Kazno.ero$(i. Prvikrat na železnici. Neki avstrijski kmet okrog 70 let se je te dni hotel prvič peljati po železnici, preden umrje. Razumljivo, da je ves drhtel pred neizvestnostjo. Pravilno si je kupil vozni listek, toda vstopil je na napačen vlak. Ko ga je sopotnik opozoril na pomoto, se je vlak že premikal. Mož pa se tebi ruč raeni nič požene skozi vrata in obleži ves razmesarjen. Ko bodo drugi stari neprijatelji modernih vozil zvedeli za ta slučaj, bodo že z večjo gotovost- jo nastopali proti vsem modernim telv« ničnim napravam. Najvišje priznanje. Letos je najvišja kulturna ustanova v Franciji, francoska akademija, podelila veliko nagrado šolskim sestram, iki so članice Brezmadežnega spočetja. Ta kongregacija je bila ustanovljena leta 1863 za pomoč misijonarjem. Sestre z veliko ljubeznijo poučujejo otroke, posebne zasluge imajo pri poučevanju francoskega jezika. Zanimivo pa je pri vsem tem tudi dejstvo, da sestre, ki so prejele največH je francosko odlikovanje, ne smejo y Franciji imeti svojih šol; brani jim tflj zakon, katerega so izglasovali franco-* ski framasoni. Armada pohabljencev. Belgijsko voj-; no ministrstvo je izdalo pod pritiskom gospodarskih razmer poročilo, ki je izzvalo v javnosti naravnost senzacione-i len učinek. Iz poročila je namreč razvidno, da sestoji belgijski častniški zbor večinoma iz invalidov. Od 24 generalnih poročnikov je 19 invalidov, med 119 polkovniki je 111 pohabljencev, med 1689 stotniki pa 1489 invalidov; V celoti ima belgijska armada med 4043 častniki samo 1636 zdravih mož. Statistika je izzvala v javnosti porazeii vtis. Drage cvetlice. Svota 13.200 mank' za, cvetlico, fld jo je pred nedavnim dzpla^ čal neki denarni mogotec, je na videz zelo visoka in naravnost sramotna za ta čas, ko milijoni fcruha stradajo, ven-i dar ni to najvišja cena za cvetlico, ako pomislimo na zgodovino. Tako se je v 16. stoletju, ko so prispeli iz daljnega vzhoda prvi tulipani na Nizozemsko, razvnela pravcata tekma za temi cvetovi in ponujale so se praljične svote zanje. Tako je bila čebula nekega tuli-* pana leta 1637 prodana za 35.000 mark', Eno stoletje kasneje je plačal neki Lon^ dončan za orhidejo 3000 mark. In baron Schroder ni niti trenil ter pla.al za dve drugi vrsti orhideje 60.000 in 72.000 rnark. V Združenih državah Severne Amerike je kupil ljubitelj rož vrtnico, ki se je imenovala Mrs. Alice Roosevelt, za 40.000 mark. Rekord pa je dosegel nagelj iz vrta nekega Lawsona v Bo-. stonu, ki je bil prodan za 96.000 mark. Zakaj petelin poje? Ruski ugenjak Sinicin iz Minska je objavil delo, v ka-' terem poroča o svojih raziskovanjihi petelinjega petja. Na poskusnem pete-: linu, ki ga je zaprl v svojo sobo, je ugo^ tovil, da se oglaša v rednih, enournih presledkih med 11. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Razlika napram točnemu času je znašala kvečjemu 10 minut. Pred lLj uro je bil nem, po 5. uri zjutraj pa j© pel zelo neenakomerno. Kakor domne^ va Sinicin, ne vplivajo na petelinje pet-; je niti svetloba, niti sprememba zrač-i nega tlaka, niti pogovori ljudi ali glas-, ba. Med 2. in 4. uro zjutraj je bilo petje najglasnejše in ga je spremljalo prhutanje s perutmi. Točnega vzroka, zakaj petelin poje, Sinicin ni dognal, pač pa domneva, da ima tu glavno vlogo vrte-^ nje zemlje, ali pa ikakši.o neznano ža-i renje. Ni izključeno, da je enakomer-i nost petelinjih 'klicev vplivala v pradavnih časih na to, da so si ljudje dart razdelili v 24 enakih odsekov, današ-s njih ur.