa, Sevnica Tomaž Pokom, salezijanec pomočnik Rozalica Polanc. Orlica Katarina Poredoš. Ižakovci Kristina Potočnik, Apače Marija Praček, Goče Franc Prevc, salezijanec pomočnik Marija Ramšak, Šmartno ob Paki Marija Rome, Volavlie Francka Rupnik. Godovič Micika Staniko. Vogripevci Anica Stražišar, Begunje pri Cerknici Marija Skerbec, Slari irg pri 1 .ožu Marcela Toplak. Ljubljana Marija Tusek, Izlake Franc Vidmar, Kovk Marta Vinkovič. Bratonci Vladimir Zmet, Faze v Tuhinju Regina Žbogar, Šempeter pri Gorici JAN JAR-FEBRUAR 11 srečanja IM/í Lli iimUi JE L-Ul Katul Jože Zadravec, salezijanski duhovnik, je leta 1967 končal študij na Teološki fakulteti v Ljubljani, v letu 1974 na Filozofski fakulteti, oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo (B diploma) ter slovenski jezik s književnostjo (A diploma), na mednarodnem inštitutu v Rimu pa se je specializiral v časnikarstvu (1979). Pri katoliškem tedniku Družina (član uredništva) sodeluje od leta 1975, na Gimnaziji Želimlje pa je prav tako profesor slovenščine že 22 let. Doslej je izšlo devet njegovih knjig. REFLEKSIJA OB DOSLEJ PREHOJENI POTI Vse blagoslove vam, moje poti. Tistim - na obalah mojih sanj, mojih spoznanj, razgledov v poeziji, pripovedih domačih in tujih klasikov. Če bi še enkrat živel, bi hotel biti z vami - v vezenini vaših zgodb. Tistim - ob drznih rokopisih Cerkve, moje matere. Kako zelo sem ti hvaležen za vso žlahtnost blagovesti - oznanjujoč jo na mnogotere načine. Z zadržanostjo božjepotnika sem se vselej bližal cerkvici na gori, na ravnem, sredi naselja ali na njegovem obrobju, doma ali pri mojih rojakih na tujem, kjerkoli se je ljudstvo v tvojem imenu zbiralo - za molitev in pesem in Božjo besedo. Z radostjo v srcu sem prisluhnil pripovedim vseh, ki sem jih srečal, mladih in odraslih. Dovolj se je vselej iztržilo, da je bilo srce polno duha, ki sem ga želel deliti z drugimi - po novih rokopisih, berljivih vsem, ki v srcu dobro mislijo. ČE BI ŠE ENKRAT ŽIVEL... bi hotel v sebi nositi ista občutja, hotenja, cilje in namene, isto ljubezen do pisane besede. Ko se oko mi ozira nazaj, prav do praga tistih poti - k prazničnim dnevom, k našim ljudem, radostim slavij in trpkemu slavnostnemu molku spominov, obletnic, poslavljanj, rojstev za ta in za Božji svet. Ko v tišini večera prebiram knjigo, nenapisano, a vtisnjeno v zavest prehojene poti - nevidni angel mi strani obrača - zdaj me radost objame, za hip se spet vame bridkost zapodi ... saj ne more biti vse zlato, kar se sveti, a v temini poti je že kakšen svetel trenutek, ki ga Božja ljubezen pošlje naproti. Kadar sem utrujen od tega sveta, v duhu poromam med grobove, med križe železne, kamnite, lesene. Tam moji starši spe, pod rušo, in čakajo vstajenja dan. Tam spet moji sobratje - sveta je bila njihova beseda, še plemenitejše njihovo življenje. Drug za drugim so odhajali, za sabo so zapuščali sled žive blagovesti. Vsi čakajo vstajenja dan. Ko mi spomin navrže njihova imena, jih začutim kot daljni odmev nebes. Ne neham si dopovedovati: to je zato, ker nas vselej ostane nekaj tam, kjer smo se rodili. Bog bodi vekomaj zahvaljen za misel, ki me vselej odrešuje. V svoji brezmejni ljubezni si nas priklical k življenju - "mar nas zavrgel boš kot gluho seme?" (Župančič). IN SPEV MLADIH V ŽELIMELJSKI GIMNAZIJI... če bi še enkrat živel, bi spet želel biti njihov sopotnik - ob spevu njihovih duš. Vse blagoslove vsem, ki sem jim želel podariti svojo izročenost slovenski besedi, vezani in nevezani; čez prag razreda ne bi hotel narediti niti enega koraka brez ljubezni do tiste mladosti; vselej sem jo začutil, kot da se mi je navrgla pšenična pozlata. VEČ KOT TRIDESET LET ZAVEZAN OLTARJU IN MOLITVI. Vse blagoslove ... Tistim potem, ki me vsak dan vodijo k oltarju, a še predvsem tisti poti, ki me ob nedeljah in praznikih pripelje pred daritveni oltar, pred Božje ljudstvo v svetišču Mariji Pomočnice kristjanov, in sem vesel kot morebiti nikoli med tednom, da kot s povesmo sklenem vse poti med tednom ob ubranem petju ra-kovniškega zbora. ČE BI ŠE ENKRAT ŽIVEL ... Ko pride čas, si želim samo eno: živeti v objemu Božje ljubezni. pogovarjal seje Janez Potočnik 12 TZ JJANUAR-FEBRUAR Mladi se pogosto srečujejo s svojimi vrstniki, ki pa so izbrali nekoliko drugačno pot, pot duhovnega poklica. Pri tem se v marsikom pojavlja vprašanje: ali je danes to sploh še aktualno, moderno. Zakaj so se kljub vsem zunanjim negativnim pritiskom, nerazmevanjem v krogu svojih domačih ali svojih prijateljev odločili za to pot, zakaj jih v tem svetu črne kronike in malodušja srečujejo nasmejane in zadovoljne? = -o spreobrnjenju je v meni go rela ena sama želja: živeti z Jezusom, tako kot on od mene pričakuje, da bi ga le lahko s svojim življenjem slavil in poveličeval. Jezus pa se ne da prekositi v velikodušnosti in podaril mi je redov-niški in duhovniški poklic. Bilo je to na romanju v Assisi. br. MATEJ NASTRAN kapucin Ne morem si priti povsem na jasno, zakaj sem prav salezi-janec. Zame je poklic skrivnost. Verujem, da meje poklical Kristus, da ima z mano posebne načrte. Zakaj pa ravno mene, ne vem. Zavedam pa se, da je moj poklic toliko izzivalen za druge, kolikor je Kristus izzivalen zame. KLEMEN BALAŽIČ saiezijanski bogoslovec : aj je bilo tisto, kar je v tako i V kratkem času spremenilo tek mojega življenja? Dolgo me je klical Gospod, čutil sem njegovo besedo, a šele, ko sem spoznal življenje sv. Klare in sv. Frančiška, mi je bilo dano spoznati, kakšen naj bo moj odgovor na ta Božji klic. br. IGNACIJ MARIJA NAVERŠNIK ofm V / elel sem živeti v stalni pove £—* zanosti z Bogom, da bi si bila tako domača kot sta si mož in žena, fant in dekle. Opazil sem, da me veseli predvsem delo z mladimi. Ob srečanju s salezijanci sem sčasoma spoznal, da me Bog kliče v redovniški stan k salezijancem. JURE BABNIK saiezijanski bogoslovec f\ ; e gre brez težkih trenutkov, 1 = vendar je veliko več tistih veselih, ki človeka dvigajo. Vedno bolj odkrivam neizmerno Božjo ljubezen, dobroto sobratov, lepoto skupne moltve ter veličino služenja Bogu in ljudem. Zato sem vesel, da sem redovnik salezija-nec. BOŠTJAN JAMNIK saiezijanski bogoslovec 7ame ni vprašanje, kakšni so £—4 časi, ampak, ali sledim Kristusu ali ne! Srečen sem, ko poslušam mlade ljudi, ko se igram z njimi, ko me kot neznanca sprejmejo v svojo "klapo". ZOLTAN VARGA saiezijanski bogoslovec S svojim delovanjem se bom obračal k drugim in k Bogu. Srečeval se bom z njimi in z njim. Iz teh srečanj izvira moja sreča. Pogled v sonce te najprej zaslepi in se ti zdi, kako je to nekaj groznega. Kmalu pa ugotoviš, kako čudovito je doživeti sonce in svetlobo. Tako tudi sam doživljam duhovni poklic. DRAGO JEREBIC saiezijanski bogoslovec Gospod me je nagovoril z le poto bogoslužja, in to že v otroških letih. Seme je bilo vrženo. Ob spoznanju, kako neskončno potrpežljiv je bil Gospod z menoj, v popolni predanosti razširjam roke in s sv. Tomažem pojem: Molim te ponižno, skriti Bog nebes. MATEJ PAVLIC škofijski bogoslovec j/S JANUAR-FEBRUAR 13 don boskovi spomini DA BI ŽIVLJENJE POSTALO PRAZNIK Janez Bosko je na veliko noč 12. aprila 1846 s trumo svojih fantov prišel v turinsko predmestje Valdocco in tam se je zakoreninil ter razcvetel njegov prvi oratorij - zbirališče, ki mladim nudi dvorišče, cerkev, šolo in dom. Tu je tekla zibelka salezijanski duhovnosti in dejavnosti. Od naklonjenega nadškofa Alojzija Fransonija so prišle vse potrebne odobritve, več duhovnikov - sodelavcev je priskočilo na pomoč. Zanimivo je videti, kako si je don Bosko prizadeval, da bi življenje mladim postalo praznik. Ob prazničnih dneh smo odprli cerkev zgodaj zjutraj; začelo se je spovedovanje, ki je trajalo vse do ure, ko je bila maša. Ta je bila ob osmih, toda da bi zadostili množici tistih, ki so se želeli spovedati, je bila pogosto prestavljena na deveto uro ali še pozneje. Kdo od duhovnikov, kadar so bili navzoči, je asistiral in izmenoma molil s fanti. Pri maši so prejeli sveto obhajilo tisti, ki so bili pripravljeni. Po maši sem razlagal evangelij, pozneje pa to zamenjal z rednim pripovedovanjem zgodb Svetega pisma. Te pripovedi v preprosti in poljudni obliki, obdane z navadami časov, krajev in krajevnih imen z njihovimi primerjavami, so najmanjšim, odraslim in samim duhovnikom, ki so bili navzoči, zelo ugajale. Po pridigi je sledila šola, ki je trajala do opoldne. Ob enih se je začelo razvedrilo z balinanjem, hoduljami, puškami, lesenimi meči in s prvim telovadnim orodjem. Ob pol treh se je začel krščanski nauk. Neznanje je bilo na splošno velikansko. Večkrat se mi je zgodilo, da sem začel pesem Zdrava Marija, in od štiristo fantov, ki so bili navzoči, nihče ni bil sposoben odgovoriti in tudi ne nadaljevati, če je utihnil moj glas. Ko smo prišli iz cerkve, se je začel prosti čas, med katerim se je lahko vsak zabaval po mili volji. Nekateri so nadaljevali uro krščanskega nauka, drugi petje ali branje, toda večina je skakala, tekala in uživala v različnih igrah in zabavah. Pod mojim varstvom so izvajali vse vrste skokov, teka in rokohitrs-tva; na vrveh in palicah - ker sem se tega nekoč naučil od spretnežev. Med drugim moram reči, da sem kljub velikemu neznanju vedno občudoval veliko spoštovanje : Kj, do cerkvenih stvari in duhovnikov ter veliko vnemo, da bi se naučili verskih reči. Čezmerno razvedrilo mi je celo služilo, da sem svojim gojencem povedal misli o veri in prejemanju svetih zakramentov. Enim sem z besedo na uho priporočal večjo ubogljivost in večjo natančnost pri dolžnostih njihovega stanu; drugim, naj pridejo h krščanskemu nauku, spovedi in podobno. Tako da so bile zame tiste zabave primerno sredstvo, da sem privabil množico dečkov, ki so v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj z vso dobro voljo prihajali opravit svojo spoved. Ko se je zvečerilo, so se ob zvonjenju vsi zbrali v cerkvi, kjer smo molili kratko molitev ali rožni venec z angelovim češčenjem in vsako molitev smo sklenili s pesmijo Hvaljeno naj vedno bo itn. Odhod iz oratorija je bil enkraten prizor. Ko so stopili iz cerkve, so vsi tisočkrat voščili lahko noč, ne da bi se za trenutek ločili od skupnosti tovarišev. Lahko sem govoril: "Pojdite domov, večeri se, starši vas čakajo." Zaman. Treba jih je bilo pustiti, da se zberejo; šest najkrepkejših je s svojimi rokami naredilo neke vrste sedež, na katerega sem - kakor na prestol -moral sesti. Nato so se uredili v več vrst, noseč don Boska na tistem odru iz rok, ki je bil višji od najpo-stavnejših; pomikali so se pojoč, smejoč se in vriš-čoč do kroga, ki mu navadno pravijo Rondo. Tam smo zapeli še kako cerkveno pesem, ki je imela za sklep tisto slovesno Hvaljeno naj vedno bo. Ko je nato nastala globoka tišina, sem lahko vsem zaželel lahko noč in dober teden. Vsi so na ves glas odgovorili lahko noč. Takrat so me odložili z mojega prestola. Vsak je odšel v krog svoje družine, nekateri, nekoliko večji, pa so me spremljali do stanovanja, napol mrtvega zaradi utrujenosti. pripravil ASS 14 T /S JANUAR.FEBRUAR ahina PRIČEVANJE IZROČI SVOJO POT GOSPODU Potem pa je prišlo do pravega preobrata v mojem življenju. Sredi 1. letnika srednje šole sem morala v bolnišnico. Povedali so mi diagnozo, ki je bila kar precej huda. Začela sem se spraševati: "Zakaj sem morala ravno jaz zbo-leti?" Dokler sem se borila proti Bogu, proti Njegovi volji, sem bila vedno v strahu, kako se bo to končalo. Sele ko sem dejala Jezusu: Zgodi se,' sem postala mirna. V tem času sem tudi prebrala misel, ki si jo je izbral neki novomašnik za svoje geslo: Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj Vanj in bo ukre pal." To je bilo tisto, kar mi je dalo novih moči. Videla sem, da brez Jezusa ne morem ničesar storiti, zato sem bila zelo vesela, da so mi tudi v bolnišnico prinesli Jezusa. Mislim, da serri šele v tem ča su prišla do res osebnega odnosa z Jezusom. Zaradi Njega sem bila lahko vsak dan znova prijazna in dobre volje. Večkrat mi je kaka sestra ali zdravnica dejala: "Ti pa se že navsezgodaj smeješ. Vedno praviš, da si dobro, pa čeprav zdravlje nie prinaša marsikaj neprijetne ga.'' Niso vedele, da je Jezus tisti, ki mi pomaga, da sem lahko taka. Človek mora v svojem življenju res dovoliti, da Bog stopi v njegovo življenje. Ko se odpreš Bogu. uskladiš svojo svobodo in svoje načrte z načrti in svobodo Boga. šele takrat lahko res stopiš v oseben, edinstven odnos z Bogom. Marta Sterle Dcscl se nt, }a živim Vesel sem, da živim! Da, vesel sem. Gospod, podaril si mi življenje in me posadil v roke skrbnim staršem. Dan za dnem mi zagotavljaš topel dom in me krepčaš. Podaril si mi razum, da umevam dogajanja v tvojem stvarstvu. Podaril si mi vero vate, Gospod, zato verjamem, da ima moja pot, pa naj bo še tako vijugasta in strma, svoj cilj, in to cilj, za katerega se je vredno potruditi. Predvsem pa se veselim, Gospod, plašča večne ljubezni, stkanega iz drobnih pozornosti, kijih jaz namenjam drugim, predvsem pa iz dobrih del, kijih meni podrugih podarjaš ti, moj Bog, in mi tako vedno znova dokazuješ, da sem tvoj ljubljeni sin. In zato sem vesel, da živim. Hvala ti, moj Bog! i.C. JANUAR FEBRUAR 15 mLahlii Vri sestrah na Bledu prva se mi je vse zdelo tako neznano, vendar se je ta neznankaspre menila v nekaj lepega. Te dni sem preživela v eni sami veliki družini. Ta skupnost mi je dala nekaj, česar prej nisem imela, oz. še nisem odkrila v sebi. KRISTINA o sem prišla na duhovne vaje. sem bila sicer že trdno odločena spo prijeti se s težavami in jih rešiti, vendar mi je pri tem še nekaj manjkalo. Čeprav je bilo moje bivanje tu kratko, sem veliko prejela. Bolečina, ki sem jo čutila zaradi svojih težav, je sedaj manjša. Zdaj resnično čutim, da lahko naredim to, kar je prav. Odhajam z radostjo v srcu, saj vem, da nisem sama. MARJETA M I tem času sem spoznala, daje Bog tisti, ki mi bo kazal pravo pot in me vodil po njej. Spoznala sem moč duhovne energije, ki je tako pomembna za pol no življenje... Sama sem tren utno zelo razdvojena, v meni se bijejo razne misli, želje in nagnjenja. Upam, da mi je ta vikend tukaj na Bledu dal toliko moči, da bom srečo in veselje lahkotrosilatudi drugim. URŠKA Imeni divjal močan boj. Iskala sem notranji mir, ki ga nisem našla nikjer, ne doma, ne v okviru prijateljic. Ob pomoči s. Ivanke in s. Mire sem vstopila vsvet molitve. Spoznala sem, kaj pomeni prava molitev. V trenutku se je v meni razlila nekaka toplina. V Marijinem domu sem spoznala, kaj pomeni skupnost. Na vsakem koraku ob srečanju s sestrami sem čutila Božjo ljubezen, dobroto, požrtvovalnost, vzajemnost in toplino. Lahko rečem le to, da se bom z veseljem vračala v dom, kjer občutim toliko radosti in ljubezni. Zame pomeni luč, ki nikoli ne ugasne. MIRA Vabim vas k sodelovanju ; pri ustvarjanju Salezijanskega vestnika na mladinskih straneh: pošljite svoja razmišljanja, pesmi, risbe, molitve, fotografije, vprašanja, predloge, obvestila, dogodke, ... Za 2. številko 1998 pošljite svoje prispevke do 31. januarja, in sicer na temo: VESELJE IN TRPLJENJE. Vesel sem, da te ljubim 'S0t*' Gospod, tukaj sem. Iz vesele govorice sveta sem sedaj prišel k tebi, da ti povem, kako sem vesel. Da ti v tvoji nežni govorici, v tvoji tišini, povem, kako sem srečen. Gospod, se še spominjaš najinega zadnjega sre Bila sva sama. Saj se spominjaš, kajne? Da, otrok Božji, spominjam se. Prišel si k meni in tvoje oči so jokale. Da, Gospod, jokal sem. Bolelo je. Tvoje nežne roke so božale moja lica, a moje solze so v tvojih dlaneh ustvarjale j Toda ti si me potolažil. S svojo nežno ljubeznijo si mi zacelil rano in s povoji prijaznosti si ovil moje srce, da ni več krvavelo Za nekaj časa sva utihnila ti in jaz. Toda kmalu sem začel jokati. Jokati od same sreče in radosti, ker sem se počutil sprejetega, ljubljenega, očiščenega ... Da, otrok, vsega tega se spominjam. Imam pa še eno vprašanje. Kako si kaj danes? O, Gospod, danes sem tako srečen, vesel in od mladosti me kar razganja. Najin zadnji pogovor mi je spremenil življenje. Ti si mi spremenil življenje. Ti si mi odprl oči, dlani, srce. Vesel sem, da lahko vsako jutro vstanem ob prepevanju ptic in siju sonca. Vesel serr. da lahko zjutraj pozdravim svoje domače in jim zaželim !ep dan. Vesel sem vseh prijateljev, ki mi jih ti pošiljaš iz dneva v dan in se mi po njih razodeva tvoja ljubezen. Vesel sem, dalahko vtvojih mogočnih gorah občudujem tvojolepoto. Gospod, vesel sem, da sem te spoznal. Vesel sem, da sem lahko tvoj prijatelj, da sem lahko s teboj, da te lahko gledam vsak dan v očeh svojega brata in sestre. Vesel sem, da ti lahko prepevam na strunah kitare, da se lahko s teboj pogovorim v melodiji pesmi življenja. Gospod, prijatelj, vesel sem, da te lahko ljubim z vsemi svojimi slabostmi. Gospod, vesel sem, da si mi podaril življenje. Vesel sem, da živim. Aleluja. špelaburnik POSTALA SEM "INŠPEKTORJEVA SESTRA" Nedelja zvečer. Vrnila sem se. Polna energije in z velikim nasmehom na obrazu. Končno sem se znašla vtem čudnem križišču, v katerem sem stala. Našla sem pravo smer, pravo pot, ki jo moram prehoditi samo jaz skupaj z mladimi. In hkrati je to pot, ki je osvetljena z velikimi lučmi, ki jim daje moč svetlobe le Jezus. To je luč, ki hkrati razsvetljuje tudi moje srce, tako je tudi v njem vse svetlo. Odprto za vse mlade, ki mi bodo še in še prišli naproti. Hodim po avtocesti, ki ima 29 pasov in še kakega zraven. Na moji levi in desni strani pa veselo in otroško razpoloženi stopajo salezijanci in hčere Marije Pomočnice. Še bolj desno in levo don Boskove prostovoljke, bivši gojenci... Načelu pa je seveda nihče drug kot naš brat inšpektor. Ja, vsi na tej cesti smo si bratje in sestre, vsi se srečujemo, se pogovarjamo, učimo, zabavamo ... z mladimi. Vsak od nas ima svojo pot, pa vendar se naše delo zelo prepleta, kajti tako kot veže mene v združenje don Boskovih sotrudnikov don Boskov duh, tako veže tudi vse, ki stopajo ob meni, na tej široki avtocesti. Kdaj in kako smo si postali bratje in sestre? Pravzaprav nas je Božja ljubezen za to izvolila že v neskončni svoji ljubezni, tam nekje v davnini. Že takrat smo bili ljubljeni. Tesneje smo se nato povezali s prejemom krsta in s tem poslanstva, ki seje z njim začelo uresničevati. Bila so leta spoznavanja, iskanja, tveganja, obupa in končno smo skupaj. Jaz kot drugim. To pa bom zmogla le, mlada don Boskova sotrudni- ko se mu bom popolnoma izroča, ti salezijanec kot moj brat, ti čila. hčerka Marije Pomočnice kot Zobljubo sem stopila ven iz sestra, ti don Boskova prosto- križišča, s tem pa potrdila in iz- voljka kot sestra, in ti ...tudi ti si povedala leto, da me ima Bog moja sestra in moj brat. od vekomaj zelo zelo rad. Hva- Obljubo zvestobe tej poti ležna sem mu za veliko zvesto- smo jaz in še petnajst drugih bo kljub moji grešnosti. In Ijube- don Boskovih sotrudnikov izre- zen, ki mi jo je posadil v srce. kli prav danes 12. oktobra 1997 Predvsem pa to, da mi je poslal v svetišču Marije Pomočnice na Svetega Duha, ki me razsvetlju- Rakovniku. Čudovit dan in ure- je, da sem si izbrala pravo smer. sničitev sanj, hkrati pa so se s Preprosto, zdaj pripadava tem korakomzačeletudi odgo- eden drugemu. On razpolagaz vornosti. Toda vem, da le-te menoj in jaz z njim. Zastonj me niso bav-bav. Kot don Bosko: ljubi in jaz ljubim njega. Čeprav bolj ko so ga pritiskali križi, bolj vem, da je njegova zastonjska je vedel, komu pripada, tako ljubezen veliko večja, vem za- tudi jaz čutim moč, veselje, srce gotovo, daje tudi moja ljubezen polno zahvale prav ob njih, ta- do njega velika in iskrena. Brez krat se zavem, da me je pokli- odnosa jaz in ti, Jezus, sem kot cala Božja ljubezen in da mi bo kamenček ob cesti, za katerega pomagala pri njenem uresniče- se nihče ne zmeni. Res, hvala ti, nju. Kajti Bog s tem korakom iš- Jezus, za pot kristjana in don Bo- če v meni le srečo, zastonjsko skovega sotrudnika. srečo, ki pa jo moram jaz iskati Martina Golavšek, mDBS 1 8 T iS JANUAR FEBRUAR zgajajmo kot don bosko Že prvo uro smo se začeli z otroci iz šestega pogovarjati o "resnih" zadevah. Komaj so prišli v "najstniška leta", nimajo jih niti dvanajst, in vendar so že kar preveč pametni. "Župnik, o čem se bomo letos pogovarjali?" "O pripravi nasv. birmo?" "Bomo šli že letos k birmi?" "Ne, letos pa še ne! Saj hodite šele v šesti razred, prihodnje leto." "Zakaaaj?" "Zato, ker pri teh letih še ne morete biti dovolj pripravljeni !" Eden od fantov pa nazaj: "Kaj ni bil tudi Jezus pri dvanajstih letih pri birmi?" 'Jezus, da bi bil pri birmi?" "Ne mislim, da je bil pri birmi, ampak nekaj podobnega!" Imaš prav. Ko je pri Izraelcih fant dopolnil dvanajst let, je bil uveden v verski svet odraslih. Do tedaj se je moral naučiti ne samo določenih molitev, ampak je moral znati brati in razlagati Sveto pismo stare zaveze." "Saj ml moramo vedeti še več!" "A res? Bi vi upali tako kot Jezus debatirati s pismouki o Svetem pismu, razlagati Božjo besedo? Me zanima, kdo od vas bi sploh znal odpreti Sveto pismo, kaj šele. da bi ga razlagal!?" Nekaj časa so se muzali, potem pa je eden bolj v šali kot zares pripomnil: "Mi moramo hoditi k maši. Jezusu pa ni bilo treba!" "O, tudi Jezus je hodil v sinagogo. Maša res ni bila, ker jo je on šele ustanovil, vendar pa so se pravoverni Judje vsako soboto zbirali k poslušanju In razlagi Božje besede! Tudi Jezus. In prav z dvanajstimi leti je Jezus dobil še posebno pravico ne samo poslušati ampak tudi spraševati o Svetem pismu!" "Kako naj jaz debatiram o Svetem pismu, če ga pa nimamo!" je pohitel drug fant. "Vidiš, to je težava. Če nimaš Svetega pisma, ga ne moreš brati in ga tudi ne moreš poznati. Pa še nekaj: ob njem ne moreš premišljevati, kaj ti hoče Bog spregovoriti. Dregnil si vzelo perečo stvar. Ne poznamo Svetega pisma, v katerem nam govori Bog. Ko sem nekoč na nekem roditeljskem sestanku predložil, da bi vsaj pripravniki na sv. birmo dobili Sve- to pismo, so me starši svetlo gledali in med njimi je završalo. Po ovinkih sem zvedel, kako so mame v podjetjih govorile, češ, kaj si pa ta župnik misli In nam dela stroške!" Eni so menili, da njihova mama skoraj gotovo nI, večina pa je utihnila, Dane bi prekinil pogovor, sem nadaljeval: "Veste, birma je za-kramnet krščanske zrelosti. To pomeni, da se popolnoma zavestno, s trdno vero odločiš hoditi za Jezusom In prosiš Svetega Duha, da te za to poslanstvo posveti. A vi to lahko zagotovite pri svojih dvanajstih letih?" "Saj tudi Jezus tega nI storil!" je menilo dekle. "Seveda ni. Od dvanajstega leta dalje se je v tlhoti pripravljal na svoje javno delovanje in oznanjevanje, polnih osemnajst let. Šele s tridesetim letom je začel samostojno oznanjevanje in delovanje." "To je bil Jezus. Jaz pa nisem Jezus!" "Zato bi se moral pa še bolj pripravljati. Saj boš tudi ti moral nekega dne kot kristjan svojo vero "oznanjati" drugim. "Saj ne bom šel za župnika!" je bil že kar napet. "Morda res ne. Boš pa po vsej verjetnosti Imel družino. In tam se vse začne in konča. Če starši niso versko podkovani, tudi svojim otrokom nimajo kaj nuditi!" "To je pa res!" je pritrdilo dekle. 'Jaz moram sama k maši In k verouku! Ko sem rekla, da bi hodila k verouku, sta rekla, da naj naredim, kar hočem!" "Se pravi, da ti nimaš od svojih t. i. krščanskih staršev nobene verske opore!" "Čisto nikakršne!" "Pa sta bila pri birmi?" "Seveda sta bila!" "Potem je blloz njuno pripravo na sv. birmo nekaj hudo narobe." "Kaj jaz vem. Najbrž res." In tako smo spet pri vprašanju o resni, duhovno poglobljeni in zavzeti pripravi na birmo. Sveti Duh lahko deluje samo tam, kjer so srca pripravljena. Če se je Jezus tako resno pripravljal na oznanjevanje, celih 18 let, potem se tudi vam tako ne mudi s prejemom zakramenta sv. birme!" Kaj so hoteli drugega, kot da so priklmaii. Ciril Slapšak TUDI JEZUS JE BIL STAR DVANAJST LET j/S JANUAR-FEBRUAR 19 MLADE DRUŽINE Smo mlada in zazdaj le tričlanska družina. Svoje skromne izkušnje želiva deliti z vami, dragi bralci Salezijanskega vestnika. Našo družino sestavljamo: ati Branko, ki je delavec in bo v kratkem dopolnil trideseto leto, mami Nataša, ki je po poklicu ekonomsko-komercialni tehnik in ima 22 let, ter desetmesečni Danijel, najino veliko veselje. Oba izhajava iz vernih družin, ki so tistemu času primerno štele le štiri člane. Branko je odraščal v kmečkem, Nataša pa v mestnem okolju, oba le nekaj kilometrov narazen, v župniji sv. Petra v Radečah. Tu sva odraščala, prejela zakramente in se pred sedmimi leti srečala pri mladinski skupini. "Že od malih nog oba sodelujeva v župniji. Začetki so seveda povezani z ministriranjem, pozneje branjem beril oz. petjem na koru. Danes pa je Branko tudi član župnijskega sveta. Družina Kozinc BLAGOSLOV POGOVOROV • In kdaj je "preskočila iskrica"? Tega natančno niti ne veva. Vsekakor sva se postopoma približevala spoznanju, da bi si mogla biti več kot prijatelja. Z veseljem se spominjava dolgih pogovorov, pogosto tudi do zgodnjih jutranjih ur. Ko se danes ozirava nazaj, se vprašujeva, kako sva zmogla tak ritem dela, službe in "ponočevanja v pogovorih". Vendar nama ni žal, saj veva, da tistih pogovorov ne bi mogla nikdar več nadomestiti. V dveh letih "skupne hoje", kot se danes temu moderno reče, ni minil dan, da se ne bi vsaj za pol ure videla. In v tistem času sva rešila praktično vsa pomembna vprašanja. Sedaj ugotavljava, da sva si s tem prihranila marsikak "takega te pa ne poznam!" ali pa "tega se pa nisva dogovorila!" ali "o tem se pa ja še nisva pogovarjala!" • Pred dvema letoma sta se odločila za skupno pot. Srečala sva se z marsikako težavo: od slabega zgleda žal premnogih vrstnikov, ki jim je svoboden zakon ljubši kot "biti neumen in se vezati za vse življenje", do težav z brezposelnostjo, dokaj slabimi sta- novanjskimi razmerami, "dobronamernimi" nasveti: "Saj ne bosta imela nič od življenja!" ipd. Vendar, ko se danes ozirava nazaj na sicer kratko, a bogato skupno pot, ugotavljava, da sva uspela ohraniti stik s starši in prijatelji, za kar se Bogu še posebej zahvaljujeva. Ne moreva si namreč predstavljati življenja, ki bi bilo odtrgano od toli-kerih, ki so ti nekoč veliko pomenili. Res se včasih zgodi, da bi najraje rekel: "Danes pa nimam časa, sem preveč utrujen!" vendar trdiva, da se za stvar, ki ti dovolj veliko pomeni, vedno najde čas. Tudi po Danijelovem rojstvu, ko tudi on potrebuje svoj čas in pozornost, si z veseljem najdeva čas za obisk pri Natašinih starših ter skupnosti prijateljev, ki nama še posebej veliko pomeni. Tam sva se duhovno oblikovala in zorela v krogu vrstnikov, ki se sedaj, hvala Bogu, širi in prerašča v nakak-šno skupnost družin, saj smo sedaj povečini že poročeni in v manj kot letu dni so se nam rodili štirje zdravi otroci. Z besedami ne znava izreči vse sreče, ki jo občutiva ob misli na brezmejno Božjo dobroto. In ni naju strah 20 TZJJANUAR-FEBRUAR Mati Terezija o pobožnosti do Marije ^ V" ZAČETEK NAŠEGA VESELJA za zgled tem otrokom, saj bodo lahko črpali iz mogočnega zaklada izkušenj najinih prijateljev. Zdi se vse tako idealno? Tudi v najinem življenju ni vse postlano z rožicami. Brane je bil že zgodaj preizkušan s smrtjo obeh staršev. Prav tako naju vseskozi spremlja brezposelnost, ki jo bova po izteku porodniškega dopusta še posebej občutila. Kaj kmalu si bova morala zgraditi bolj primeren dom za našo družino. Na vse te težave gledava z zaupanjem v Božjo previdnost. Tudi čisto zakonske težave nama niso povsem tuje. Vendar iz vsake take izkušnje se skušava kaj naučiti. Človeško je, da pride do nesoglasja, vendar je to lepa priložnost, da se pogovoriva, stvar razčistiva in iz tega potegneva pameten slep, ki naju obogati in pomaga ob drugi taki priložnosti. Današnji čas hitenja, preobremenjenosti in prekratki dnevi pač zahtevajo svoj davek. Nestrpnost in razdražljivost opažava bolj pogosto ob koncu tedna. Zato se še posebej veseliva nedelje, kije po nepisanem pravilu naša. Takrat se skupaj odpravimo k sv. maši, po kosilu pa si vzamemo čas za daljši sprehod. Le redkokdaj se kam odpravimo z avtom. Zvečer pa se že veseliva srečanja s prijatelji. Seveda ne smeva pozabiti na molitev pri kosilu in zvečer. Z veseljem opažava, da Danijel že čuti, kako je to nekaj svetega. Naj bo še tako nestrpen, takrat se umiri in pozorno prisluhne. Veseliva se že časa, ko bo lahko tudi sam sodeloval. Dragi bralci, želiva vam, da bi novorojeno Dete prineslo v vaše domove miru in razumevanja. Bodimo odprti za dobro, ki je v nas in v sočloveku in predvsem ne ustrašimo se življenja. Nataša in Branko Kozinc z malim Danijelom iz Radeč V naš dom sta prišla dva ubo ga človeka in rekla: "Poročena sva 16 let in nimava otrok. Zelo pa si želiva imeti otroka. Ali boste molili in kaj storili za naju?" Kljub temu da sta bila oba hinduj-ca, sem jima dala čudodelno svetinjo in rekla: "Večkrat na dan recita: Marija, Jezusova mati, daj nama otroka!" Tako sta molila in molila. Bog ve, kolikokrat na dan sta morala moliti. Čez dva meseca, mogoče tri, je prišel k meni mož in mi rekel: "Mati, moja žena pričakuje otroka." - Razumete? Trdno morate zaupati vanjo. Ona je Jezusova in naša mati. Nikoli, prav nikoli ne bo dopustila, da bi se karkoli pripetilo njeni družini, ker vas ljubi in ker vas nežno ljubi tudi njen sin. Znova in znova jo prosite, naj vam bo mati. akor Marija bodimo polni go I \ rečnosti ter pohitimo in pri-našajmo Jezusa drugim. Podobno kakor ona postanimo tudi mi milosti polni, ko prejmemo Jezusa v sv. obhajilu. IV M arija, naša Gospa, je za če tek našega veselja. To je njena vloga, ki jo zvesto izpolnjuje. Ali se res zavedamo, zakaj jo tako zelo ljubimo? Zato, ker je neomadeževano ogledalo Božje ljubezni. JV il arija je prejela od svojega Božjega Sina vrhovno oblast, da razpolaga z nadnaranimi milostmi in dobrinami Božjega kraljestva. Marija je naša mati, ker je v svoji ljubezni sodelovala pri našem duhovnem prerodu. Še naprej ostaja naša mati s tem, da goji in hrani v nas Kristusovo življenje. ' D °S je svet tako ljubil, da je dal svojega edinoroje-nega Sina" (Jn 3,16). Mislim, da je bila to prva evharistija, prva po-daritev Sina, ki ga je Bog dal Božji materi. Naša Gospa je bila prvi oltar, bila je prva, ki je smela zares z vso iskrenostjo izgovoriti: "To je moje telo." Marija je namreč dala svoje telo, svoje moči, vse svoje bitje za Kristusovo utelešenje. V njej je prebivala moč Svetega Duha in Beseda se je učlovečila. Marija se je popolnoma izročila živemu Bogu. Ko ji je angel oznanil Kristusov prihod, je postavila samo eno vprašanje. Bogu je podarila svoje devištvo. svojo čistost, zato je morala držati svojo obljubo. Toda potem ko ji je angel razložil, kako se bo to zgodilo, je odgovorila s čudovitimi besedami: "Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi" (Lk 1,38). j/S JANUAR-FEBRUAR 21 MISIJONI VU LlLLv S i. lil i ¡Sil 11 MISIJONSKI KRIZ Moja letošnja izkušnja je med samimi Indijanci. Smo le tri sestre, jaz sem najstarejša. Vodimo šolo s 300 otroki, nedeljski oratorij ter obiskujemo druga plemena, ki živijo v notranjosti pragozda. Pred kratkim sem obiskala najbolj zapostavljeno pleme, ki živi še povsem primitivno življenjenje. Kako živi to pleme? Še danes od divjih sadežev in divjačine. Najbolj študiran med njimi je končal 7. razred. Z ravnateljico sva sklenili, da se bomo odslej večkrat odpravile mednje, tudi za več dni, ko bo možno. Z nekaterimi laiki drugih bolj naprednih plemen jih bomo razen šole učile obdelovati zemljo. Skupaj z inšpektorico smo si zastavile nalogo, da bomo odprle nedeljski oratorij. Že prvo nedeljo je vse zaživelo. Mladi, odrasli in otroci, tudi najmlajši, so napolnili sale-zijanska in naša dvorišča. Pri tej animaciji nam pomagajo prostovoljci, ki jih je čez dvajset. Vsak teden se tudi sami srečamo, da se za nedeljo primerno pripravimo. Za to srečanje so sami zaprosili, kar razodeva zrelost njihove osebnosti. Prepričani smo, da je vse to sicer le kot kapljica v ocean, a s skupnimi močmi se spremeni v potoček in ta sčasoma v reko. Gospodov vinograd je velik, in če se kdo čuti, se nam lahko pridruži. Če pa moli in se žrtvuje za nas iz zaledja, pa se nam je že pridružil. In teh je velikanska veriga, kar iz dneva v dan sama močno čutim. V molitvi in žrtvi sem z vami. s. Agata Kociper Zadnjo nedeljo v septembru smo bile slovenske sestre hčere Marije Pomočnice v duhu v baziliki Marije Pomočnice v Turinu. Naša sosestra s. Ljudmila Anžič je skupaj z drugimi misijonarji in misijonarkami 127. misijonske odprave prejela misijonski križ. V pismu takole opisuje dogodek: 'Podelitev misijonskih križev je bila med sv. mašo, ki jo je vodil vrhovni predstojnik don Vecchi. Po berilih je sledila predstavitev misijonarjev, po pridigi pa blagoslov in nato obred podelitve križa ... Prosim, da me še naprej podpirate z molitvijo, da ga bo lahko nositi letos in nasploh v življenju." Misijonski križ ji je izročila zastopnica vrhovne predstojnice HMP s. Ciri Hernandez. S. Ljudmila se pripravlja na svoje misijonsko poslanstvo s študijem misio-logije na papeški univerzi Urba-niana v Rimu. V naslednjih mesecih bo izvedela, kam vmisijone. Podprimo jo z molitvijo! Misijonar I .udvik ZABRF.T sporoča, da sta se z g. Ivanom KEŠPRETOM srečno vrnila v Indijo, vsem se iskreno zahvaljujeta za vse izraze naklonjenosti in vse prav prisrčno pozdravljata. NOVI NAČRTI Otroci in mladi so ponovno sedli v šolske klopi, po naših cerkvah pa se tudi že pridno vpisujejo v veroučne skupine vsi žejni in lačni evangeljske resnice. Za nas HMP je to leto še posebej pomembno in razburljivo obenem. Začele smo obstajati kot nova vizitatorija. Le 22 nas je, med temi le štiri domačinke. Odslej bo treba samostojno krmariti. Vizitatoriji smo dale ime "Marija izvir življenja". Življenje na Rdečem otoku je bujno in obetavno. S. Marica Jelič (sicer iz BiH), ki je pred 12 leti prišla na Madagaskar skupaj z mano, bo odslej v naši skupnosti. Za naju obe je to veliko veselje, saj bova lahko odslej kaj več poklepetali v domačem jeziku. Že delava načrte za novo šolsko leto. V mesecu oktobru bomo imeli odprtje novih prostorov mladinskega centra in oratorija. Športna dvorišča tudi že dobivajo pravo podobo in naši mladi se ponosno in neučakano ozirajo nanje. Ob koncu vsem dobrotnikom želiva vse dobro v novem letu. Lepo se vam za vse zahvaljujeva in vas prisrčno pozdravljava. Naj nas molitev povezuje in opogumlja, da bomo vsak na svojem mestu bližnjemu v pomoč in Bogu v veselje. 5. Marjeta Zanjkovič in s. Marica Jelič PISMO IZ PRAGOZDA 22 TZJJANUAR-FEBRUAR • Danilo, doživel si kruto vojno v Ruandi. Kje si seda j in kakšne so razmere v tvojem misijonu? Moja misel se še vedno vrača v ljubljeno Ruando, kjer še vedno pobijajo. V Ruandi bodo moški (Hutuji) povsem iztrebljeni. V naši župniji Butare, ki sem jo moral zapustiti, je čez 1100 vdov. Sedaj sem že 26 mesecev v Burun-diju, kjer skupaj delujemo trije slovenski salezijanci: poleg mene še Jože Mlinaric in Gusti Horvat. Zal se podobna tragedija kot v Ruandi nadaljuje tudi tukaj v Burundi-ju, tudi tukaj gre za boj med večinskimi Hutuji (ki jih je 90%) in manjšinskimi Tutsiji (10%), ki imajo vso oblast v rokah. Nekaj Hu-tujevje odšlo vgverilo. Vmojižup-niji so v zadnjih dveh letih pobili že več kot tristo ljudi. Nasilje še vedno traja, ampak zadnje mesece le prihaja do nekega političnega dialoga. • In kako gleda na vas oblast v Burundiju? Jasno, nas duhovnike vedno obtožujejo (tisti, ki vladajo), da smo na strani gverile. Vedno pa pravim, da smo mi Cerkev in bomo vedno pomagali tistemu, kije krivično zatiran. Mi smo del Cerkve, ki mora biti vsem dobra mati. Če bo nekega dne le prišlo do sprave, bomo morali biti duhovniki v prvi vrsti in prvi podati roko tako enim kot drugim. V naših misijonih ne ločujemo, ampak ze-dinjamo. Sam imam veliko prijateljev tako med Hutuji kot med Tutsiji. • Kakšno je vaše delo v misijonu v teh časih vojne? Jože Mlinaric je župnik velikega misijona, skrbi za pastora-lo, ljudi pripravlja na zakramen- fPii ■ fi ■ : s i oH9| \ I BURUNDI Pogovor z misijonarjem Danilom Lisjakom Za zelo kratek čas je prišel med nas "preganjani afriški misijonar" g. Danilo Lisjak. Da bi si nekoliko oddahnil in morda koga navdušil za pomoč v burundijskem misijonu. V žepu ga stalno spremlja tulec streliva, o katerem Danilo pravi: "Ta strel je bil namenjen meni, a Božja previdnost ni hotela, da bi umrl..." te, skrbi za pisarno in katehiste. Gusti Horvat skrbi za ekonomijo in za preprosto hranilnico za ljudi, ki nam zaupajo prihranke. Sam pa sem bolj zidar kot misijonar, skrbim za Karitas. V zadnjih šestih mesecih sem razdelil 250 ton hrane. V naši župniji imamo okrog 2500 porušenih ali požga-nih hiš. V zadnjih dveh letih sem zgradil dve šoli, žal pa so nam pobili vse dobre učitelje in mizarje. Nujno bi potrebovali laike, poklicne ljudi, ki bi usposabljali naše mlade (op. ur.: ob odhodu nazaj vmi-sijon je Danilo s sabo za kratek čas odpeljal našega sobrata pomočnika mizarja g. Vilka Poljanš-ka, ki naj bi vsaj delno priskočil na pomoč v tej mizarski šoli). • Tvoje največje veselje v misijonu? So afriški otroci. Zelo skromno oblečeni, umazani. Kljub revščini pa so bolj nasmejani kot slovenski otroci. Imam ključ do njihovih src: kljub letom (čeprav še nisem tako star) me ni sram igrati se z njimi, se valjati po travi. Postal sem čisto njihov, zelo radi me imajo. Po gričih kličejo: Danilo, Danilo gre. Kar Danilo me kličejo. In to mi je zelo všeč, da sem njihov. Otroci so moje veselje, so veselje nas misijonarjev. Bolj ko znamo njihov jezik, bolj smo njihovi in to mi je uspelo, čeprav se nisem nikdar direktno ukvarjal z njihovim jezikom. • In Slovenija. Kaj bi sporočil Slovencem? Slovenski človek bi moral biti bolj vesel in odprt, posebno še, če je kristjan. Odprite se življenju. Afričani so odprti življenju in ga sprejemajo kot del lastnega preživetja, naravnost oklepajo se življenja. V Sloveniji žal ni tako. Slovenski človek bo preživel le, če se bo odprl življenju in bo tudi bolj vesel. Sprejmite rojstvo kot nekaj najlepšega na svetu. • In kako pomagati? Ne bodimo izbirčni, bodimo skromni, najprej v hrani. Stokrat pomislite, preden zavržete hrano. Nikdar ne odvrzite kosa kruha ali karkoli od hrane v koš za smeti, prosim vas. Najbolj me boli in uža-losti, ko vidim, koliko hrane se v razvitem svetu vrže v smeti. Verjetno Afrika ne poje toliko kalorij na dan, kot jih razviti svet vrže na odpad. j/S JANUAR-FEBRUAR 23 praznovanja DAN URESNIČENIH SANJ novembra leta 1901 so prišli na Rakovnik prvi salezi-janci, 18. novembra 1922 pa je bila ustanovljena samostojna slovenska salezijanska inšpek-torija sv. Cirila in Metoda. Torej 75-letni jubilej. Zaznamovan je bil na tri načine: v Gimnaziji Že-limlje je bila 22. novembra odprta nova športna dvorana. Isti večerje bila na Rakovniku slavnostna akademija z izvedbo Diabellijeve pastoralne maše v F-duru, ki sta jo izvajala združena pevska zbora župnij Rakovnik in Kodeljevo ob spremljavi orkestra Domžale-Kamnik, slavnostni govornik prof. dr. Bogdan Kolar pa je spregovoril o zgodovini salezijanske misli na Slovenskem. Nasamspo-minski dan 23. novembra pa je bilo v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku slovesno zahvalno bogoslužje salezijanske družine, ki ga je vodil apostolski nuncij msgr. Edmond Far-hat. Ob sklepu bogoslužja je bil imenovan častni odbor v pripravi na stoto obletnico prihoda salezijancev vSIovenijo. Praznovanj se je ves čas udeleževal svetovalec vrhovnega predstojnika g. Albert van Hecke in provincial hrvaških salezijancev g. Stjepan Bolkovac. Pozdravni nagovor ravnatelja skupnosti To je dan uresničenja sanj dijakov in dijakinj Gimnazije Že-limlje. Za salezijance v Sloveniji pa je to zgodovinski dogodek. V času od leta 1901 smo uspeli zgraditi in odpreti mnoge cerkve, zavode, šole, domove, gledališča, igrišča in še marsikaj. Po 96-ih letih pa končno odpiramo tudi prvo športno dvorano. Vzgojiteljij se zavedamo, daje v salezijanskem preventivnem 24 TZJJANUAR-FEBRUAR Upanje za prihajajočo stoto obletnico prihoda salezijancev v Slovenijo. NEKAJ MNENJ vzgojnem sistemu poleg učilnice in kapele športna dvorana najpomembnejši prostor za vzgojo mladine. Bil je 23. oktober lanskega leta. Prvi bager je zakopal v to tedaj še travnato površino. Natanko po enem letu in tridesetih dneh slovesno odpiramo in blagoslavljamo ta dokončani in urejeni ob-jjekt. Zavedamo se, da takšen projekt ne bi bil majhen zalogaj niti za kako ministrstvo, kaj šele za kako novo občino ali krajevno skupnost. Toda gradil se ni ne iz sredstev državnega proračuna ne iz samoprispevkov občanov, tudi ne iz kake politične preračunljivosti. Graditi nismo začeli z denarjem, marveč kot nekoč don Bosko z velikim zaupanjem v Boga in v dobroto mnogih ljudi ter neomajno prepričani o tem, kar delamo. Gradila in zgradila ga je ljubezen do mladih. Vse to nas navdaja z upanjem in zaupanjem v dobro, ki je tudi danes navzoče v slovenskem narodu. Danes s hvaležnostjo mislimo na vse, ki so del sebe z žrtvami in ljubeznijo vgradili v te mogočne in svetle zidove. Prav zato se v njej počutimo prijetno in domače. Kot kristjani in ljudje duha želimo, da bi tudi v tem prostoru doživljali osrečujočo Božjo pričujoč-nost in bližino. Naj ne bo le kraj športa, ampak svet kraj, prostor, kjer se bomo srečevali z Bogom, ki je edini vir življenja in življenjske moči. Tako bo tudi naše razvedrilo, tekmovanje in prijateljevanje dobivalo nove razsežnosti. Naj Bog varuje in združuje vse, ki se bodo v njej srečevali in si krepili telo in duha. S to prenovljeno ustanovo in z novo športno dvorano je danes naša domovina še lepša in bogatejša. Lojze Dobravec ¡¡¡ovčiči ubogih vdovso se zlivali vreko velikodušnosti! Želimlje je spomenik ljubezni dO mladih! Tone Ciglar 0rva zasebna gimnazija bo odslej prva tudi po športnih možnostih. Model za gradnjo takšnih šol. Zmago Sagadin se je izognil metanju na koš. In v nadaljevanju: Danes so izročili namenu novo večnamensko športno dvorano, s katero se menda ne more kosati noben tovrsten srednješolski objekt. Po eni strani jo odlikuje estetska ubranost, po drugi pa omogoča optimalno izrabo prostora. Nedelo, 23. november lalezijanci smo veseli, da lahko blagoslovimo in izročimo vam mladim ta izbrani prostor, v katerem boste ob telesnem urjenju postajali tudi duhovno krepkejši, medsebojno še bolj povezani in solidarni. Želim vam, da bi nenehno tekmovali v dobrem in dosegali tisti cilj življenja, ki daje ciljem na krajših prograh notranji smisel in pomen." Stanislav Hočevar Sredstva za to dvorano so porojena iz ljubezni do mladih. Dobrotniki, ne sodel ujete samo s salezijanci, ampak predvsem z Bogom, ki tudi po njih velikodušno dela za ljudi. Albert van Hecke [Earsikaj v tej dvorani je tudi v svetovnem merilu nekaj povsem novega.Pričakujem, da bo ta dvorana postala model za gradnjo tovrstnih športnih objektov. ing. Jože Urbane, Elan PRAZNOVANJA Zahvala za 75 let inšpektorije* Upanje za prihajajočo... ei J- '^aamHH Jtv iil^'%llilll! SLOVESNA AKADEMIJA Zgodovina salezijanske navzočnosti na Slovenskem je sorazmerno kratka, vendar tako bogata, da ne moremo obhajati nobenega spomina brez tople besede zahvale Bogu in ljudem. Vi, spoštovani gostje, predstavljate mnoge posameznike iz vrst Cerkve in naroda, ki so pred stoletjem omo-g i gočili, da so se tu, v Ljubljani, pod zelenim Golovcem naselili don Boskovi salezijanci. Tako je veliki vzgojitelj dobil slovensko obličje, spregovoril v pojoči govorici ljudstva pod Triglavom in v mladini prebudil veselo zaupanje, ki ga zagotavlja preventivna ljubezen. Don Boskovih sinov ne bi bilo tu ob robu ljubljanskega barja, če ne bi bilo domiselne ustvarjalno sti nepozabnega kanonika L.uka Jerana, saleziiansko iznajdljivega kateheta Janeza Smrekaria. mogočnega vladike Slovencev škofa Antona Bonaventura Jegliča, velikodušnih redovnikov in redov nie. neštetih dobrotnikov in so trudnikov ter velikih osebnosti tedanjega javnega življenja vse tja do pisatelja knjige Ptički brez gnezda Frana Miličinskega in župana Ivana Hribarja. Nocojšnji večer je zato salezi janski izraz zahvale in hkrati skrom- ž ¡9 2 no sporočilo, da je prizadevanje za dobro in celostno vzgojo prispevek za boljšo prihodnost naroda. Rakovnik, tudi kot sklop stavb, je klic naših prednikov, da je vzgoja nekaj resnega in velikega. Je pa tudi spodbuda vsem, ki imajo moč, oblast in možnost, da bi Rakovnik znova postal odprt in prijazen prostor za slovensko mladino. Stanislav Hočevar ZAHVALNO BOGOSLUŽJE To zahvalno bogoslužje se spreminja v prošnjo: Gospod, daj nam moči. da bi mogle v novih časih naše salezijanske skupnosti postati žarišča preventivne ljubezni. Danes je dan zahvaljevanja in našega odpiranja Očetovim načr tom. Dan zahvale za 75 let naše inšpektorialne skupnosti; dan odpiranja naših src za navdihe Sve tega Duha v prihodnjih letih cerkvenih in salezijanskih jubilejev. Stanisja vHočei ar Iz homilije apostolskega nuncija Če pogledamo v luči Kristuso ve resnice 75 let navzočnosti v Sloveniji (kot samostojni inšpekto- riji), lahko le poveličujemo Gospoda za vse dobro, ki nam ga je dal po salezijancih. S ponižno navzočnostjo in rodovitnim služenjem so Kristusovo kraljestvo gradili tudi sa-lezijanski vzgojitelji in misijonarji. Koliko delavcev, duhovnikov, redovnikov in redovnic, koliko laikov in mučencev je dala salezijanska družina, da so pričali za resnico v vaši domovini ... Don Boskova družina v Sloveniji je rasla. Različne šole, zavodi za mlade, ljudski misijoni, tisk, pastoralno delo med izseljenci, na področju vzgoje, teologije in misijonov. Med tistimi, ki so ponesli pričevanje Kristusovega kraljestva do koncev zemlje, bi rad omenil misijonarja na Kitajskem Jožefa Kereca in pozdravil dragega in častitljivega misijonarja Andreja Majc-na. Ob njih se spominjamo tudi s. Alojzije Domanjko, ki je v svojem življenju združila salezijan-skega duha s slovensko dušo. Ne gledamo v preteklost, da bi se hvalili. Preteklost občudujemo. da bi videli Božje delo v svo jih svetih in častili spomin svojih predhodnikov. To v svetopisemskem jeziku pomeni zajemati moč in novo energijo, da bi nadaljevali prejeto poslanstvo. Salezijanska družina spričuje. da je poslanstvo sinov Cerkve vzgajati mlade generacije. zagotoviti dobre sodelav ce. ki bodo trdni v služenju Kri stusovernu kraljestvu ... Današnje praznovanje nas spominja na resničnost don Bo-skove izkušnje: "Za vas študiram, za vas delam, ZA VAS ŽIVIM!" To je tista prava luč. ki razsvetljuje vsakega človeka, ki razsvetljuje vsako poslanstvo, vsako iz biro in vsako pot proti novemu tisočletju." Msgr. EdmondFarhat 26 jS J AN L) AR.FEBRUAR FRANC PREVC salezijanec pomočnik * 7.10.191417.11.1997 Mizarski mojsterg. Franc Prevc je umrl v bolnišnici na Jesenicah 7. novembra. V sredo 12. novembra je v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah pogrebno sv. mašo in pogreb vodil inšpektor g. Stanislav Hočevar. Rodil seje 7. 10. 1914 vDražgošah. Bilje prvi fant za tremi dekleti in pred sedmimi fanti. Dražgoše s svojo težko zgodovino 2. svetovne vojne, družina z enajsterimi otroki, s skrbnim in ponosnim očetom, z ljubečo in požrtvovalno materjo. V svojih t.i. "štikelcih" do kraja iskreno razgalja svojo mladostno prešernost, svojo naravnost izvirno navihanost ter svoja globoko doživeta srečanja z ljudmi in z Bogom. Silno je ljubillepoto slovenske zemlje, bilje zelo spreten v pripovedovanju, nastopanju in petju. Kot petnajstleten fant je pri-šelnaRakovnik. Stem se začne za mladega Franca druga življenjska doba: poklicno usposabljanje in odločitev za salezijanski redovniški poklic. Vstopi v noviciat na Radni in ga konča skupaj s še drugimi 24 tovariši. Ostal je na Radni, 1.1936 opravil mojstrski izpit v Celju, nato pa odslužil vojaški rok pri konjenici v Subotici. Božja previdnost ga je po teh poteh pripravila za posebno poslanstvo v nelahkem okolju Deškega vzgajališča v Ljubljani. Pri zapletenem vzgojnem delu se je držal don Bo-skovih navodil: nikdar pustiti mladih samih, vsakdanja maša, šport, gledališče , glasba. Po 2. svetovni vojni se zanj začenja tretje močnejše življenjsko obdobje . V zadnjih mesecih vojne mobiliziran odhaja leta 1945 prek Ljubelja na Vetrinjsko polje, še pravočasno odkrije velike zvijače političnih voditeljev in reši svoje življenje z delom po raznih krajih Avstrije, potem v salezijanskih zavodih v Italiji, 1.1948 pa odpluje v svojo drugo zemeljsko domovino, v Čile. Predstojniki so mu zaupali obrtne šole in tako je mogel docela razvijati ne le svoje strokovne sposobnosti, marveč tudi vzgajati mladino. Leta 1964jemo-gel obiskati svojo domovino in v letu 1970 se je vrnil v domovino. Skorajda ni salezijanske hiše ali cerkve, kije ne bi obilno zaznamoval s svojimi deli. To še posebej velja za Rakovnik, Zelimlje in Trstenik, kjer je preživljal zadnja tri leta svojega življenja. Rajni sobrat Franc odkriva in spričuje izjemno lepoto, pomen in bogastvo poklica redovnika laika, oziroma salezijanskega so-brata pomočnika. Naj bo rajni sobrat pomočnik Franc naš priprošnjik pri Bogu za nove sobrate pomočnike. Stanislav Hočevar SDB JOŽE BEVC salezijanec pomočnik * 18.3.1909t 17.11.1997 V četrtek 20. novembra 1997 je bila v don Boskovem rojstnem kraju na Colle Don Bosco blizu Turina pogrebna sv. maša za rajnega sobrata pomočnika g. Jožeta Bevca. Inšpektorjev vikar Venanzio Nazerin predstavil življe-njeg. Bevca. G. Jože seje rodil 18. marca 1909vGornjemGraduvSavinjski dolini. Po končani osnovni šoli seje naj- prej posvetil delu na polju, nato je do vojaške službe delal pri raznih mizarjih. Leta 1932 seje previdnostno srečals salezijanci. Po dveh letih je začel noviciat na Radni in ga avgusta 1935 končal z izpovedjo zaobljub. Prišel je v Italijo in se v Cumiani eno leto pripravljal na odhod v misijone. Predstojniki so ga določili za Tajsko, kjer je ostal 23 let, do leta 1958. Drugi del življenja je pokojni preživel na Colle ob don Boskovi hišici. Postal je odgovoren za urejanje misijonske razstave. G. Bevcjedelalz vnemo in izkušnjo, ki si jo je pridobil v svojem misijonskem delu. V sorazmerno kratkem času je bil muzej urejen in odprt. O velikem delu priča omara s tisoči kartonov, na katerih so bili podatki o vsakem predmetu. Izvedenci so bili prevzeti nad tolikim delom. To delo pa je našega sobrata stalo tudi veliko truda, naporov in trpljenja. Prvi vzrok bolečine je bilo izročanje številnih in dragocenih predmetov za razne razstave po vsem svetu, saj se je bal, da bi se kakšna stvar izgubila ali poškodovala. Drugi vir bridkosti je bila priprava novega muzeja. Dobro seje zavedal, daje prišel čas umika. To je sprejel zelo delikatno, čeprav ne brez bolečine. Kadarkoli so ga strokovnjaki, ki sedaj upravljajo muzej, vprašali za kak nasvet, gaje dalzvidnim zadovoljstvom. G. Jože je bil zelo čuteč, vendar na zunaj ni kazal, kar je doživljal v sebi, niti svojih težav z zdravjem. Bal se je, da bi motil skupnost ali da bi bil komu v breme. Zgodaj zjutraj je bil pri premišljevanju, redno je pristopal k zakramentu sprave, veliko časa je posvečal osebnimolitvi (zlasti neštetim rožnim vencem) in jo globoko čutil kot pogovor z Bogom: v svojem srcu in mislih je Bogu priporočal potrebe misijonarjev, pa tudi svojih sorodnikov, s katerimi je bilmočno povezan. Molil je za svojo Slovenijo, katere državljanstvo je hotelvednoohraniti, molil za Družbo, za skupnost. Venanzio Nazer SDB ZNAMKE VSEH VRST IN RABLJENE TELEFONSKE KARTICE Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so doslej sodelovali z mano pri zbiranju znamk za misijone. Se vedno se ta akcija nadaljuje, zato se še enkrat priporočam vsem tistim, ki bi radi nata način pomagali našim skrbnim misijonarjem. Ob tej priliki želim vsem blagoslovljen božič in srečno novo leto 1998' Franc SAKSIOA, Ul. Biasoletto 125. 34142 Trst-Trieste. ITALIJA. j/S JANUAR-FEBRUAR 27 Marsikaj lepega je bilo v teh zadnjih mesecih na Busu veselja. Začeli smo z rednim delom. Tako nas ob torkih, četrtkih, petkih ter sobotah v popoldanskih in večernih urah ni več doma. Smo med mladimi na ulicah Novih Jarš, Domžal, Fužin in Šiške. Pa tudi ob nedeljah ni časa za počitek. Vsako nedeljo smo bili na obisku po raznih župnijah (v novembru v Grosupljem, Sevnici, Velikem Gabru in Boštanju, v decembru pa v Le-skovcu, Škofljici, Rakitni in v Selah na Koroškem). Predstavili smo skupino Skala in njeno delovanje. Rudi TiselSDB Samokolnica, lopata, rokavice in dobra volja: to je recept za to, kar imamo. Prostore smo 9. novembra 1997 odprli z namenom, da bi bil to kraj, kjer bi mladi preživljali svoj prosti čas, si med seboj pomagali in občutili, da so sprejeti. Ob blagoslovitvi našega centra, ki jo je opravil g. Martin Lisec, se je zbrala presenetljivo velika množica. Veseli smo bili obiska inšpektorja g. Stanislava Hočevarja, nuncija Edmonda Farhata, domačega župana Jožeta Peternela ter predstavnikov mladinskega ceha in mladine iz sosednjih župnij. Pred Slomškovim domom nas je zabaval Bus veselja, v domu pa nas je čakala bogata tombola z nad 500 dobitki. Izkupiček je bil namenjen plačilu stroškov izgradnje SMC-ja. Veseli dan smo zaključili s koncertom slovenskega kantavtorja Adija Smolarja, ki je s svojo pesmijo pritegnil staro in mlado. Marjeta Traven VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 ga je ustanovil sv.Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel. 061/127-3028 fax 061/127-3040 28 TZJJANUAR-FEBRUAR L————— Za Želimlje je pred več desetletji sodražiški kipar Košir izdelal kip Dominika Savia. Svoje mesto je imel najprej v zavodski kapeli, kasneje pa v domu duhovnih vaj. Ob začetku delovanja gimnazije in razširitve bivalnih prostorov si je Dominik "našel" novi dom na zelenem Pohorju. Tam se zdaj "srečuje" s številnimi vrstniki in prijatelji. Pravzaprav se je vse začelo že v tridesetih letih tega stoletja. Mariborski katehet in kanonik je poučeval na poklicnih šolah. Rad je imel mladino. Seznanjen je bil z življenjem in delom sv. Janeza Boska. Iskal je možnosti, da bi za dijake obrtnih šol in mlade vajence oskrbel primeren dom na bližnjem Pohorju. Kupil je majhno jaso in z mladimi začel graditi majhno počitniško hišo. Velikokrat so se z vozom peljali na pobočje Slivniškega Pohorja in z veseljem urejali prostor za počitniška in druga srečanja. Dom naj bi bil odprt maja 1941, pa je to veselje preprečil začetek vojne. Tako kot mnoge domačije je bil tudi ta dom med vojno požgan. V petdesetih letih so hišo obnavljali z nedeljskim udarniškim delom delavci tovarne Metalna in ga po v vojni padlem delavcu imenovali Kagerjev dom. Zaradi gostoljubnosti oskrbnikove družine je bil med najbolj znanimi in obiskanimi pohorskimi domovi. V začetku osemdesetih let se je zanimanje za Pohorje zmanjševalo in domovi so postajali vse bolj prazni in zapuščeni. Zato je tovarna Metalna dala dom v najem JLA, ki ga je tudi temeljito obnovila. Po slovenski osamosvojitvi pa smo dom na licitaciji kupili salezijanci. Na priložnost nakupa so nas opozorili farani župnije sv. Janeza Boska v Mariboru, zaposleni v Metalni. Menili so pač, da bo dom, ki so ga s svojimi rokami in sredstvi gradili, najbolje služil njihovim otrokom in vnukom, če bo postal župnijska oz. cerkvena last. Dom smo blagoslovili v januarju 1993 in ga poimenovali po najlepšem sadu don Boskove vzgoje, vzorniku mladih, sv. Dominiku Saviu. V domu lahko najde zavetje 50 stanovalcev. Ob Dominikovem domu so zdaj urejena tudi igrišča, sprehajalne poti, samo deset minut hoje je oddaljena smučarska vlečnica. Na Pohorju je čudovito v lepem sončnem vremenu, megleni ko-preni, snežnem metežu ali škripajoči zimi. Župnija sv. Janeza Boska iz Maribora si ne more več zamišljati svojega rednega pastoralnega dela brez Dominikovega doma. V njem namreč preživijo vsi veroukarji vsaj en konec tedna v letu, prvoobhajanci, birmanci, ministranti, pevci, zakonske in mladinske skupine pa tudi več. Razen njih se zvrstijo v počitniških dneh mladi in odrasli iz drugih salezijanskih župnij in ustanov. V pohorskem miru radi opravijo tu duhovne vaje salezijanski sobratje pa tudi druge skupine. Za oskrbo doma je odgovorna salezijanska skupnost v Mariboru, Dragonijeva 6 (Štefan Križnik, tel. 062/311-320 ali v Dominikovem domu 062/603-236). Ob novici, da Metalna prodaja svoj dom, smo v mariborskem Večeru brali članek z vprašanjem, kako more tovarna prodajati dom, ki so ga mladi gradili zase. Avtor članka takrat še ni mogel slutiti, da bo dom v prihodnje namenjen predvsem mladim, tako kot je bilo prvotno načrtovano. Sv. Dominik Savio, ki na Pohorju nudiš svoje gostoljubje, odpri mladim široka obzorja, daj jim okušati pristno veselje, nauči jih odgovornosti, daj jim moči, da se uprejo zlu v samem začetku, in navduši jih za visoke ideale. Tone Lipar SDB j/S JANUAR-FEBRUAR 29 VSKLADGIMNAZJJEŽEUMUE STE DO 9.12.1997 DAROVALI: Ambrožič A , Ambrožič M , Bezeg O. in ., Božič J., Božič, Bogataj. Borštnik J in J., Bradeško M., Bračko A., Cankar Š„ Cernlč T n T., Ceferin IV 2x. De-jak M.. DobnikA., DobravecJ., Drobnič J., Drolc t/. 2x, družina Ambrožič, družina Amolj, družina Babnik, družina Če-rin, družina Kcšir, družina Ruiar, družina ušek, družina Zalar, Ferenčak F G.V., Gabor A., Goričar - Zupančič F., Grašič N., Grdadoiik ., Horvat A. 2x, Hribar-Hostnik A.. Hribornik P., Jaklč F., Jam-mk M., Janžekovič IVI . Janhar V., Jereb M , Jurca M. 2x, Kačičnik D., Kahne V., Kapš S., Kapus A., Kežman A., Kl-sovcc V., Klerrienčič M. in , Kocjan M. 2x, Kccančič F, Kogovšek J., Kegovšek T., Končan t, Košak M . Kos' M. 2x, Košir H . Košir J , Kostanoto IV. . Kos:an;-šek B.,'Kotnik Š., Krajrvk M. 2x, Kralj A.. Kunšič M., Logar A 2x, Lenarčič '., Le-skovoc J.. Levstek V:.. Likar A.. Lipev-šc-< F, Ludoviko I.., Lukančič M . Lukan-čič T,, Lukančič, Markun A , Varolt N., Vla7ij A., K/ivšek M., Miner, Modrijan M., Mohar A.. Moškor, iVi. in F., Mr/el S.. Vušio M.. Nagedo J., Novak N., Novak H., Novak S.. Novak I., Ogri". t, Orel M., P.M. 2x, Ferše M., Potrič M 2x, De-irevčič M., Pihler I , Plahutnlk F, Poko renJ,, Potočnik M. 3x, Praviček O., Pre-mrov A , Razboršek D , Remec (",. Ri-har L., Bodo „., Sajko A., Salezijanska skupnost inšp. hiša, Sa'ezijanski zavod L Rakovnik, Senica J , Serra klub, Skornšek M 2x, Sodeč F., Suhadolnlk, Škrabec - 4x, Špes Štebih M., Šter-benc M., Štlciic N Štuhec, Šubic M . Tacer M , lerglav F, tiskarna Povše, Fomšič M., Tomšič N.. Toplak J , Trček F., frpinT., Verdel ., ZajcC., ZalaznikM., Zalaznik F.^Završnik t., Zelič K., Zore R., ŽeljkoM., Žerjav M. .Žgajner, župnija Rakovnik in več neimenovanih dobrotnikov, molllcev za duhovne pokiico in bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog vam povrni. KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE? Svoje prispevke v Sklad lah ko izročite osebnoali nakažete na naslov: Salezijanski zavod Želimlje 46,1291 Škofljica Številka žiro računa: 50100-620-133 sklic na štev.: 05 1010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d.d. Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako'Gimnazija'. m «f^mogovor z bralci _Lepo se zahvaljujem za redno pošiljanje Salezijanskega vestnika in se zanj priporočam tudi v prihodnje. Prebiram ga z zanimanjem. Posebej mi je všeč optimizem, ki veje iz vsake številke. Lepo pozdravljam. Ivan Merlak _S hvaležnostjo se danes obračam k vam. Pred dobrim mesecem sem od vas prejela videokaseto o škofu Slomšku. Prirčna hvala! Ogledala sem si jo najprej sama, nato z možem in otroki; potem sem jo pa predvajala v našem slovenskem domuzavse, ki jih je zanimalo. Pred ogledom sem naredila 15-minutni uvod z branjem raznih odlomkov iz raznih revij. Tako sem opravila, kar sem si želela: prenesla kaj dobrega in pomembnega na druge. Boga sem čutila pri sebi, po vas. In z lahkoto sem ga tudi prinesla drugim. Zdaj sem prejela že novi Vestnik. Hvala. Bog z vami. Marija Neža Grintal Hvala za redno pošiljanje vašega Vestnika. V znamenje zahvale pošiljam skromen dar. Lep pozdrav vsem, ki se trudite za boljšo vzgojo naše mladine. Marija Gorše _Najprej se vam zahvaljujem za Salezijanski vestnik. Ne morem pa mimo tega, da tako žaljivo napadajo g. nadškofa Rodeta. Njegova družina je veliko trpela. Zelo veliko gorja se je dogodilo tudi g. škofu Vovku, saj so ga tudi fizično mučili. Bilje pravi mu-čenec. Se živa priča mi je pripovedovala, kako je na lastne oči videla, da sta škofa Vovka dva pri cerkvi na X. tako pretepla, da potem ni bilo sv. birme. Ko sedaj vidim, kako se še vedno dogaja krivica proti Cerkvi in vernim, mi ni vseeno. Spoštovano vas pozdravlja. Fani Ocvirk _Najprej vas vse skupaj prav epo pozdravljam in se vam iskreno zahvaljujem za vaše neutrudno in požrtvovalno delo za mladino in za vse, ki vam hočejo prisluhniti. Obenem se zahvaljujem tudi za Salezijanski vestnik, ki ga nam tako redno pošiljate, je zelo bogat z novicami iz življenja Cerkve, človeku vedno znova vlije novega zaupanja v vse dobro in v Božjo pomoč, le škoda, da ga tako malo čitajo. Raje berejo druge ničvredne revije in časopise, gledajo TV, potem pa obupujejo in trepetajo pred letom 2000, ker so prazni Boga in ne zaupajo v njegovo pomoč. Mi pa ostanimo povezani v molitvi in molimo drug za drugega. Ob tej priložnosti pošiljam tudi dar za Salezijanski vestnik in za Mašno zvezo. Prejmite lepe pozdrave od vse naše skupine molivcev za duhovne poklice. Primorka Pred kratkim sem vam po zaupni osebi poslala skromen dar za Salezijanski vestnik. Ker sem na vozičku, zato uporabim dobre ljudi, da mi naredijo kako uslugo. In teh, hvala Bogu, mi ne manjka. Bila sem srečna v cerkvi pri Fatimski Mariji. Ona je odpotovala, moja na Rakovniku, ki je zame najlepša in dobrot-ljiva, pa v duhu vedno stoji pred mano. Srčno se že veselim nove številke Salezijanskega vestnika z željo, da vas Marija podpira pri vašem delu. Hvaležna Olga Bevec Marija Pomočnica je upanje nas vseh ubogih. Njo prosimo tudi za g. župnika iz Velikih Lašč g. La-movška, ki je bil tako požrtvovalen duhovnik za vse, posebej pa za nas bolnike. Obiskoval nas je z Jezusom. Ne morem si misliti, en dan prej je bil z Jezusom pri meni, naslednji dan pa sem zvedela za žalostno novico, daje vbolnici. Marija Pomočnica, izprosi pri Jezusu, da bi se mu izboljšalo zdravje. Kako srečni smo bili, ko nas je g. župnik prišel obiskat z Jezusom. On nas je znal potolažiti, okrepiti. Bolniki in invalidi vemo, kaj je Božji namestnik in kaj nam prinaša. Želim vam veliko Božjega blagoslova. Marija Adamič 30 T /sSjANUAR-FEBRUAR I ^OBVESTILA PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA RAKOVNIK Nedelja, 25. januar. Romarski shod ob prazniku sv. Janeza Boska. Osrednja slovesnost bo ob 14.30. Prijatelji in častilci sv. Janeza Boska, vabljeni! Sobota, 31. januar. Liturgični praznik sv. Janeza Boska; na Rakovniku celodnevno češčenje. Maše ob 6., 7., 10. in slovesna ob 18.30. Ves dan priložnost za osebno molitev in zakrament sprave. KODELJEVO Nedelja, 1. februar Praznovanje sv. Janeza Boska v cerkvi Male cvetke na Kodeljevem. Pojejo združeni otroški pevski zbori (nad dvajset, več kot 400 otrok). S pesmijo v tretje tisočletje. Prijatelji petja, mladih, Male cvetke in don Boska, vabljeni! V pripravi na leto 2000 vabljeni k ADORACIJI vsak četrtek od 17.30 do 18.20 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijancl Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.30 na RAKOVNIKU MLADINSKA MAŠA J^* 8. januar 5. februar 5. marec Salezijanska mladinska pastorala DUHOVNE VAJE ZA MLADINO - POSTNE DUHOVNE VAJE Tema: Ti si Gospodov nasmeh Bled: 6. do 8. marec Mirenski Grad: 13. do 15. marec Želimlje: 20. do 22. marec Pohorje: 27. do 29. marec Prijave in informacije: Jože Vidic, tel. 061/793-633 ZA OSNOVNOŠOLCE (in 1 .-3. letnik srednje šole) v Želimljem 6. do 8. februar: za fante 7.-8. razreda 20. do 22. februar: za fante/dekleta 4.-6. razreda 27. februar do 1. marec: za fante/dekleta 7.-8. razreda 6. do 8. marec: za fante 4.-6. razreda 13. do 15. marec: za srednješolce 1 .-3. letnika Prijave in informacije: Peter Pole ZA DEKLETA - na Bledu 16. do 18. januar: za birmanke 20. do 23. februar: za dekleta 7.-8. razreda 25. do 27. februar: za dekleta 5.-6. razreda 27. februar do 2. marec: za dekleta 7.-8. razreda 3. do 5. marec: za dekleta 5.-6. razreda 20. do 22. marec: za najstnice, dekleta 6.-8. razreda Prijave in informacije: s. Ivanka Berčan 13. do 15. februar: za dekleta 3.-4. letnik sr. šole), Bled. Prijave: s. Damjana Tramte 13. do 15. marec: uvajanje v molitev, za študente in mlade v poklicu. Bled. Prijave s. Ivanka Berčan ZA DRUŽINE 6. do 8. marec. Koprivnik. Prijave in informacije: Janez Potočnik Za vse skupine velja: Začetek ob 17. uri, sklep s kosilom. S seboj prinesite rjuhe, copate in pribor za osebno higieno. DRUGA SREČANJA 9. do 11. januar:srečanje animatorjev pri Sv. Primožu na Pohorju. Prijave: s. Damjana Tramte. 10. januar: dobrodelni koncert Malo postoj v organizaciji Skale. Rakovnik. 19.30 17. januar: don Boskov športni turnir, Kodeljevo, 9.00 Prijave in informacije Metod Ogorevc 30.1. do 1.2.: gospodinjski tečaj za študentke in dekleta v poklicu, Bled. 6. do 8. februar: gospodinjski tečaj za srednješolke. Bled. Prijave: s. Damjana Tramte MEDNARODNI SEMINAR MLADI. ULICA, PRIHODNOST v organizaciji Skale, Ljubljana. Teološka fakulteta, 13.-14. februar (informacije: Andrej Baligač) s. Ivanka Berčan Partizanska6,4260 Bled, tel. 064/741 -075 Martin Lisec, Baligač Rakovniška6, Ljubljana, tel. 061 /127-14-19 Peter Pole Želimlje 46,1291 Škofljica, tel. 061/662-012 Janez Potočnik Rakovniška6, Ljubljana tel. 061/127-30-28 Metod Ogorevc Rakovniška 6, Ljubljana tel. 061/127-14-59 s. Damjana Tramte Gornji trg 21,1000 Ljubljana, tel. 061 /125-9204 Mati Terezija iz Kalkute ® Smrt matere Terezije je za marsikoga dogodek leta 1997, saj smo izgubili osebo, ki se je vsa razdala revežem in brezdomcem na ulicah Kalkute. V knjižici so zanimivi dogodki njenega življenja in molitve, ki jih je sama sestavila in jih molila skupaj s svojimi sosestrami. Knjižica ni le spomin na veliko osebnost, ampak konkretna spodbuda k ljubezni in dobroti do soljudi, posebno tistih, ki trpijo. Cena 200 SIT. salve založba, trgovina, priprava za tisk, video p.p. 2404 «1001 Ljubljana • tel.: 061/ Kako je lahko ta revni človek iz preziranega mesta v Galileji najbolj znana in ljubljena oseba v zgodovini? Film Jezus je pomagal milijonom ljudi najti odgovor na življenjska vprašanja. Za 2.000 SIT dobite film v trgovini Salve, lahko pa vam ga pošljemo po pošti. Najbolj dosleden film vseh časov o Jezusu, kot ga je opisal evangelist Luka.