GOSPODAR LETO 1944 5. APRILA ŠT. 14 V aprilu sejemo peso, črno deteljo in lu-cerno, zadnje dni meseca tudi že koruzo, vendar le v zavetnih legah, kjer se ni bati mraz. S setvijo črne detelje je treba hiteti, za setev lucerne pa je v drugi polovici ravno pravi čas. Večji del pese posejemo na stalno mesto, le manjši del v toplo gredo ali v kak zaveten prostor, da jo pozneje presajamo. Na stalno mesto sejana pesa uspeva namreč mnogo bolje, kakor če jo presajamo, ker nič ne prekine rasti. Pravočasno si pripravimo semenski krompir, da bo pri roki, ko pride čas saditve. Zgodnji 'krompir damo takoj nakalit na svetel, dosti topel prostor, ki ima temperaturo 12 do 14 stopinj Celzija. Gomolje zložimo v eno samo lego, da so vsi na svetlobi. Vrtni-narjem, ki sadijo krompir v majhnih množinah, se zelo priporoča, da dajo nakalit tudi pozni krompir, ker na ta način lahko najbolj zanesljivo odbere jo vse bolne in slabe gomolje, ki iie kalijo dobro, ali imajo le majhno število očesc. Ne pozabite tudi na setev sončnic! Setev sončnic Okrog srede aprila je najboljši čas za setev sončnic. Sončnica ni občutljiva za pozni mraz, rabi pa veliko sončnih dni do zo-ritve. Zato smemo pričakovati tem večji pridelek zrnja, čim prej jo bomo sadili. Važno je pa tudi, da nam bo jeseni, čimprej dozorela in čimprej zapustila zemljo, da jo bomo lahko še pripravili za jesensko setev. V kolikor smo pri nas gojili sončnice že v prejšnjih letih, smo jih sadili kot vmesni sadež med koruzo, krompir ali peso. Tudi je bilo v navadi, da smo s sončnico krasili robove njiv, vrtove i. t. d. in tako pridelovali nekaj semena za priboljšek kokošim ali pticam pozimi. Ciste setve sončnic doslej niso bile v navadi. Letos pa je treba misliti tudi na to. Le v čistih setvah bomo lahko pridelali .večje količine semena, ki so nam potrebne za lastno preskrbo z oljem. Sončnice uspevajo na vsaki zemlji, če le ni dalj časa izpostavljena poplavam. Večje pridelke pa daje na srednje težki, globoki zejnlji, ki je dobro založena z apnom in hranilnimi snovmi. Posebno kalcija rabi veliko. Zato ji močno pognojimo s iilevskim gno- jem, razen tega pa še z umetnimi gnojili, v kolikor nam je danes to mogoče. Na dobri banski zemlji gnojimo s hlevskim gnojem le zmerno, da ne poganja sončnica preveč v steblo in stranjske poganjke. Treba je paziti, da je hlevski gnoj dobro preležan in popolnoma zrel. Poleg hlevskega gnoja računamo na 1 ha še s sledečimi množinami rudninskih gnojil: 200—230 kg 40% kalcijeve soli, 70—100 „ superfosfata ali 100—150 kg kostne moke, 70—120 „ amonijevega sultata. Namesto posameznih gnojih lahko vzamemo tudi 350—450 kg mešanega gnojila, kakor ga ima v zalogi Kmetijska zadruga v Ljubljani. Dobro gnojilo za sončnice je tudi lesen pepel; vsebuje precej kalija in bi do neke mere lahko nadomeščal kalijevo sol. Sončnice lahko sejemo za vsakim pred-1 sadežem; najbolje pa uspevajo za dobro pognojenimi okopavinami ali za krmskimi rastlinami. Prav dobro se obnese tudi na preoranih travnikih in pašnikih. Tudi za ozimnimi žiti s strniščnimi sadeži dobro uspeva in daje velike pridelke, če je zemlja v stani moči. Tudi oni kmetje, ki doslej še niso računali s sončnico in imajo v svojih načrtih za pomladno setev že vso zemljo razdeljeno in pripravljeno za druge kulture, bodo še lahko dobili prostor za sončnico. Posebno naj se čimveč nove deviške zemlje pripravi za obdelavo. Za sončnico smo rekli, da na novinah zelo dobro uspeva, uspeva pa na taki zemlji tudi krompir in koruza. V zadnjih letih smo sadili v skrbi za najnujnejši živež posebno krompirja več kot v prejšnjih letih in zato nismo mogli vedno upoštevati pravilnega kolobarjenja. So slučaji, da je bit na isti parceli krompir že par let zaporedoma in je letos spet določena ista parcela. Ni čudno, če imamo potemtakem vedno slabše pridelke in nam krompir tako degenerira. Ni dovolj, da samo seme menjamo, menjati je potrebno tudi zemljo. Najtežje pravilno 'kolobarijo manjši posestniki in še težje tako imenovani priložnostni obdelovalci, ki so ee lotili obdelovanja zemlje samo pod silo razmer. Razumljivo je, da si bo vsak skušal pridelati čimveč takih pridelkov, ki mu bodo v kuhinji najbolj zalegli. In to je ravno krompir, najbolj pripravna rastlina, da nas v najhujših časih obvarje lakote. Zato ne bi kazalo saditi drugih rastlin na račun krompirja. Tudi za sončnico bo treba najti novo zemljo. Imamo še veliko zemlje, kjer bi po katastru morali biti travniki, v resnici pa je to zapuščena in neobdelana zemlja, kjer pridelujemo nekaj slabega sena. Potrebno bi bilo vsa taka zemljišča preorati, saj bi jih na drug način ne mogli nikoli temeljito izboljšati, in po nekaj letih spet zasejati z mešanico trav in detelj. Tako bi prišli do fes dobrih travnikov, ki bi dajali obilo prvovrstnega sena, na drugi strani pa bi za sedanje vojne čase imeli zemljo na razpolago za pridelovanje nujnih življenjskih potrebščin. Na ta način bi že letos dobili dovolj prostora za sončnice. Ker pa na novinah dobro uspeva tudi krompir in koruza, bomo lahko ti dve rastlini sadili na novinah, v kolikor je to potrebno zaradi kolobarjenja, na njih mesto v kolobarju pa bomo sadili sončnice. Priprava zemlje za setev sončnic naj bo elična pripravi za koruzo. Najboljša je glo- boka jesenska obdelava. V tem slučaju zemlje spomladi sploh ni treba preorati. Spomladi se obdela samo s kultivatorjem, brano in valjarjem. Sončnice sadimo v razdalji 60X60 cm. V ta namen si razčrtamo njivo po do'eem v 60 cm oddaljene vrste, v vrstah pa sadimo na razdaljo 60 cm. V vsako jamico vržemo Ž—3 zrnja, ki naj pridejo 2—5 cm pioboko. V vlažni zemlji zadostuje 2 cm in bi globlja setev samo ovirala kalitev in začetno rast. V suhi zemlji pa bi v tej globini bila nevarnost, da seme ne dobi dovolj vlage in je zato treba sejati po vlažnosti zemlje do 5 cm globoko. V suhi zemlji namreč ni nevarnosti, da seme v večji globini ne bi dobilo dovolj zraka. Upoštevati je torej treba zahtevo semena glede vlage in zraka. Pri setvi je treba paziti na to, da so vrste čimbolj ravne, kar omogoča pri kasnejši obdelavi (okopavanje, osipanje) uporabljati 6troje. Tudi naj bo med rastlinami in vrstami enaka razdalja, da bo tako imela vsaka rastlina enako prostora in sonca. Tako bomo dosegli enakomerno rast in isto-časnn zoritev. —s, Sf ŽIVINOREJA m Mnogi živinorejci bodo že težko pričak<> Tali zeleno krmo, toda kakor sedaj kaže, bomo morali letos meseca aprila večinoma krmiti še samo suho krmo. Le če bo pomlad bolj mila, bodo v nekaterih okoliših proti koncu meseca že lahko izpustili za kako uro na pašo. Ne spuščajmo pa živine spomladi lačne na pašo in tudi ne predolgo časa. Dajmo živini preje v hlevu nekaj suhe krme. čeprav slabše kakovosti, potem jo šele izpustimo na pašo in sicer v početku samo za kake pol ure in polagoma vsak dan malo več. Prehod od suhe krme na zeleno mora biti počasen. Ako prehitro preidemo, deluje to zelo škodljivo na prebavne organe. Živina lahko dobi drisko ter začne močno pešati. Ker v tem mesecu še ne bomo imeli toliko nujnih del na polju, bomo očistili hlev vseh pajčevin, ter ga pobelili. Popravili in uredili si bomo tekališče za mlado plemensko živino. Ob sončnih dneh spomladi mora mla da živina vsaj malo ven na zrak in sonce, ako jo hočemo imeti zdravo. Poskrbeli bomo še za steljo preko leta, ako je še nismo dovolj dobili. Tudi pujske bomo začeli spuščati na prosto in na pašo. Lahko jim bomo že nudili svežo deteljico in lucerno. To je najboljša krma za pujske, ki rastejo. Popolnoma more nadomestiti otrobe in druga krmila, ki nam sedaj primanjkujejo. V tem mesecu bodo že marsikje dobili prva piščeta. Tako ie prav! Ako še niste naf- sadili kokljam, je sedaj zadnji čas, ako h/> leta * * D mlečna izpadla 4 leta * » • stalni dorasli 5 let Stalno zobovje ae pričenla bru-iti, tudi krajnika, polno, zbito 6 let površni M pelo »le« izbruiono zobovje se pričenja redčiti 7 let psvriln« ni po-loviea Izbruioni 8 let povrflni na polovico liuruitM redko in znatno krajše 9 let cela površina izbrušena 10 let izbrušena površina prvih treh parov dobi obliko kvadrata cela izbrušena 12 let cela površin« ]7bru*ena 1 Ijale približno za vse pasme iste ugotovitve O menjavanju mlečnega s stalnim zobovjem. Tele ima takoj po otelitvi vseh 8 sekalcev, odnosno vse 4 pare mlečnih prednjih zob, razen 4. par, t. j. k rajnika, se često razvijela šele po porodu, pokažeta ee pa gotovo že v prvem mesecu starosti. Prvo leto in večino drugega leta izhaja tele z mlečnim zobovjem, Id je manjše, vitkejše in ožje kot pa stalno zobovje. Nekako v 20—24 mesecu starosti izpade 1. par (sekalca) in takoj za njima se pokažeta nova stalna sekalca. Nekaj mesecev za prvim parom se na isti način menja 2. par, nato 3. in končno se menjata tudi krajnika — 4. par tako, da imamo z dopolnjenim 4. letom namesto mlečnih sekalcev že popolne stalne sekalce. Od 4. leta naprej torej ne moremo več presojati starosti goveda po menjavanju zob, pač pa sklepamo na starost po tem, koliko in kako so zobje obrabljeni. Najbolj razvidno bo presojanje starosti goveda po zobeh, a ko prikažemo menjavanje, odnosno spremembo na zobeh tabelarno, kot sledi: Drugi pripomoček za ocenjevanje starosti krav so obročki na rogovih. Ti obročki nastanejo kot posledica motaje v prehrani ro-ževinaste mase za časa brejosti krave. Po obročkih na rogovih se da torej ugotoviti, koliko teiet je krava imela, odnosno kolikokrat je bila breja in s predpostavko, da je imela prvega teleta z 21^ letoma, ali kako drugo dobo, kot je pač krajevna navada, se da sklepati na približno starost krave. Da" tako presojanje starosti krave ni popolnoma zanesljivo, je razumljivo. Najbolj zanesljivi za presojanje starosti goveda so zobje, prva štiri leta je možno določiti po zobeh kravo do % leta natančno, dočim zavisi točnost presojanja starosti v kasnejših letih od prakse in izkušenosti onega, ki žival presoja po zobeh. Splošni znaki pri kasnejšem presojanju starosti leže v zobeh samih in so toliko zanesljivejši, kolikor izkušenejši je ocenjevatelj; zobje se namreč z leti izbrusijo in dobijo površine, ki so značilne za neko starost, poleg tega pa se obrabijo in postanejo krajši pa tudi bolj redki. Kako je treba gnojiti detelji in lucerni Detelja in lucerna uspevata na globoki zemlji, ki je bogata na apnu. Tudi fosforja in kalija ne sme primanjkovati. S pridelkom 70 q suhe lucerne odvzamemo zemlji okrog 45 kg fosforne kisline in 100 kg kalija. Če teh snovi zemlji primanjkuje, ne moremo pričakovati dobrega pridelka. Vemo pa, da je ravno na kaliju in tudi fosforju naša zemlja zelo revna in jih je treba dodajati v obliki umetnih gnojil. Da bi krili vso potrebo po kaliju in fosforju za pridelek 70 q lucerne, bi rabili okrog 250 kg kalijeve soli in 150 kg kostne moke. Detelja in lucerna še najlaže pogrešata dušik v zemlji. Na koreninah metuljnic, kamor spadata tudi detelja in lucerna, žive r malih nabreklinah posebni mikrobi, ki oskrbujejo rastline z dušikom iz zraka. Zato ni nujno potrebno gnojenje z dušičnimi gnojili. Letošnja »Družinska pratika« pravi v članku »Za našega kmetovalca«, da za deteljo in lucerno zadošča gnojenje z gnojnico, če je imamo dovolj, da lahko polijemo vse travišče. Gnojnica je v glavnem dušično gnojilo, vsebuje tudi precej kalija, skoraj nič pa fosforja. Zato je gnojnica enostransko gnojilo, ki sicer zelo poživi rast pri vseh rastlinah, tudi pri detelji in lucerni zaradi hitro delujočih dušičnih in kalijevih spojev, zadošča pa ne, posebno ne detelji in lucerni, ker jima ne more nuditi potrebne fosforne kisline. Dušik v gnojnici je kot najdražja hranilna 6nov glede na umetna gnojila pri metuljnicah uporabljen najbolj negospodarsko. Gnojnica nam bo veliko več koristila na drugih rastlinah, posebno na travnikih, ki jim primanjkuje tudi dušika. — 6. I VINOGRAD Kdor ni še obavil prve kopi v vinogradu, naj to čimprej izvrši, predno se začnejo trt-na očesa napenjati in poganjati. Prva kop se mora izvršiti precej globoko, da more zemlja upiti čim več spomladanske vlage in tvoriti neko rezervo vode za poznejše čase. Pri kopanju se mora zemlja popolnoma obrniti; v kolikor je. začel že poganjati plevel, ga je treba pokriti z zemljo, da strohni. Kdor ni gnojil v jeseni, opravi gnojenje ob prvi kopi, V novih vinogradih naj se pripravijo jame za cepljenke, ki naj se sadijo, čim so zemlja dobro segreje. V kleti se morajo v tem mesecu pretočiti vsa ona vina, ki so bila doslejj samo enkrat pretočena. Ker so se vina po prvem pretakanju očistila in je na dnu sodov usedlina, imenovana kalež, je nevarno, d;a se kalež začne ob toploti razkrajati, kar vino pokvari.