dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". Za 09E33.maa.ila plačuje se od štiri-stopne petit-vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 16. štev. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1904. XIV. leto. Sad škofove politike. Iz So^e pri Medvodah: Odkar je p"'-šel k nam gospod Anton Brce župnikovat, so se začele naše trde in ostre šege in navade pri rezsodnih župljanih lepo mirn« blažiti, ker se naš g župnik ne vtika v današnjo viharno in obupno politiko klerik-1-cev. D* bi tukajšnji oratar v lepem in složnem miru obdeloval svoje poije, redil živino, si prislužil tudi kaj v bližnji tvornici, živel krepostno življenje po nauku Kristovem: »ravnaj z bližnjim tako, kakor želiš, da bi bližnji s teboj ravnal«, to zdravo in pametno nalogo podpira tukajšnji župnik, ker ve, da bi s tem izročeni mu župljani najbolje koristili sebi in veliki človeški družbi. Da se ne more po tem potu mirno naprej, je v naši domovini krivo to, ker ravnovrstni »evangeljski najemniki« našemu narodu umetno vcepljajo mnogotere vraže in prazne vere ter potem ž njimi hujskajo zapeljane ljudi proli svojemu bližnjemu — proti Kristovim naukom. Videlo se je to dne 14. t. m., ko je bil pri nas »bob« ali letno cerkveno že gnan je. Gospod župnik je mirno sedel ter se pogovarjal z nekim možem pred njegovo hišo. Kar prifrči z veliko silo kamen k mizi, potem še drugi in tretji. Sreča, da ni nobeden zadel. Dognalo se je, da so bili kamni namenjeni gosp. župniku. Zločinec, krepki kmetski mladenič, je, umeje se, pristaš škofove po liti k e. Storivši to, je zbežal z vso silo, a so ga ujeli. Povedal je, da je imel še enega »kompanjona« pri svojem žalostnem poslu. Kdor pozna naše viharno politiško življenje, ve, da je ta dogodek sad škofove politike na Kranjskem. Kam-nje, s katerim se jehotelo potolči g. župnika Ant. Brceta, je razstavljeno v sorskem župnišču na ogled. Domače in tuje občinstvo se vljudno vabi, naj si ga ogleda in pri tem kaj na korist družbe sv. Cirila in Me-voda podari. Bodite uverjeni go spod župnik, da doboste za ta čin zapt ega mladeniča v naši fari častn dostilo. Vojna na Daljnem vztoku. Pomorska bitka pred Port Arturjem. Admiral MatuseviČ je poslal v soboto carju Nikolaju tole brzojavko: Dne" 10. t. m. je pričelo naše bro-dovje, obstoječe iz 6 oklopnic, kri-žark »Askold«, »Palada«, »Diana« in »Novik« in 8 torpedovk, zapuščati Port Artur. Japonci so se proti našim bojnim silam koncentrirali v treh bojih. Naše brodovje je manevriralo z namenom, si otvoriti proBto pot med sovražnimi ladjami. Med tem Časom so metale sovražne l*d|e plavajoče mine proti načemu ladjev.u, kar je znatno otežkočilo naše akcije. Ob 1. uri popoldne se je posrečilo našemu brodovju po 40 minut tra jajočem boju si otvor'ti pot in od pluti v smeri proti Šmtungu. Sovražne ladje so ra* zasledovale z vsemi močmi. Ob 5. uri popoldne se je boj z nova pričel in je trajal pod približno enakimi pogoji celih pet ur. Tekom tega boja je pal poveljnik brodovja Vitheft, dočim je bil poveljnik oklopnice »Cesarevič« ranjen in je izgubil zavest. Skoro istočasno je bilo poškodovano na »Cesareviču« krmilo, da je bila oklopnica prisiljena, se za 40 minut ustaviti. Zbog tega so bile druge Jadje primorane, da so manevrirale okoli »Cesareviča«. Poveljstvo eska-dre je prevzel knez Uhtomski, poveljstvo oklopnice »Cesarevič« pa najstarejši častnik. Ko je nastala noč, n i »C e s a r e v ič« v e č mogel slediti ostalemu brodovju; izgubil gaje iz vidika in plul v smeri proti jugu, da bi po skusil z lastno svojo močjo dospetivVladivostok. Ponoči so Japonci še opetovano napadli ladjo z minami; ob zori je »Cesarevič« priplul do Š*ngtunga. Temu svojemu poročilu še do stavlja M&tusevič: Ko se je dognalo, da »Cesarevič« ne more dospeti v Vladivostok, je odplul v Kiaočao, kamor je doppel ob 9 uri zvečer in tamkaj našel križarko »Novik« in torpedovko »Bezšumni«. Poleg admirala Vithefta so bili ubiti še trije oficirji, Š88t pa jih je bilo ranjenih, med Djimi tudi Ivanov, poveljnik »Cesareviča«. Število padlih in ranjenih pomorščakov pa še ni natanko dognano. Admiral Togo pa poroča: Rusko brodovje, je v bitki dne 10. t. m., kakor se kaže, hudo trpelo. Poškodovanih je bilo najbrže 5 ruskih ladij, med njimi tudi »Retvizan«, ki je bil iz daljave 3500 metrov večkrat zadet; oklopnica »Pobjeda« je izgubila dva jambora, oden top pa ji je bil uničen. Ruske križarke pa so razmeroma malo trpele Japonci so izgubili okoli 170 mož in sicer je bilo ubitih 12 častnikov in 52 mož, ranjenih pa 12 častnikov in 121 mož. O »Cesareviču« se poroča iz Tsingtava: »Cesarevič« je v noči 11. t. m. priplul semkaj s hitrostjo 4 morskih milj. Da je to hitrost dosegel, je moral porabiti veliko množino premoga. Krmilo je zlomljeno, en top neranljiv, jambori razbiti, dimniki prestreljeni, na poveljnikovem mo-stiču in na drugih mestih se nahajajo luže krvi. Poškodbe pod vodno črto so se začasno popravile. Ladja je bila v bitki 10. t. m. neprestano od opoldne do noči izpostavljena sovražnemu ognju. Ob 12. uri opoldne jead-mirala Vithefta zadela japonska g r n n a t a i n g a r a z t r g a 1 a na k t s*. O i njeg>vega teles* s 5 našli samo še eno nogo. N* »Cesireviču« je bilo v celem ubitih 15 mož, ranjenih pa je blo 40. V četrtek popoldne je priplula v Tsingtao neka ruska torpedovka, ki je bila tvkisto poškodovana. Pol ure kasneje je dospela tja križarka »Novik«; naložila je premog in odplula 12 t. m ob 3 uri popoldne neznano kam Na večer 14 t. m. se je pojavil na obzorju »Askold« v spremstvu ene torptdovke in skušal priti v luko. Ker je pa naletel na japonske križarke, se je zopet oddaljil. Pri rtu Štntung v bližini bojišča križari več japonskih ladij. Japonsko kršenje mednar. prava. Kako so se Japonci proti določbam mednarodnega prava polastili ruske torpedovko »Rezvij:« v nevtralnem pristanišču Čifu, smo že zadnjič poročali. Iz Cifua se o tej za devi brzojavlja: Danes v petek ob 1. ponoči ste pripluli v tukajšnje pristanišče dve japonski torpedovki. Poročevalec »Daily Telegrapha« je šel na krov ene izmed torpedovk in je izvedel, da imata ladji ukaz, se polastiti ruske torpedovko »Rezviji«, ki se je usidrala v luki. Ob 4. uri zjutraj so Japonci napadli rusko ladjo dasi je bila le-ta že razorožena. Vnel se je ljut boj in Japonci so poskušali torpedovko razstreliti, kar je rusko posadko prisililo, da je skočila v morje in se na ta način rešila. Japonska flotila je ob pol petih zapu stila luko in odvedla sabo rusko torpedovko. S tem so Japonci na neSuven način kršili mednarodno pravo in rušili pravice nevtralnih pristanišč in »Dai!y Telegraph« naglasa s posebnim poudarkom, da še lahko to neza slišano dejanje Japoncev izzove nevarne diploma-tične konflikte. V isti zadevi se še poroča: Japonski torpedovki, ki ste napadli rusko ladjo »Rezviji«, se imenujete »Avazozimo« in »Kazumi«. Japonci so poslali na krov ruske torpedovke svojega odposlanca, ki je Ruse pozval, da naj takoj zapuste pristanišče. Poveljnik Roščakovski je odgovoril, da je »Rezviji« razorožen in so njegovi stroji že neporabni in da je cela zadeva sedaj v rokah Kitajcev. Nato je Roščakovski dal baje povelje, ladjo razstreliti; istočasno pa je prijel japonskega oficirja in skočil z njim v morje. Cuje se, da je Roščakovski utonil, drugi viri pa zatajujejo, da je samo težko ranjen in da so ga njegovi prijatelji skrili. Deset minut kasneje je pod povelj-nikovim mostičem počila bomba in ga raznesla, ladja sama pa je ostala nepoškodovana. Splošno začudenje vlada povsodi, da Kitajci niso ganili s prstom, dasi so Japonci na tak način v nevtralni luki kršili mednarodno pravo! Izpred Port Arturja. Ruski častniki v Čifu pripovedujejo, da so Japonci te dni pričeli s tridnevnim bombardiranjem Port Arturja. Granate so padale v mesto kakor toča, a prodajalne so ostale zaprte samo prva dva dni; tretji dai so trgovine zopet redno poslovale. Napadi z bajoneti so bili na celi črti odbiti in Japonci so imeli kolosalne izgube. V mestu je jela neka hiša goreti, a ogenj je bil skOro pogašen. Kapitan »Rezvij a« je kategorično izjavil, da Japoncine bodomogli zavzeti trdnjave. Okoli trdnjave je bojišče posejano z mrtveci, vendar pa so ruske izgube neznatne. Pred tremi dnevi so Japonci navalili na glavno črto utrdb; pehota je naskočila pozicije z bajoneti; Rusi so ji zastopili pot takisto z bajoneti. Vnelo se je krvavo klanje, vkaterem so bili uničeni celi japonski polki. Pretekli torek so Rusi nenadoma napadli Takušan. Splezali so preko skal in gorskih sten ter pobili japonske predstraie. Vnel se je ljut boj, v katerega je poseglo tudi rusko brodovje: Končno so Rusi znova zavzeli Takušan. Klanje je bilo grozovito in japonske izgube naravnost strašne. Boj z viadivostoškim bro-dovjem. Admiral Kamimura je poslal o boju z vladivostoškimi križarkami tole poročilo: Ob zori 14. t. m. je zadela naša eskadra ob rtu Ulsan na jugovzhodnem korejskem obrežju na tri ladje vladivostoškega brodovja, ki so plule proti jugu Čim so nas križarke opazile, so skušale uteči proti severu, kar smo jim pa zabranili. Ob 5 uri 23 min. se je nato pričel boj. Na sovražnih ladjah je opetovano nastal vsled naših strelov ogenj in križarke so, kakor se zdi, hudo trpele, zlasti »Rjurik«. Končno je sovražnik z najskrajnejšo hitrostjo pobegnil proti severu, pustivši na bojišču »Rjurika«, ki se je na to potopil. Naše brodovje se je potrudilo rešiti potaljajoče se Ruse in je sprejelo na krov okoli 600 mož. Reuterjev urad javlja iz Naga-sakija, da je v ponedeljek dospela v Saseho ladja, ki je imela na krovu 600 Rusov, ki so se rešili z »Rjurika«. Istočasno s to ladjo je priplul tudi japonski lazaretni parnik s 77 ranjenimi japonskimi pomorščaki. Med ranjenimi se nahaja tudi cesarski princ Kapšo. O izidu vojne, Vclezanimivo je mnenje polkovnika Tanere, pruskega vojnega zaupnika na mandžurskem bojišču, o končnem izidu rusko-japonske vojne. Polkovnik Tanera piše: „Mnogi me sprašujejo o končnem izidu rusko-japonske vojne. Izpovedal bom torej odkrito o tej zadevi svoje mnenje. Glede vprašanja v Port Arturju stojim jaz na popolnoma drugem stališču, kakor general Meckel, učitelj Japoncev. On veruje v skorajšnje zavzetje j Port Arturja, jaz pa tega ne veruj e m. Jaz sem prepričan, da se Japonci ali sploh ne polaste Port Arturja, ali ga pa z a v-zemo šele takrat, ko bo že zanje brez vsakega pomena. Po mojem mnenju so Japonci vojno že zaigrali! Oni bi mogli računati na gotovi uspeh samo v tem slučaju, ako bi takoj pri prvem navalu na Port Artur zavzeli to trdnjavo in se na to močno utrdili v severni Koreji. Njihovo prodiranje v notranjost Mandžurskc smatram jaz za veliko napako in verjetno je, da jih dovede to prodiranje do popolnega končnega poraza. NaglaŠam, da temelji naloga ruske armade sedaj v tem, da zadržuje japonsko prodiranje proti severu z brezpomembnimi boji in si s tem pridobi časa za svoje okrepljenje. Ako se Rusi pri tem tudi začasno umaknejo iz Mukdena in drugih mest, ne more to ni malo škodovati končnemu smotru. Umikanje se ima nadaljevati do tega časa, dokler ne bo zbrana v Mandžur-ski dovolj številna ruska vojska, dokler se ne združi baltiška eskadra z vladi-vostoŠkimi križarkami in z ladjami, ki operirajo v Rdečem morju in dokler ne razbije to združeno ladjevje japonskega brodovja in se ne polasti gospodstva na morju. V tem trenotku stopi šele ruska armada — četudi morda iz Harbina — v ofenzivo, s tem pa se tudi prične umikanje Japoncev na celi črti — druga Bereziua, samo s to razliko, da bo v tem slučaju Be-rezina — okcan! In to se zgodi za časa strašnega mraza pozimi ali v rani spomladi 1. 1904—05. To bode tudi konec Japonske!" Cesar na Češkem. Praga, 16. avguita. Dines se je pripeljal cesar Franc Jožef v Marijine vare, kjer biva angleški kralj Edvard. V Budjejovicah in v Plznu so cesarja pozdravili zastopniki oblast nij in razne korporacije. Na kolodvoru v Marijinih varih je sprejel cesarja, ki je bil oblečen v uniformo angleškega admirala, kralj Eivard. Oba vladarja sta se presrčno pozdravila. Mestni zastop je podaril cesarju krasen pokal. Jutri se odpelje cesar v Karlove vare. Ameriško-turški spor. London, 12. avgusta. Kakor znano, je nastal spor med Turčijo in Zedinjenimi državami zaradi tega, ker noče Turčija priznati ameriškim državljanom istih ugodnosti, kakršne uživajo podložniki evropskih velesil. Toiadevna nesporazumljenja pa že trajajo več let, da pa so ravno sedaj prikipela do vrhunca, razlagajo si v Ameriki tudi s tem, da potrebuje predsednik R o o s e v e 11 velik po litični uspeh, da izpodrine pri pred stoječih volitvah svojega nevarnega tekmeca. Kakor znano, sta si Roose-velt in njegov protikandidat, demokrat Parker, ravno v tem vprašanju popolnoma nasprotna. Parker namreč noče ničesar slišati o ameriških državljanih, ki se potikajo iz ven domovine. Pa tudi Turčija ne more ameriških zahtev kratkomalo priznati, ker je največ ameriških državljanov Armencev, ki so Turčiji zelo neljubi prebivalci. Armenci si namreč nalašč izposlujejo ameriško državljanstvo ali pa se postavijo vsaj pod varstvo ameriškega konzulata s tem, da plačajo le vpisnino. Ker je bilo pri zadnjih armenskih nemirih v Mali Aziji mnogim Armencem, ki bo na omenjeni način pod ameriško zaščito, poškodovano imetje, zahtevajo Zedinjene države tudi za to primerno odškodnino od Turčije. Carigrad, 12 avcusta. Aine riško brodovje se je v Smirni zasidralo nasproti carinskemu uradu v taki razvrstitvi, da je pričakovati vsako uro, da se začne akcija. Carigrad, 13 avgust*. Kot odgovor na ameriške zahteve je turška vlada danes ustno zagotovila, da bo dala zadoščenje! Dasi taka obljuba še ni merodajna, vendar je upati, da se spor poravna še nvrnim potom. Dopisi. Iz Starega trga pri Ložu. Neki debeloglavec z Vrbuike brusi v „Domoljubu" svoj jezik zaradi neke gospodične, ki „Narod" bere. Ko bi ona brala oni smradljivi „Domoljub", smela bi ga brati tudi v cerkvi. Kaj ne bi bilo bolje, ko bi mož pred svojim pragom pomel smrad, da ne bi tako smrdelo kadar gredo gospod kaplan ali kak drugi potnik, saj si morajo ljudje z žepnimi robci nos zatisniti radi tistega smradu. Smrdljivi „Domoljub" od 4. avgusta t. 1. je pisal, da rečena gospodična še celo grede k maši se ne more ločiti od „Slov. Naroda". To je sama konsumarska laž, kajti jaz sam sem na svoje oči večkrat videl gospodično z Vrhnike po cesti iti, pa nikdar z „Narodom" v roki. PaČ pa opažam večkrat kakega konsumarja z „Domoljubom" v roki. Sicer pa je le čast za vsakega kdor „Narodtt bere. „Narod" se je bral, ko takib backov kot so „Domoljubovi" bralci še na svetu ni bilo in bral se bo, ko jih na svetu ne bo. Če ima „Domoljubov" dopisnik korajžo, naj se podpiše. Domače in razne novice. — Po zborovanju na Poljani. Iz bel jaške okolice se nam piše: Ko sem bil čital poročilo v 182. Številki „Slovenca" o zadnjem shodu našega takozvanega „Kat.-polit. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", ki se je vršil preteklo nedeljo na Poljani pri Prevaljab, pograbila me je pri nekaterih izvajanjih kar jeza, ko sem videl, da se javno drugače govori, nego se v resnici dela. Ali se ne pravi sipati pesek v oči našemu nerazsodnemu kmetskemu ljudstvu, ako govori g. posl. Grafen -auer, „da je g. dr. Brejc gospodom pri naših sodnijah štreno zmešal". Ej, mili bože, kaj bi tako otročje govorili. Dr. Brejc je imel gotovo dober namen ali ves uspeh njegovega nastopa je, da smo izgubili še tiste male drobtinice pravic, ki smo jih Slovenci do tje pri koroških sodiščih uživali. Prej je bilo mogoče vsakemu Slovencu pri naših sodiščih posluževati se slovenskega je- zika, od dr. Brejčevega nastopa naprej pa morajo baje vsi obtoženci, priče in zagovorniki, ki so zmožni nemškega jezika, posluževati se le slednjega, in ne svojega slovenskega maternega jezika. Temu se je sedaj menda tudi g. dr. Brejc sam uklonil, vsaj slišali še nismo, da je že kaj proti tej nezaslišani krivici ukrenil. Poslužuje se rad ali nerad nemščine v gavdij naših nasprotnikov, ali pa pusti celo v zadnjem trenutku svoje klijente na cedilu, kakor je to storil nedavno pri župniku S v a t o n u, ker se poleg tega odločnega Slovana ni upal z nemškim zagovorom nastopiti, slovenskega jezika bi se pa ne bi bil smel poslužiti po najnovejši praksi naših sodnikov. Toliko v tej zadevi. — Značilno je tudi, kar je povedal ljubljenec nemškega škofa dr. Kalina, g. msgr. Val. Pod-gorc. On je poudarjal v svojem govoru med drugim tudi tole: „Učiteljev nimamo na svoji strani. Ustanovili smo „Učiteljski Dom", a čudno: letos nobeden ni prosil podpore". Temu se ni čuditi. „Učit. Dom" naj bi skrbel za narodno vzgojo slovenskih učiteljev, pa bi bilo dobro; dokler pa se bode zahtevalo od njih, da morajo znati ves veliki katekizem na pamet in da morajo vsekdar in povsod živeti in delati na podlagi edino zveličavnih Podgor-čevih krščanskih načel, bode se pa težko dobilo dovolj potrebnega materijala. — Dalje pravi: „Tudi v „Mari-nišče" je prosilo jako malo slovenskih kmečkih fantov. Če nasprotniki kaj dobrega storijo, pustijo vas plačati. Vi se pa še teh dobrot ne poslužujete! Na celem svetu ni tako neumne vzgoje, da bi se poučevalo v tujšČini in ne v materinem jeziku. In zakaj taka šola nima uspeha? Ker otrok učitelja tujca sovraži. Mir hočejo imeti Nemci v deželi. Kako ga razumejo ? Da bi Slovenec hlapčeval in molčal!" — Lepe besede so to! Poglejmo si pa sedaj tudi, kaka so dejanja: V celovško škofijsko „Marijanišče" je vstopalo do sedaj vedno precej nadarjenih slovenskih dečkov iz dežele, ker so za to poskrbeli v prvi vrsti duhovniki iz raznih krajev, ponajveč le zavoljo tega, da se ni preveč naše nadebudne mladine podajalo na visoke šole v Gradec in na Dunaj, kjer baje vsak izgubi najprvo vero, potem pa še svojo dušo. V „Marijanišču" pa ti naši ubogi slovenski trpini ne smejo slovenski čutiti, ne smejo se posluževati svojega maternega slovenskega jezika, ne smejo med seboj govoriti slovenski, ker je treba, da se bolje izurijo v nemščini (slovenskega jezika iz koroških ljudskih šol itak ne znajo) in strogo, strogo je zabranjeno slovenskim dijakom v „Marijanišču" govoriti slovenski, ako je le en sam nemški dijak slučajno med njimi. Da pa je tako, zato že poskrbijo razni nemški in slovenski prefekti te Škofove kosarne. Posledica temu je ta, da naši slovenski fantje v „Marijanišče" ne silijo več tako zelo in se podajajo raje na druge gimnazije, v Kranj itd. In kdo ima nad Slovenci v „Marijanišču" danes odločilno besedo? G. msgr. Val. Podgorc, tisti Pod-gorc, ki bi nas vse najraje v Žlici vode utopil, samo da bi videl uveljavljena svoja pogubna načela in zmago nemškega škofa dr. Kahna nad koroškimi Slovenci. Šele nedavno je neki odličen kmet izustil precej pomenljive besede, ko je dejal: „Gospod Podgorc so sicer en fajn gespud, le načela nimajo pravega", in to je tudi resnica. Načela glede na slovensko narodnost sploh nima nobenega in on je našim slovenskim težnjam bolj nevaren, nego katerikoli najhujši nasprotnik Nemec, ker nam je slednji odkrit v svojem nastopanju in delovanju, prvi pa na vse strani zapet in neizprosen v svoji klerikalni trmi. — Čudno je tudi to, da je zborovanje otvoril in vodil ter navzoče pozdravljal kar g. Podgorc, ko je bil predsednik društva g. Grafenauer vendar sam navzoč. Ali res že mora gosti g. Podgorc povsod na prve gosli? In ti Grafenauer, ruski kolos, nekdaj up in nada za boljšo bodočnost našo, ti si mu počel opravljati hlapčevska dela? Bogme, da se ne sramuješ; več ti danes ne morem reči! M. — »Slovenec" je priobčil več člankov pod naslovom »Evh^ristični shoda. Nas je silila naša dolžnost, da pmo to grozno čvekarijo prebrali. Bralci nam lahko verjamejo, da smo pri Čitanju teh člankov trpeli kakor duše v vicah. L-5 prav na koncu teh člankov smo dobili nekaj pametnih besed, ki pa seveda niso zrasle na zelniku »Slovenčevega« člankarja, nego so prepisane iz sv. Pavla. »Non enim in sermone eat regnum Dei, sed in vir tu te«. Kako pridejo te besede v »Slovenca«? Kar čudili smo se, da čitamo v umazanem glasilu kranjskih klerikalcev izrek, ki ga nihče tako ne tepta, kakor ravno ti naši dušni pastirji. Farovški škandali — tisti, ki so prišli v javnost, in tisti, ki emo jih velikodušno zamolčali — oznanjajo glasno in jasno, da se na Kranjskem »velečastiti gospodje« za povelje sv. Pavla nič več ne brigajo kot za lanski sneg. Molitev in posebaa krepost — to nima pri klerikalc h na Kranjskem nobenega kredita več; kraljestvo božje iščejo ti ljudje v političnem in osebnem hujskanju, v konsumih, v posojilnic »h itd. itd. Zgledi kreposti, ki nam jih dajejo klerikalci, so taki, da vsak spodoben človek že pljune, če se nanje le spomni. Naj bodo klerikalci v prihodnje previdnejši pri izberi citatov, sicer se zna zgoditi, da bomo njih katoliško krepost ilustrirali. — Novo mašo so imeli v nedeljo v Mengšu. Novomašnika so častili kakor kakega imenitnika. Mladeniču, ki je čital novo mašo, so postavili šest sla volo ko v. Daleč emo prišli! Zdaj se že postavlja mladeniču po šest slavolokov samo zato, ker je šolske nauke dovršil in si pomagal do lahkega kruha. Upamo, da najde ta zgled mnogo posnemovalcev. Ce zasluži absolviran leme* natar šest slavolokov, potem zasluži vsak abiturijent vsaj tri in kdor dovrši četrti razred ljudske šole, vsaj enega. Radovedni smo le, koliko slavolokov postavijo Mengšani sedanjemu novomašniku, če bo kdaj res kaj koristnega storil. Končno moramo še omeniti, da je imel pri ti novi maši kranjski tehant Tone Koblar »sedanjim razmeram zelo primeren govor«. No, to je moral biti lep govor! — Škof Bonaventuna — in politična oblast, li gornjegrad- ekega okraja se nam piše: Škof Bo-naventura ima v našem okraju naj večje lovišče, saj je skoro tretjina vseh gozdov v njegovih rokah, a vendar še s tem ni zadovoljen, marveč hoče imeti ves lov v našem okraju v svojih rokah. Letos so bili vsi ob činski lovi po preteku zakonite dobe razpisani na dražbo, med temi tudi občinska lova v Lučah in na Ljubnem, katera je imel sedaj za bagatelo v najemu ljubljanski škof. Ker so pa v teh lovih smeli loviti samo prijatelji škofovega oskrbnika — večinoma Nemci in nemškutarji — in se je divjačina tako razplodila tekom let, da je delala kmetom ogromne škode, ne da bi j h škof za to oškodoval, so kmetje v teh občinah sklenili, da napno vse sile, da letos izdr&žbalov kak domačin, naj stane to, kolikor hoče. In res je izdražbal lov na Ljubnem Fran Budna, v Lučah pa A. Pečovuik, in sicer vsak za 401 K, dočim je preje škof plačeval zakupa samo nekaj nad 100 K. Topa seveda škofovemu oskrbništvu ni bilo prav in vložilo je na politično ekspozituro priziv proti oddaji lova. Ii desi ta priziv ni imel nikakega zakonitega temelja, je okrajni glavar Suppanobioh rekurzu vendarle ugodil in dražbo razveljavil, češ, da je »utemeljeno domnevanje, da lov ni dražbal posa meznik, marveč cela skupina udeležencev«, kar pa je baje po neki ministrski naredbi iz leta 1852. nedopustno. Nečemo se spuščati v raziska-vanje, dali je dopuBtno na podlagi samih »domnevanj« razveljavljati pravomočne odredbe, pri katerih je interveniral sam glavar, konstatiramo samo, da doseže škofovo oskrbniŠtvo pri o. kr. politični ekspozituri vse, karkoli hoče. Med drugim spominjamo 'lu samo, kako se dovoljuje škofu brez zadržka sekati les, kako se je dala škofovemu oskrbništvu predpravica plavbe lesa na škodo vsem drugim posestnikom in lesnim trgovcem v celem okraju itd. Umestno je torej vprašanje, ali je g. okrajni glavar v Mozirju samo za škofa in njegovega oskrbnika tukaj, ali ni morda tudi poklican v to, da ščiti tudi interese prebivalstva v tem okraju proti pre-šernosti škofa in njegovega valpta? Očividno je, da obstoje neke čudne razmere med škofovim oskrbnikom in politično ekspozituro in da te pojasnimo, se bodemo potrudili. Sicer pa bodemo poskrbeli, da škofova drevesa pri nas ne bodo rasla v ne besa, četudi jih zaliva lelemožni g. Suppanchich. — Deželnozborska volitev na Štajerskem. Dne 11. t. m. popoldne so se zaupniki iz sodnij-skih okrajev Ptuj, Rogatec, Ormož, Ljutomer, Kozje, Sevnica itd. v Poličanah posvetovali zaradi kandidata v četrti kuriji. Posvetovanje je trajalo kratek čas, vsi navzoči brez vsake izjeme so se izrekli za kandidaturo državnega poslanca dr. Ploja. Vprašanje glede kandidata je sedaj tudi za volilni okraj Ptuj itd. rečeno; volilni odbori in politična društva morajo sedaj povsod pričeti vsestransko energično agitacijo. — Kdo je izdal iredento. Iz Trsta se nam poroča: Znano je, da bo različni italijanski listi dolžili kanonika Fajduttija v Gorici, da je njegov netjak izdal tržaški policiji, da imajo v laškem telovadnem društvu skrite bombe in da pripravljajo več atentatov. Kanonik je vsled tega nastopil pot tožbe proti iredentov-skemu »Independentu«, ki se je prvi valetel v Fajduttija. A glej, kaj je zdaj prišlo na dan? Da je prav »Independentejev« reporter Petronio svoje prija-teljein somišljenike ovadil policiji. — Papež in krščanska demokracija. Pred kratkim je izdal papež velevažno okrožnico o krščanski demokraciji. Vse evropsko časopisje je pisalo o tej okrožnici, ki je glede organizacije in smeri katoliške armade poleg „Motu proprio" gotovo najvažnejša odredba, kar jih je izdal sedanji papež. „Slovencu" se ni zdelo vredno, da bi bil kaj pisal o tej okrožnici. Nič drugega se mu ni zdelo vredno o njej zapisati nego besede „papež poravna prepire v katoliški organizaciji italijanski." Pozvali smo „Slovenca", naj vender pove kaj o ti papeževi okrožnici, a „Slovenec" se ni odzval z nobeno besedo. Tisto sieparjenje kakor z „Motu proprio" se ponavlja pri „Slovencu" tudi zdaj. Za vsako novo mašo, za vsak „spasw kakega kaplanČeta in celo za „Menažerijo v Gradišču" ima več prostora, kot za papeževe velevažne, ves svet zanima j oče dekrete. Ali ni to preznačilno? Ali to ne kaže, kako šenklavški kaplanje papeža prezirajo, ali to ne kaže, da morajo ti „SlovenČevi" r e d a k t e r j i imeti slabo vest? Najžalostnejšo vlogo pa izvajajo tisti backi, ki se zbirajo okrog zastave sv. Mihelja. Papež izdaja velevažne ukaze glede krščanske demokracije, tem krščanskim demokratom je pa vse eno, kaj je na teh papeževih ukazih. In mi se nič ne Čudimo, saj te reve nimajo pojma ne o krščanstvu ne o socijalstvu nego slede slepo kot pravi backi — Črni suknji, pa naj jih pelje kamor hoče. — Napaden duhovnik. Ie Medvod se nam brzojavlja: Župnik B e r c e v Sori je bil v nedeljo s kamenjem tolovajsko napaden, a je ostal nepoškodovan. Napadalca, ki je pristaš klerikalnega župana Smovca, bo že prijeli. — Naroden škandal prve vrste so uprizorili katoliški duhovniki v slovenskih Renčah na Goriškem. Neki ponemčeni Lah, ki se je priklatil v Renče in še danes ne zna slovenskega jezika, je daroval cerkvi »pomalan glaž«. Za uslugo so šli duhovniki pri obo. volitvah v boj, da postane ta ponemčeni, slovenskega jezika nezmožni Lah župan slovenske občine Renče. S pijačo, z denarjem in z duhovniško agitaoijo se je tudi posrečilo dobiti večino, ki posadi ponemčenega Laha na županski Btolec. Tako vidimo povsod in-ternaoijonalizem rimskih klerikalcev. — Pomiloščenje. Cesar je povodom svojega rojstnega dne po-milostil 88 kaznjencev. Šest izmed teh jih je v Begunjah. — Razpisana podpora. S pričetkom tekočega šolskega leta podeliti je občinskemu avetu v Ljubljani v hvaležen spomin na cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 400 K, do katere imajo pravico deklioe, ki bo dovršile tukajšnjo strokovno šolo in se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa ter v ta namen obiskovati dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi. Prošnje za podelitev te podpore, ki se dovoljuje za vso učno dobo, vložiti je do konca t. m. pri mestnem magistratu ljubljanskem. — Slovanska narodna in obrtna razstava pod pokroviteljstvom Slovanske Zveze v Cleve-landu, Ohio, bo od 21. do 27. nov. t. 1. Ta razstava bo prirejena tako, da bi uspevala ne samo poučno, vzgojevalno, temveč tudi gmotno, da bi otvorili tu v Ameriki trg za slovanske okraševalne in druge koristne izdelke. Mnogokrat se pritožujejo rojaki v stari domovini, da so izselniki svojemu narodu popolnoma izgubljeni. Mi izselniki bi se morali potruditi, da bi dokazali, da moremo tudi v tujini biti koristni svojemu rodu v njegovem boju za narodni in dostikrat tudi za življenjski obstanek. Ako se nam posreči pridobiti in razširiti tu v Ameriki trg za mnoge slovanske izdelke, ki so nam posebno lastni, se poveča vir dohodkov in obstanek našega naroda bodisi tukaj bodisi v stari domovini. Na primer na Češkem v Šumavi, kjer bijejo Čehi trd boj za narodni obstanek, izdelujejo češke žene krasne Čipke, katerih prodajo posreduje dostikrat živelj, neprjazen našemu narodu in nenaklonjen izdelovalkam samim. In ono korist in dobiček, ki bi ga morale imeti naše češke žene kot zameno za njih trud, spretnost in umetniške izdelke, pogoltnejo njihovi izsesovalci in neprijatelji našega naroda — in oni vir, ki bi moral služiti našemu narodu v ojačenje, se vporablja proti njegovim koristim. Na Slovaškem, kjer se izdelujejo ti krasni všivki, vladajo podobne razmere. Neko plemenitaško madjarsko društvo pokupi od naših Slovakinj te umetne izdelke za neznatno ceno in jih prodaja z velikanskim dobičkom. Ko oropajo na ta način slovaške žene za njihovo pravično plačilo, se niti ne zadovoljijo s tem, temveč oropajo jih nadalje še vsakega kredita za njihovo delo, ker prodajajo potem te izdelke po svetu — kot pristne madjarske izdelke. Naša razstava bo skušala izpre meniti to neopravičeno stanje stvari in obrniti vir dohodkov in časti našega nesrečnega naroda od njegovih nepri-jateljev v svojo lastno korist in korist svojega naroda. S tem dokažemo, da tudi v daljni tujini nismo prenehali biti koristni svojemu narodu. — Razstava bo razdeljena na sledeče: 1. Razstav-ljenje raznih predmetov, spadajočih v polje ornamentike (okraskov) in domače koristi, kakor: všivki, tkanine, Čipke, pleteni in vezeni predmeti, vsa okraše-valna dela, noše, orodje, kinči, igrače, hišna oprava, domače orodje, tiskarije, risanje itd. — vse, kar dokazuje narodni čut in ukus. 2. Fotografije itd. pokrajin, mest in poslopij, da se vzbudi pozornost ameriške javnosti na krasoto slovanske zemlje in vzbudi zanimanje turistov. — Fotografije iz raznih slovanskih naselbin v Ameriki z ozirom na objašnjenje našega položaja in napredka v tej novi domovini. Zbirke slovanskih časnikov in knjig. 3. Razni slovanski izdelki. — Oddelek za naše tovarnarje in trgovce. 4. Muzejski oddelek za zgodovinske predmete vsake vrste. Za vsak dan za časa razstave bo skrbljeno za kratek godbeni program z ozirom na slovanske narodne pesni in na sve-tovnoznano slovansko godbo. Predmete se more dati na posodo samo na razstavo in se po razstavi vrnejo — ali pa tudi za prodajo. Predmeti za prodajo se izroče posebni komisiji in zahtevana cena bo v slučaju prodaje izročena razstavljalcu. Predmete se more tudi darovati v korist razstave. * Ruski veliki knezi. Ka kor marsikje drug|e so tudi za Rusijo carski princi velik davek. Ruska carska rodbina ima 33 moških članov. Vsaki teh ima že po svojem roistvu pravico na letni dohodek 2 300.000 K. vsi dobivajo potemtakem okoli 77 milijonov kron. R.zen tega imajo veliki knezi mnogo gotovega premoženja, in sicer skupno 5000 angleških kvadratnih milj zemlje, tedaj štirideseti del vse evropske Rusije. Razen tega imajo 325 palač in gradov ter 20000 uslužbencev. Veliki knezi uživajo vse pravne in družabne privilegije. Ne morejo biti toženi niti biti poklioani za priče v javni pravdi. Za nje je posebno sodišče, ki se bavi s pravnimi spori članov carske hiša. Ako je v kaki pravdi potrebno pričanje katerega velikega knez«, mora sodna komisija priti v njegovo stanovanje ter tam prositi za njegovo izpoved. Velikemu knezu ni treba priseči, njegov podpis ima vrednost prisaare. * Žena — slonova dojilka. Nekemu italijanskemu listu poroča rojak iz Bingkoka (Sjam) da je neka kmetica vzela mladega slona, kateremu je mati takoj po poroda poginila, k evojim prsim. Kmetica mora biti res nenavadno čvrsta, zakaj razen svojega otroka je istočasno s svojim mlekom res zredila tudi slona. Vest je skoraj neverjetna, toda do* tični list je prinesel fotografijo, kako doji kmetica na levi strani svojega otroka, na desni pa mladega slona, ki pa ima že velikost srednjega teh t v. Rilec zavije slon pri sesanju kmetici preko rame. * Kako postaneš suh. Dr. Dornbltlth je priporočal sledeče: Mesa jej t »liko, kolikor ga ješ navadno, količino krompirja zmanjšaj na polovico navadnih porcij; močnate jedi, sladkor, sladki kompot opusti popolnoma; masla, mleka, smetane in polivke, katere se napravljajo navadno z mastjo, uživaj le majhno mero; lakoto si potolaži z obilno zelenjavo, svežim sadjem itd. žejo pa z malimi količinami mrzlih pijač, katere pij izven obedov. * Pozdravljanje blis ka. Kdor noče biti v Kvito v nekem južnoamerikanskem mestecu, neomi-kan in neotesan, mora blisk vedno spoštljivo pozdraviti. Blisk se namreč tam zelo spoštuje. Kakor hitro se zabliska na nebu, se vsakdo odkrije, bodisi da dežuje, kakor bi lilo iz škafa, bodisi da ni dežja. Pogled na obljudeno ulico med nevihto, ko se najbolj bliska, je nekak čuden, kajti vsak smatra svojim dolžnostim in znamenjem dobre vzgoje, da se odkrije temu nebesnemu žarku. * Služkinja — milijonarka. Iz Kolina se poroča: »Neka tuka,sna služkinja je postala hipoma milijonarka. Deklioo je dalje časa zasledovala tuja, elegantno opravljena dama. Deklica Bi ni mogla tolmačiti čudnega vedenja tujke, dokler se ji ta ni izdala za mater. OJe je že davno umrl. Ko je še obiskoval vseučilišče, dali so otroka najdeniščnici. Pozneje se je sled za otrokom izgubil, ker so iz najdeniščnice dajali otroke na vse strani. Mati se je med tem drugič omožila, a ni nehala iskati prve hčerke, dokler je sedaj ni našla. T*koi je dala hčerki nakazati v banki 100000 mark ter ji naznanila, da ji je oče zapustil več milijonov. * Vinska letina v Italiji. Letošnja vinska letina obeta biti glede množine in kakovosti splošno dobra, kakor v normalnih letih Na podlagi statistike prejšnjih let se pričakuje 41 do 43 milijonov hektolitrov vina. * Se nikdar ameriške zastave ni videl neki neznani farmer iz Coosa Co. v Pennsvlvaniji. Tudi poleg tega še pojma ni imel kaj ameriška zastava pomeni. Bilo je oni dan blizu nekega lumberskega šotora v bližini zakotnega mesteca Juniata v omenjeni county. Četa vladnih inženirjev je ravno merila gozd blizu šotora, ko pride mimo neki farmer in ponudi merilcem v prodajo nekaj slanine. Blizu so imeli merilci zapičeno v zemljo ameriško zastavo. Farmer jo zagleda in se čudi kosu tkanine, tako lepo pisane in progaste. Vpraša inženirje, kaj to pomeni. Oni sprva mislijo, da se šali z njimi, pa kmalu so spoznali, da mu je stvar resna. Mož Še nikdar ni videl ameriške zastave, še nikdar ni bil več kot 13 milj z doma in kar je pa še najbolj Čudno, je to, da ni vedel, kaj je v Ameriki četrti julij. Dober dokaz, da je imel še vse prste na rokah in na nogah. * Moderni zapravljivec. Šele 29letni marki Anglestv je dosegel rekord v zapravljivosti, zakaj v šestih letih je pognal 15 600 000 dolarjev svojega premoženja ter še napravil zraven 12,000 000 dolarjev dolga. Pa je tudi celih šest let ta-korekoč metal denar skozi okna. Preoblekel se je po desetkrat na dan, a k vsaki obleki si je vzel tudi novo uro z verižco, nove dijamantne prstane, kolikorkr&t je izpremenil na dan kravato, tolikrat si je vtaknil v njo novo dragoceno iglo. Graditi si je dal prekrasne ladjice, a peljal se je ž njimi le parkrat, potem pa jih prodal za neznatno ceno. Na svojih posestvih je dal zgraditi krasna gledal šča s čudovitimi dekoracijami. K predstavam pa je vabil le svoje delavce in vrtnarje. Avtomobil si je kupil za 13000 dolarjev, pa ga kmalu oddal. Na maškarade je pribajal posut z briljanti. Njegovi kožuhi so veljali po 28 000 dolarjev. In sedaj je ponosen, daje z 29 letom posku sil, kar življenje sploh more nuditi. * Mlada — stara mati. Gospa Antonio Rossova v New-Yorku je stara jedva 30 let, toda kljub temu je že — stara mati. Njena 151etna hčerka, „gospaM Gregorijeva, ima nam reč že mesec dni staro dete, čigar oče je star 18 let. Mati je še otrok in nosi kratko obleko. Ako se tudi njeno sedanje dete tako rano omoži, postane mama Ross s 45. letom prababica in s 60. letom praprababica. — Požrl prijatelju uho. V Budapešti sta se zaradi žen stepla špediter Mat. Gregorić" in natakar Vojtek. V pretepu je prvi zadnjemu odgriznil uho. Vojteku je bilo do tega, da mu uho nazaj prišijejo, zato sta z ženo vred prosila Gregorića, naj da odgriz-njeno uho, česar pa ta ni hotel storiti. Poslali so j)o policijo in policijskega zdravnika. Šele temu je Gregorić priznal, da je Vojtehovo uho — pogoltnil. Zdravnik je poslal po svoje aparate ter Čudnemu „ljudožrcu" izpral želodec. In res je prišlo Vojtehovo uho na dan, ki ga je sedaj veselemu ranjencu spretno prisil. * šaljiv samomor, V železniškem vozu na potovanju se je pričel razgovor med potniki o samomorih. Neki potnik pravi: Po mojem mnenju je izvršil najbolj zanimiv samomor Irec, ki je prisegel, da se bode umoril tako, da že prvi poizkus samomora izgubi življenje. „No,w fpravi drugi potnik, „vašega Irca je brez dvojbe pre kosil oni samomorilec, ki se je naslonil na ograjo mostu, sunil bodalce v srce, se ustrelil v glavo, zavžil strup in skočil v vodo." „To je pravljica," za-kličejo potniki, „in pravljice so nemogoče dandanes." „A kaj, to še vse skupaj ni nič," zakliče amerikanski oberst Dollar. „Poznal sem Francoza, ki je svoje priprave za samomor tako izvršil, da je o njem govoril ves svet. Oborožen z vrvjo, revolverjem, steklenico strupa in škatljico vžigalic se je podal na most ob morskem obrežju, na katerega je privezal vrv ter si zadrgnil vrat, spil je strup, z vžigalicami je za-žgal obleko in je skočil med tem, ko je sprožil v glavo namerjen revolver, v morje." No, ta je pa gotovo izvršil svoj namen, so zaklicali sopotniki. A kaj še, je rekel Amerikanec, kroglja je zgrešila svoj cilj in prestrelila vrv, vsled česar je padel Francoz v morje, ki je pogasilo gorečo obleko, pri tem je povžil toliko morske vode, da je moram izbljuvati zavžiti strup, in ker je bila ravno plima, so samomorilca vrgli morski valovi zdravega in živega na suho. Nadomestek za zrnato kavo. Pri boleznih na živcih, srcu in želodcu zdravnik večinoma prepove uživanje razdražljive zrnate kave. Ker pa si je njen priljubljeni okus skoro izpremenil v neizogibno potrebo in ker ima Kathreinerjeva Kneippova sladna kava spričo posebnega načina, po katerem se izdeluje, ta okus brez kvarnih lastnosti zrnate kave, zato se je pred več nego deset leti izkazala za edini, pravi nadomestek in zato so jo tudi uvedli kot takega. Kathreinerjeva Kneippova slađna kava je prirođen proizvod najtečnejše čistosti, ki jo takoj lahko spozna vsaka kupovalka, in naše gospodinje naj se zlasti čuvajo vseh zmletih „surogatov", ki izkušajo z najbolj neverjetnimi, izmiSljenimi imeni občinstvo varati o pravi sestavi teh „posebnosti". ton ihta Molfove ulice 12 8311 ordinira zopet. *K» «*• «A» .A. tJjU ,, ,-1- -h Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathrcinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v navojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. 'J) Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Lndovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. IfcSgT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. Loterijske srećke. r»i«n oku» Kave đojeiete t primot«niem foirave žitne kave OSKOSUEt »v* Vzorak dragovoljno. fJ04ina 6 kg. po&iljka 4 K 50 ti franoo. '„DOMAĆI PRIJATELJ" Vifdroit hitrim jitat ka* 9*r*favm Dunaj, 13. avgusta Trat, 6. avgusta Praga, 10. avgusta Line 6. avgusta Brno 17. avgusta. 77, 16, 3t 21. 31. 62, 5, 42, 90 44. 4, 5, 83, 2, 85. 80, 38, 46, 81, 77. 75, 33, 74, 43, 68. Grradeo, 13. avgusta 70, 78, 28, 66, 58. FRANC JOŽEFova GRENČICA ..pravzaprav reprezentant grenčič". (V. medic. odd. sploSne bolnice na Dunaju.) X Zarezane strešnike B#* vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) g Zidarsko opeko, cement g roman in portland glmasle v >; peči in štedilnike plošče s Š Za tlak samotne in cementne g*j kbkor turi i vse drugo stavbinsko blago ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P. Vidic & Gomp., Ljubljana. XXXXXXXXXXXX1XIXWL*.XXXXXXXXXXX! edgftarjjne deča zvezda * pntiuerpen Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidno pljiladelpbia družbe pri poSteni in snažni postrežbi. Natančen zanesljiv pouk in veljavne listke po 2frt jmI za železnice dobite v 978-13 kolodvorskih ulicah št. 41 mgm od Južnega kolodvoraVna„desno. = Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE" Ivan Nep. Resman. Zelo znižane vozne cene v Preje gld. 105. Kavno ista vožnja in postrežna Ti kakor preje* Iz Ljubljane v Novi-York samo 60 gld. s prosto dobro hrano ^©~v~Hamburgu~ v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i/1.