HRNUHfl TRIBUNE NE DAMO NIKOMUR Prejšnja številka Tribune, ki ste jo lahko kupovali v minulih dveh tednih, je rodila polemike v ražličnih raedijih, kf so se svoji raznolikosti primerno odzvalh Kratek kronološki pregled preberite v enerii od prispevkov v tej številki. Z izidom sporne Številke so se začeli nesporazuitu, neupravičeni ukrepi in zmeda. Kljub temu danes Ustate naslednjo številko. V ponedeljek, četrtega oktobra, je bito delo šodelavcev tribune onemogočeno, saj se kmaiu po eni url popoldue telefoii ni več odziva! na naše prošnje. Na PTT so nam kljub njihovi zfoglasnosti zagotovifi, da nam niso odkloplli telefona. da ne najdejo nobene napake \n da tudi do izpada zaradi menjave številk ni prišlo. Uganko za lntelektualce smo rešili, fo> smo dobili informadjo, da )e za komutiikadje odgovorni na zahtevo Janeza Drnovška, študentskega ministra sta založništvo in medije, odklopil telefon redakclji Trtbuae. Sevfcda sroo se takoj potrudtli in izdetali pfakate, s katerimi smo vas poskusili na najhitrejSi način osvestitL Kef jpa povprečen študent v vrsti za bone ne vidi nič razen slednjih, sta se na plakate odzvala samo dva. Pohvaljena. Ptakatf so bili sproti vestno odstranjenl In tako se je začelo. Prisegli smo sl, da Izbofujerao bitko za neodvisnost Tribune. Do konca. (Take revoludnarne parok še vedno zažgejol) tn )o na najrazličnfcjšlh naslovih še vedno bijemo. Studentska viada, pravzaprav njen predsednik Miha Kušar, saj minister zajinance Sergtf Pažar pmvi, da o stvart ni btl obveščen, Je medijem poslala Mrtenfe študenske viade o drugi števUki Trtbune. V njem seoprančigqjQštudentskijavnosti, seposebgpa vsem vefriim državljanomSlovenije. Studentska vlada (oziroma nekateri posamezniki, ki se skrtvajo za uradnim nazivoraJ) nam očita nežretost, standardno slabe Čtanke (brez stila fn vseblne), blatenje Cerkve in norčevartfe izkrščmske vere. Medijera so poslali Mnenje, še preden smo |im podarili nekaj izvo&ov Tribune, ikar pomenl, da so sl Jo samovoljno vzeU izpred naših vrat, kamor |o je odložil tiskar. (Če bl hotd kdo od inkriminiranih to tiiorda ovreči, tnu lahko postrežemo 2 dokazi. V Sloveniji velja namreč enotni čas, fax pa ima to dobro latnost, da izpiše točno uro sprejetna,) To smo ugotovili kljub naši najstniški poniglavosti. Razvajeni mladinci smo ocedili, da je stvar tako pomembna, da smo se istega dne*zvečer odločili obveštiti Bojana Krajnca (Studio CiLy}. Ta me je v svoji, naši podobni, mladinski ponigjavosti povabll kat v studio, kjer sera povedala, kaj se do^ja. Žal se je izkazalo, da nihče od vpletemh ministrov negleda Studia City, dapd verfame/ogovorfcam tistih, kijim redno pihqjo na dušo. jNaslednje jutro je telefon oživel, tako da smo se lahko naprej igrali revolucijo (biti revoluclonaren pomeni biti "in*). Revolucionirali smo kasneje Itv študentskem partamentu, na tiskovni konferenef, v oddajiRadia š(tudenc), na RGLu, Valu 202, na MARŠu, v Republiki, Mladinf, Drtevniku, Večeru, Delu... Zakaj se gremo revolucijo? Ker zahtevamo popolno vseblnsko avtonoraijo časoplsa, kar pomeni nevmešavan)e v uredniško politlko in zadostitev tistih pogojev, ki so za normalno delo potrebni. Ne dovolimo, da bi nam kdorkoli kradel Tribuno izpred vrat, samovoljno odklapljal telefone, trgal plakate, nas imenoval vse zgoraj našteto in se optavičeval zaradi našega početja. Sledn|e |e ne ravno običajna oblika komunikacije med dvema, na nasprotnib si straneh stoječima trdnjavama, saj pravega pomena še nisem uspela razvozlati. Ampak Vsemogočni je stvari zastavll tako, da zmaga tisti, kise bori zapravične ciffe s pravitnimi sredstvl Zato ne dvomim, da bomo zmagali. V isti sapi pa napmšam ministra faneza Drnovška in vse tiste, ki mu stepo vetjamefo ati dajejo potuho, ncgsv-;J?rnovšek, ibidem. ^^de na dejstva je večina medijev poročala ,W^'pbtrebno distanco in se bolj ali manj ^zavzela za svobodo medijev. Med večino ^iedijev ne spada dnevnik Slovenec, ki se je i&pretencioznim in površnim pisaniem eačelo s^ je 00 obvestilu, k« je4koj po izidu prejšnje, druge Številke Tribuniiiiedijem pdslal pedsiinik študentske vlade, Miha t^sar. Tiskana bešlda je dala tiskana|#ei|iflo in fotografirano besedo. Incidi|t se je vlačil pi<)istudiu city, RS-gjN|^fei(A^Š-u, Mladini, Republiki, Slovifiii, večeru, Dnevniku in po zobeh tistjh, kilozato poklicani in tistih, ki za to itlSo. Siledi ^o\|etek;izjay vpl^^MV^tih iz medijev. \ Hf šplah.:. -^ V.-t^^^"*-'- f;....---^,^ "NanlzkislcultupY ravrtCs ^gatžTficK Siabimi4ankl, blatj Cerkev in ^M^ iz krščahske vere, |odelavci s&^j&ktjjffi,' pubertetniški, poSlglavi |'n ražyaf|pii mladinci." Miha|^ Kušar,/ predš^ti^C študentske vladeji^bvestilu medij^m^^ celoti objavlj'^n^H^^^>vencu, š^^^i "Stalni nadzoFjeMifital vzrok za histcSftjo." Janez Drnq^^^jirtister za medijd »^. "Znano je, da so v časopisnem svetu Tribune večinoma levičarsko usmerjeni člani..." Vprašanje novinarja Igorja Kršinarja v intervjuju, ibidem. "S tem časopisnim svetom odlično sodelujem. (...) Mislim, da se bomo lahko sporazumeli." janez Drnovšek, ibidem. "Izražanje piscev je marsikdaj vulgarno" Povzetek izjave Mihe Kušarja v v Republiki, sedmega oktobra. "Študentski minister za informiranje Janez Drnovšek vse obtožbe zanika in poudarja, da 0 vmešavanju v delo uredništva ni govora." Ibidem. "Tribunaše tudi moti, da (...) Janez Drnovšek, noče priznati, da jim je odklopil telefon." Republika, osmi oktober. "Janez Drnovšek pravi, da bodo Tribuno še naprej podpirali, toda, če se kulturna raven le-te v prihodnje ne bo dvignila, razmišljajo 0 vzpostavitvi še enega študentskega časopisa." Ibidem. "Zakaj se študentska vlada opravičuje za l^ttbirip, v katero se ni bi smela vftiešavati^ ^ROivzetek izjave Lare Lah, uredriiji& ">gospddarsko-politične redakcije Triburie^ ^ftevhiku Dnevnik, osmega oktobra. J||§f f \"Po njegovem mnenju bi študent5k»W morala zaradi nestrinjanja z vsebinp^mM / sklicati časopisni svet, ne pa da je Q|Kp^' / dopise (inopravičila) posredovala^ptostft >; Povzetek izjave Darka Štrai^ član^ časopisnega sveta, ibidem. J|§tf ^ "Spor se je začel potem, ko so |||p plakate s "tiralico" za Kristusom." Po^^k izjave :JLw Lah, Slovenec, osmi ^»W ;*Parko Štrajn (...) je «Ba je bilo krščanstvo blateno 2000 letin zato tudi enega blatenja v Tribuni ne bo propadlo." Ibidem. "... študentska vlada (notoričen nasprotnik uredništva)..." Mladina, 12. oktober. Izjava duhovnika (pastorja) protestantske cerkve: NASLOVNICA S KRISTUSOM ME NE ŽALI FOTO: TINA HAUSER Kqj mislite o naslovnici Tribune? Aližali vašo vero? Pastor Filo Geza: Mene ta naslovnica ne žali. Mislim celo, da ne bi smela nikogar žaliti, najmanj pa Cerkev. Ne žali ne krščanstva ne Jezusa kot zgodovinske osebnosti. Cerkev in človek sta svobodna: Vsak mora biti toliko svoboden, da ni omejen. Besede kot je hipijevski stil, so besede našega časa, so besede mladega človeka, ki se išče. Izraža se svobodno. Da to žali nekatere, je normalno, ker so preveč zdogmatizirani. Kakšnaje razlika med protestanti in katoličani? Obojiste kristjani. Protenstatizem je pojav, ki je nastal zaradi pokvarjenosti Cerkve. Luther, ki je bil katoliški teolog, je hotel Cerkev očistiti srednjeveške pokvarjenosti. Ta se je ukvarjala z vsem, razen z besedo. Tajila je Sveto pismo, da je lahko manipulirala Ijudi. To se v katolicizmu dogaja še danes. Na strogi način hoče manipulirati ljudi, celo preko krščanske demokracije. Ljudi versko ograjujejo, jemljejo jim pluralizem življenja, s tem, da jim vsiljujejo svoj cerkveni nauk. Držati jih hočejo na vajetih. Ko je papež Luthra preklel in izključil iz Cerkve, je nastal protestantizem. Protestantska Cerkev je bolj svobodna, neodvisna je od Rima in papeža. Temelj je Biblija, beseda, ne pa Cerkev, papež, institucija. Tudi kulta Marije in ostalih primesi Cerkvene tradicije ne priznavamo. Priznavamo samo stvari iz Biblije. Naš namen je dati svetopisemski besedi življenje. Nimamo teh neumnosti, kot so celibat, čaščenje svetnikov, bežanje v samostan... Institucijo imamo samo zaradi organizacijskega vidika, ne sme pa biti cerkev sedlo politike. Cerkev mora vzgajati, ne pa vladati. KSENJA PERKO AKTUALNO Študentsfa vCadaje zatožita KUŠARJEV TAROK LJUBLJANA, 19.oktobra. - Študent-ska vlada je na včerajšnji tiskovni konferenci objavila, da bo v torek izdala nov komplet kart za tarok. Za osnovo so vzeli standardne Piat-nikove karte, na njih pa so upodobili motive iz študentskega življenja. Tako bodo na kraljih prikazani ministri študentske vlade (glej sliko), namesto škisa pa bo s parlamentarnopredsedniškim žezlom v roki upodobljen Marko Kušar. Da bi vlada dokazala svojo strankarsko nevtralnost, je na dame dala naslikati poslanke iz ultraleve SBJK (stranke bralk jane in Kiha), in to kljub temu, da omenjena stranka s svojim delovanjem - branjem Jane in Kiha - obstruira delo študentskega parla-menta. Na kavalih bodo prikazani pomočniki študentskih ministrov, medtem ko bodo na njih jahajočih jezdeci ostali nespremenjeni. Fanti pa prikazujejo osem brucov - po enega iz vsake republike in pokrajine. Na tarokih bodo namesto dosedanjih pohujšljivih prizorov - mornarjev, ki otipavajo dekleta ipd. - prikazani vsakdanji prizori iz študenstkega življenja. Tako bo na taroku XIV množica 342 študentov, ki z nasmehom na obrazu čakajo, da se pisarna za bone po opoldanski malici ponovne odpre. Na XIX bodo naslikani študentski poslanci, ki ogorčeno in upravičeno stavkajo zaradi sramotno nizke sejnine, saj prejemajo samo 3.600 SIT za skoraj tri ure dela. In to trdega, težaškega, odgovornega dela. Na XX bo pa uprizorjena celotna naklada Tribune na grmadi, v katere plamenu izginja skupaj z uredništvom. Na tiskovni konferenci je vlada še povedala, da so tudi pravila prilagodili današnjemu trenutku. Za veliko trulo (vse štiri kralje) bo igralec še vedno prejel 10 točk, najvecja trula (vsi kralji razen srca), pa bo vredna 200 točk. Bratska trula (pikov kralj in škis) prinese igralcu Ford Escort EFI. Povedali so tudi, da je eden izmed ministrov predlagal, da bi namesto štirih barv uvedli samo eno, in sicer križ, saj bi tako igro poenostavili in jo približali študentom, ki ob napornem študiju nimajo časa za razmišljanje, vendar je bil preglasovan. F.T. FOTO:TINAHAUSER O Kušarjevetn taroku Ljubljana - Tribuna je kot glasilo ŠOU razočarana nad nizko kulturno ravntjo Kušarjevega taroka, saj se je vlada odločila, da poleg standardno slabih iger (brez trule tn pagata ultirao) postreže tudi z blaterijent Tardka, oziroma z norčevanjem iz te družabno-zabavne igre. Tribuna je dolžna obveščati študentsko javnost o dogodkih na ŠOU, nikjer pa ni predpisano da mora obveščati Študentsko javaost o dogodkih na ŠOU, zato jeužaljenost vlade in ministrov, ki izhaja ravno iz tega spoznanja, brez osnove. S tera so tudi vsi tatoki, piki in križi v Kušarjevem taroku zgolj razvajenost in poniglavost omenjenih mladincev. Tribuna bo še naprej spoštovala akt o ustanovitvi in zato Javno sporoča, da se nikoii ni 1n se nikoli ne bo vmešavala v vladno politiko, Vendar pa Tribuna fesno razmišija o pripravi novega kompleta kart, kjer bi lahko dafi možnost tudi novim skupmara študentov, ki so pripravljeni naredttl tudi karte za kanasto in Šnopš. Upamo, da bo lahko že kmalu to neka primerjava dosedanjim, hkrati pa ideaina možnošt, da se dokaže najboljsi, |e sporočilo urednlštvo Tribune. Zakaj desne diktature naredijo manjškode od levih? Folk prej zašteka. VM o D o n o EI TRIBUNA je študentski časopis, ki ga izdaja ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE v Ljubljani (ŠOU). Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telefon 061-319-496, telefax 061-319-448. Uradne ure med 10 in 14 uro. Časopisni svet TRIBUNE: Tone Vidmar, Miran Božovič, Lev Kreft, Darko Štrajn, Antiša Korljan in Janez Drnovšek. Urednikovali so: Samo Resnik (novice iz sveta, lektura), Manica Ferenc (univerza, študij, izobraževanje), Nataša Novak (kultura in oblikovanje), Lara Lah (reportaže, politika in gospodarstvo), Tina Miličev, Ksenja Perko (obe študentski informator), Primož Trobevšek (zobotrebčarstvo) in Gorazd Drevenšek, ki je za vse odgovoren. Prelom: SLOVENEC, računalniška podpora: Zoran Obradovič Vodja izvedbe poslov: Mojca Prestor-, uradne ure od 10-14 ure. Sprejema naročila na časopis, male oglase, skrbi za oglaševanje. Oglasno trženje: Matej Krivic Tisk: DELO Naslednja številka izide 3. novembra (razen v primeru ognjene kataklizme). Tribuno lahko kupite v vseh kioskih v vseh slovensko govorečih deželah in pri uličnih prodajalcih (če že niso izumrli). "Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. BH ČE NE PRIPADAŠ VEČIHI, IMA5 VEČ OD ŽIVUENJA Q ZAKONIMED ŠTUDENTI EU SLADKIEROS E GASTRBAJTRS EQ CNBDI - STRIPI! Q MED PLATNICAMI El NASIUE NAD ŽENSKAMI fSk S'JA NOR ANDREIMARUŠIČ CE NE PRIPADAS VECINI, IMAŠ VEČ OD ŽIVLJENJA Ondrej Marušič, doktor medicine in diplomirani psiholog, v Londonu dela doktorat iz psihosomatike. Star 28 let, doma iz Kopra. Soustanovitelj dvojezične telefonske krizne linije POT (Pogovori po Obalnem Telefonu). Rešitev slovenskih težav s samomorom in mamili vidi v novem načinu raziskovanja, ki pa ni odvisen samo od psihiatrov in prostovoljcev, ampak tudi od internistov in politikov. V osnovni šoli ste preskodli razred, kako se vamje takrat to zdelo? Prešel sem k eno leto starejšim. Takrat mi je eno leto pomenilo eno devetino življenja. Zdelo se mi je, da sem med zelo visokimi in razvitimi ženskami in moškimi. Na začetku so me vsi takoj vzeli v zaščito, vendar sem si hitro našel prostor v tem razredu. Bil je neke vrste šok. Ni bil šok, da sem se moral cel avgust učiti matematiko, računati do sto, ampak to, da sem prišel prvega septembra v ta razred. Opravljal sem izpite, danes ni več tako. Danes za te stvari obstaja učiteljski zbor oziroma komisija, ki odloči, ali je nekdo sposoben tega, da preskoči razred. V gimnaziji ste ustanovili band. Prvi zaslužek, ki sem ga imel v življenju - to je bilo v 6. razredu - ko sem si prihranil vse, kar so mi dajale tete, strici in starši, sem porabil za kitaro. V1. letniku gimnazije sem že začel nastopati kot kant avtor. Nastopal sem tja do 4. letnika in to vse pogosteje. Takrat me je začel zanimati New Wave, mogoče celo Punk. Imel sem tudi New Wave band z imenom Bela čokolada. ?o vojski smo sestavili malo bolj resno skupino. V glasbo smo vpeljevali psihološke zadeve. To ni bila psihidelična glasba, ampak je imela arhaične vzorce misterioznega. Imenovali smo se Pleksus solaris, to je energetski center, vir tesnobe v telesu. Tam, kjer te zvije. V medidni se temu centru reče trebušni možgani. Ker gre za večji splet živcev, se občuti izliv adrenalina. Trajalo do konca 2. letnika fakultete, nakar so šli mlajši v vojsko. Jaz sem pel in pisal komade, jih sestavljal. To mi je zelo veliko pomenilo. Po tistem se noben novi poskus ni obnesel. kigre večini, gre ve$i množici in ostane zelo malo za posameznike. Če stojiš med manjšino, potem imaš skoraj vedno več od življenja, pridobiš si več izkušenj, ker je težje živeti tako. S čim se danes ukvarjate in kaf bi radi dosegli? Končujem magisterij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Na Univerzi v Londonu - na Inštitutu za psihiatrijo - pa delam doktorat. To dvoje je sedaj moja glavna skrb. Poleg tega pripravljam z nekaj kolegj študiji o narkomaniji in samomoru. To je moj delovni čas, ki je kar precej obsežen. Hudo mi je, ker bi glasbeniki iz moje skupine spet začeli igrati in nekako ne najdem časa. To bi si zelo želel početi v prostem času, ki ga nimam. Zagotovo pa ga bom imel, ko končam magisterij. Kqj mi še veliko pomeni? Veliko mipomeni noč, čeje ne prespim. Zelo rad sem ponoči zunqj. Kaj mislite o naši Slovenski policiji nasplošno? Če se govori o demokratičnosti nasproti nedemokratičnosti družbe, potem so povedne lahko tudi stvari, kjer je ponavadi demokratičnost vprašljiva. Pokazatelj demokratičnost ne more biti to, da trenutno LDS in SDP, slovenska politika, prosi begunce, naj se prijavijo. To je smešno. To zame ni pokazatelj demokratičnosti. 0 demokratičnosti lahko sodimo po polidji. Po vojski manj, ker je odtujena. Ni več tako prisotna, kot je bila včasih. Polidja pa zelo opozarja na to, kaj nam še manjka. V nekaterih demokratičnih predelih sveta, ki so zagotovo bolj demokratični kot pri nas, v MAMIU Ste imeli image? Ja, imel sem zelo dolge lase. Takrat sem mislil, da je to povezano s spiritualnostjo. Saj to še sedaj mislim. Daljši lasje tiste ljudi, ki imajo spiritualno ozadje, olepšajo. Pri tistih, ki pa ga nimajo, so le znak. Takoj se opazi, da so lasje nek tujek na telesu. Zadnjič, ko sem bil v Londonu, pred enim mesecem, tam študiram, sem opazil, da se je z vračajočo sceno šestdesetih let vrnil tudi musical Hair. Gledališka skupina ga izvaja na odru. Sicer so mi všeč samo stvari, ki so originalne, ki imajo iniciativo same v sebi in ne v preteklosti. Vsaka tragedija se namreč v zgodovini ponovi kot farsa. Vendar tne je Hair ponovno prevzel. Celo bolj kot pred desetletjem na platnu. Kq/ danes poslušate? Iz vsakega glasbenega obdobja sem ohranil nekaj, kar se mi zdi večno. Iz obdobja individualistov sem ohranil Vana Morrisona. Trenutno postaja zelo popularen pri svojih petdesetih letih, ampak mene zanimajo stare plošče. PosluŠam še Grattful Dead, T.C. Matic, Lenny Kravitza,... Ne maram populame scene, kijo posluša večina. Večinainmattfšinadobitaisto. Tistidel, Kaliforniji recimo, policaj ne bo nikoli iskal žrtve, ampak bo človeku ponudil pomoč. če bo na cesti opazil avto brez luči, mu bo ponudil varovalko. Pri nas pa imam občutek, zlasti na Obali, kjer vedno preživim vikend, da točno ob določeni uri, ko se začne naval ljudi iz disco klubov, ko se začnejo vračati ob enih ponoči domov, da se policaji postavijo na posebna mesta, kjer lahko lovijo vse, ki so vinjeni, vse, ki vozijo prehitro. Oni iščejo napake v družbi. Sicer pa sem jim hvaležen, zlasti tistim spedalnim enotam, ki naj bi bile zaslužne zlasti za to, da se je vojna tako hitro končala. V takih primerih se mi zdijo potrebni in jim dam prav, da počnejo, kar imajo za počet. Miren čas pa, mislim, mora biti čas neuniformiranih posameznikov. Bistvo policije ni v njihovem obstoju, ampak v izginevanju. Ka/so za vas mamila? Mamila so vse tiste substance, katerih namen je, da človeka omamijo. V človeku je zapisan nek spomin, neka misel, karkoli, ki tisti objekt zunaj njega opredeljuje kot nekaj, kar ga bo omamilo. Praktično lahko človeka omami vsaka substanca, ki jo kakorkoli vnaša v svoje telo, če mu res veliko pomeni. Nekatere substance omamljajo lažje, ker imajo takšno fiziološko osnovo. Potem pa so še substance, ki sploh nimajo Fiziološkega oprijemališča, na primer hrana. S hrano se lahko posladkamo ali pomastimo, kar je psihološki izraz, ali pa nahranimo, kar je fiziološka potreba. Od mamil si lahko odvisen, ali pa jih uporabljaš neodvisno. Kar pomeni, da od njih nisi ne psihično ne fizično odvisen, uživaš jih le za dosego nekega stanja. Najboljša ponazoritev, ali je človek že odvisen ali pa je še avtonomen je, da si predstavljamo par ravninskih kotov v geometriji. Če si človek in mamilo stojita nasproti kot sovršna kota (zanju velja, da imata skupen vrh kota, sta skladna), gre za sovršen odnos. Človefc ima svojo identiteto, je avtonomen, obnaša se neodvisno od mamila. Ko se zat\j odloči, se odloči aktivnoje izzvan, a neodvisen od mamila. V primeru sokotja (za sokota velja, da se dopolnjujeta do iztegnjenega kota, do polnosti) človeka in mamila, pa gre za zasvojenost, kar pomeni, da je vnos mamila nuja. Mamilo postane del človeka. Kadarčlovekdopusti, damamilo zapolni tistopraznino, kinamše mattfka do popolnosti, otopi na račun te droge. Kadarkoli se odloči, da bo vzel mamilo, se za to odloči pasivno. Ne moremo več govoriti o človeku samemu, temveč o neki simbiozi človeka in droge. S tem ne dajem drogi nikakršne duševne karakteristike. So nekateri bolj nagnjeni k drogam kot drugi? Človek, ki je bolj nagnjen k temu, da posta-ne zasvojen, ima zagotovo v svoji osebnosti večje pomankljivosti, luknje, katere mora s to drogo zapolniti, da lažje živi. Ko najde pravo drogo, ki te luknje najlepše, najbolj stabilno zapolni, takrat bo s to drogo prišel v sožitje. Ne verjamem, in majhno mero tveganja dopuščam pri svoji izjavi, da bi se človek, ki ni nagnjen k zasvojenosti, zasvojil zaradi okolja ali družbe. Preprost primer: po operaciji srca ljudje dobivajo morfij, ki jim lajša bolečine. Zaradi tega pri večini ne prihaja do nobene abstinenčne krize, obstajajo pa nekateri, ki tudi kasneje prosijo za morfij. In to so tisti, ki so bolj nagnjeni k drogam oziroma zasvojenosti. Kakšne probleme ima Slovenija z dro-gami? Takšne kot Srednja Evropa, mogoče malo manjše, ker droga še ni prodrla do vsakega kotička Slovenije. Trg še ni popolno odprt za drogo. S stališča medidne je odstotek ljudi, ki je nagnjen k zasvojenosti, skoraj vedno enak. Spreminja se z več stoletji. Mene bolj zanima, kako se o tem problemu govori. Bolj ko je država v krizi, bolj kaže s prstom na takšne ljudi Zato, ker so politično zelo donosni. V predvolilnem obdobju Iahko s kazanjem na probleme narkomanije prineseš svoji stranki veliko glasov. S kazanjem na probleme droge lahko preusmeriš razmišljanje Ijudi, recimo od njihove hude socialne stiske k temu, da začno skrbeti, da slučajno kdo v hiši ne bo narkoman. Politiki prestrašijo Ijudi s svojimi govori, namesto da bi jih seznanjali, kaj droga natančno pomeni, koliko je zares nevarna, kdo je k drogi nagnjen, kakšna je značilnost teh Ijudi, koliko vpliva vzgoja, koliko dednost..... Morali bi začeti plačevati raziskave, ki bi odgovarjale na ta vprašanja, odgovore bi povedali ljudem, ti bi potem postavili nova vprašanja, ker ne bi bili povsem zadovoljni, in potem bi se spet raziskovalo... Politiki bi morali skrbeti, dabitakrogstekel, nepa zato, kakšenbortfihov zaslužek. Taježe tako prevelik. Kafco bi naša družba morala pomagati zasvojenim? Pomagati bi jim morala triplastno. Najprej na področju telesa. Telesno zasvojenost se da rešiti v zelo kratkem času, odvisno od droge, vendar lahko govorimo o tednih. Za to bi morala poskrbeti medicina z pravimi detoksikacijskimi centri, ti bi morali biti kompleksno razviti. Za zasvojenega bi morali tam skrbeti zdravniki, specialisti Interne medicine, ne pa psihiatri. Istočasno bi psihiatri ali pa specializirani klinični psihologi izvajali intenzivno psihoterapijo. Socialni delavci pa bi morali poskrbeli, da se človek vrne v neko ugodnejše okolje. To bi pomenilo začeti živeti z njimi, ne pa jih imeti v nekem podzemlju. Mogoče je obrobje primerna stvar zanje, ker si želijo biti malo drugačni od ostalih, a da se jih tlači v neke nižje sloje,... Te pravice nima nihče! Nekdo, ki vamje zelo blizuje zasvojen z mamili. Kaj bi storili za njega? Pogosto se to vprašam. Znajdem se v hudi stiski, ker trenutno ne obstaja nič, kar bi lahko svetoval, vsaj v Sloveniji ne. Prvič, metadonska terapija, to je substitucijska terapija, se izvaja zelo nemarno. Metadon se predpistf/e za dva tedna naprej, kar pomeni, da postq/a že drugo sredstvo prekupčevar\ja. Ce pa Ministrstvo za zdravstvo nima denarja, da bi nekoga zaposlilo, da bi tem \judem dqjalpo eno tableco v usta, nq)se tega ne dela. Bolje, da se ne dela, kot pa da se dela slabo. Po raziskavah tak način izvajanja te terapije pomaga le 10 odstotkom ljudi. Tistim, ki bi si praktično pomagali tudi brez nje. Marsikatera terapija pomaga samo tistim, ki bijim šlo tako ali tako botfe. In prav ta odstotek se uporab[/a za dokaz, daje teraptfa dobra. Za psihoterapijo pa bi svetoval kar sebe, kar je mogoče neob-jektivno. Mogoče svetujem še dva ali tri ljudi v Sloveniji, ki delajo malo drugače. Te svetujem, kadar mene ni. Kako pa bi reševali problem na socialnem področju, mi ni čisto jasno. Predstav[/am si, če bl omejili poslansko plačo na polovico, bi dobili ogromno vsoto denarja, ki bi lahko soclalno podpirala te l/udi. Ko bi se to zgodilo, bijaz verjel, da vodffo to državo V čem bo predsednik Janša podoben predsedniku Kučanu? Žensham bo všeč. > iz (fubezni do \judi in ne iz {jubezni do manipulacjje. Pravijo, da iz mehke droge prideš na trdo drogo. Skoraj vsi, ki so v teh tako imenovanih komunah (gre za nepravilen prevod, kajti community pomeni skupnost in ne komuno) so, preden so prišli na heroin, kadili travo. Tako so sklepali, da je kajenje trave dejavnik tveganja za prehod na tako imenovano trdo drogo. Psiholog Zadel je dodal, da so vsi izmed njih nekoč bili na dojki. Mar lahko zato sklepamo, da je tudi dojettfe dejavnik tvegca\ja za prehod na trdo drogo? Kako parapsihologija pojmuje droge? Lahko povem samo svoje mišljenje, osnovano po pogovorih z magi, z Ijudmi, ki so predani magiji 24 ur na dan. Ce nekdo vzcane neko substanco, da bo spremenil svoje bivar\fe na tem svetu, da bo v svoje žlv\jei\je vneselnekqj, česarnidosegels svojim delom, potem mora to plačati. Zato bo po vsaki drogi doživel stanje poplačevanja te dobrote. Ni droge, ki ne bi po užitku prinesla tudi neužitka. SAMOMOR: NAGON Ul ZflVESTN* ODLOČITEV Trstenjak pravi, da število samomorov narašča z naraščanjem standarda družbe. Alise vi strinjate s tem? Ne samo, da se ne strinjam, lahko tudi dokažem nasprotno. Rezultati svetovnih analiz, kolikor so si pač edini med seboj, ko štejejo samomore... Najprej si moramo biti edini v tem, kaj je samomor. Od raziskovalca je odvisno, kakšno dejanje bo označil kot samomor. Lahko se zgodi, da skok skozi okno označi kot padec. Nekdo drag pa bo določene padce opredelil kot samomore. če so si te raziskave kolikor toliko edine, potem imamo zelo razvite države v Evropi, ki imajo bistveno nižjo stopnjo samomorilnosti kot jo imamo mi. Vendar je mogoče res, kar pravi Trstenjak, ker verjamem v njegove psi-hološke sposobnosti, njegova predvide-vanja. Lahko da je res, da so ljudje, ki klecnejo v želji k napredku, da so dejansko bolj pogosti samomorilci v razvitih kot nerazvitih družbah, vendar pa podatki tega ne potrjujejo. Torej obstaja še nek drug tip samomora. Alije samomorilsko dejanje tipično za človeško vrsto? Vedno se je govorilo, da Iahko samo škorpijon naredi pravi samomor. To počnejo tudi druge živali, samo vprašanje je, koliko je to izraz njihovega živalskega načina življenja, koliko pa nivoja zavesti, ki ga je deležen človek. Če se pri človeku samomor dogaja iz nerazložljivih impulzov znotraj njega, da jim preprosto mora slediti (ker obstqjq)o samomotilci, ki hleptfo po tem, da bi si vzeli živ(/eri/e z vrvjo, čim jo vidifo, ob tem, daje rtfihovo živ[jei\je popolnoma stabilno, torej imqjo urejeno družino, \jub\jo partenetja in otroke, uspešni so v službi, imq]o vab\)ivo živ{fer\je, vendar pa, ko zagledctfo vrv, jih v samomor žene nekqj, karje v ttfih), to ni niti približno podobno problemom nekaterih ljudi, ki izgubljajo svoj življenski prostor, ki več ničesar nimajo. Denimo ostareli, ki so podvrženi disciplini doma za ostarele, nihče jih več ne obiskuje, izgubili so že partnerja in izgubljajo še zdravje. Ti se zavestno odločijo za samomor, vendar to ni enako, kot če človeka v samomor vleče že v zenitu življenja, v času plodnega, kreativnega bivanja. Tedaj še ni gotovo, da si ta človek tudi želi vzeti življenje. Alije samomor normalna stvar? V Bibliji je opisanih več samomorov, ki se jih ne imenuje tako. Zapisano je, kako si nekdo odvzame življenje, in to brez negativne konotacije, preziranja in zavračanja obreda in akterjev. To so celo pozitivne osebnosti, ki to storijo zaradi občutka krivde ali zaradi v našem srednjeevropskem prostoru pozitivnih človekovih lastnosti. V Bibliji samomor ni obsojan, kljub temu se jo lahko bere tudi drugače. In drugače se jo je bralo! Včasih je bila cerkev mnogo bolj prisotna, saj je lahko zahajala v samo družino. Imela je to moč, da je vplivala na človekovo gledanje na svet. To je bilo še v začetku tega stoletja. Ljudje, ki so naredili samomor, so bili pokopani izven pokopališča, skupaj z igralci, prostitutkami in Ijudmi, ki niso bili krščeni. To se mi ne zdi samo hudobija, ampak tudi prepotentnost. Lahko verjamem, da nam je življenje dal Bog, ampak niso nam ga dali duhovniki. Verjamem Jimu Morrisonu od Doorsov, ki je ob priložnosti vprašal publiko, če se lahko do Boga pride preko posredo- vanja duhov- nikov. "Nedase," je odgovoril sam. Zakaj pa bi bil potreben posred- nik med Bogom in človekom? Če že, potem lahko zase pravo pot do Boga najdeš samo sam. Še bolj pa me moti odnos do grehov. Nikoli ne bi dovolil, da bi nekdo drug nosil moje grehe. Moje grehe in vse, kar sem v tem življenju zagrešil, nosim sam in to pravico si tudi jemljem. In če mi že za časa življenja lahko kdooprosti.potem sem to jaz sam, Bog ali pa narava, nikakor pa ne nekdo, ki na svetu živi s svojim telesom ali dušo, pač tako kot jaz. Človek nima pravice dajati vrednostnih komponent smrti, lahko pa se zgodi v posmrtnem času, da je nekdo, ki je naredil samomor, drugače tretiran kot nekdo, ki je umrl sam od sebe. Kako parapsihologija razlaga samo-mor? V primeru samomora naj bi duša dalj časa izgorevala, se čistila. Do prehodov v druge nivoje prihaja kasneje. Na nek način samomorilec to plačuje, čeprav jaz v to ne verjamem. Pravzaprav se bom malo šalil, ker sem mnenja, da se je potrebno o resnih stvareh vedno šaliti, o hecnih pa je nujno govoriti resno. Verjamem da, karkoli narediš v tem življenju, že kako braniš tam gori, argumentiraš in razložiš, zakaj se je vse to zgodilo. Kakšno vlogo ima agresija pri samomoru, čejo sploh ima? Nekatere oblike samomora so nasilne. To so samomori z orožjem, skok z višine... Ugotavlja se, da se pri agresivnih oblikah samomorov pri samomorilcih pojavlja neka substanca v krvi, ki naj bi bila povezana z agresivnostjo v človeku, vendar ne vem, kolikšen vpliv ima agresivnost na samomor. Nekaj ga zagotovo ima, a vprašujem se, če ugotavljanje agresivnosti pripomore k razjasnjevanju samomora. Mene pri samomoru veliko bolj zanima, na kakšen način ga bo človek naredil, ne glede agresivnsti, ampakglede simbolike. Zanima me, kakšen je obred, ki ga človek pri tem opravi. Obred vedno simbolično predstavlja neko travmo ali intenziven dogodek, povečini iz preteklosti, lahko pa tudi iz prihodnosti. Dogodek se podoživlja z obredom. Ali strah vpliva na način izvršitve samomora? Mislim na strah pred bolečino, ki spremlfa samomor. O tem nisem premišljeval. Po svetu je navadno 5 do 10 procentov samomora z obešanjem, v Sloveniji pa 60 procentov. Lahko, da je ljudi strah kakšne druge oblike. še se odločiš za skok v globino, imaš zelo veliko časa, da si premisliš, nimaš pa priložnosti, da bi premislek tudi udejanjil. Zakaf mislite, da se Slovenci tako radi obešamo? To je povezano z nacionalnim karakterjem. Obešanje je zapiranje dihalnih poti in na nek način zapreš dohod vase, prekineš povezavo med svetom in seboj. Narediš nekaj, česar nisi bil nikoli v življenju sposoben narediti. Slovendne znamo reči NE, kerče rečemo "ne",je to neolikano, karpa ni res, karje celo narobe. Včasih je treba reči "ne", sqf to omogoča korektne odnose med \judmi, dopušča, daje vsafc človek zase avtonomen. Zelo pogoste so v Sloveniji situadje, da je nekdo na obisku, čeprav je nezaželen, da nekdo dela uslugo, kljub temu da se mu tega ne da, njegovi pokvarjenosti ali pa "popravljenosti", kakorkoli. Ni dntžba ali pa oblast tista, ki človeka pokvari. Zdravo Jbrmirane osebnosti se ne da pokvariti. Za vsak k[/uč obstqja točno določena k\jučavnica. KIjuč, ki odklepa vrata vladnih prostorov, v zgornje sloje slovenskega naroda, je točno določen. Zgornji sloji pravim, kajti skozi njihove roke se obrača največ denarja. Teh vrat ne more odkleniti neki mali ključek, ki bi se potem v tej ključavnici razrasel. Edina možnost bi bila zamenjati vse ključavnice. To lahko naredijo Ijudje, saj Ijudje so tisti, ki volijo ta gornji sloj. Demokradjo na papirju imamo, ne znamo pa je uporabiti. Psihopatsko strukturirani politiki so takoj začeli manipulirati z ljudstvom. Kdo so tipsihopat-sko strukturirani Ijudje?____________ Za njih je zna-čilno, da nimajo čus-tev, občutka krivde, moralnih zavor, redkokdaj direktno odgovorijo na vprašanje , če pa, se zlažejo, a zelo dobro poznajo zakone.. Lahko poveste kakšno ime? Slovend hrepenijo po temu, da bi nekoč znali reči "ne", in si nikoli ne upajo. To je skrito v veliko nižjih nivojih zavesti. Posledica je obred, ki ta NE najbolje predstavlja, in to je, da se zapre dohod zraka vase. S tem rečejo svetu in življenju NE. Tisto, kar so si želeli narediti celo življenje, naredijo v enem trenutku, ki lahko odtehta celo življenje. Trenutek samega rojstva in trenutek smrti sta pomembnejša kot življenje samo. Prvi prekinja, drugi pa vrača večnost. Življenje verjetno zaustavi čas, ki si ga ne moremo predstavljati. PS1H0PAT1SO NAD NAMI Zdi se mi, da je oblast veliko Ijudi pokvarila. Oblast ni še nikogar pokvarila. Človek gre vedno v tisto družbo, ki najbolj ustreza Čim višje greš, tem več jih je. Gotovo jih je v sedanjem parlamentu mnogo več, kot jih je bilo v prvem. V času prvih volitev k sreči psi- hopati še niso verjeli v uspešnost odcepitve Slovenije. Zato so se potikali drugod. Se bo Slovenifa znebila takih Ijudi? Psihopati bodo vednoprisotni. Slovenija ima prednost, da je majhna, da lahko o vsakem zveš skoraj vse iz prve roke. To pomeni, da jih imaš lahko stalno na očeh. Psihopatov ni več kot ostalih, samo bolj vidni so, ker so na pomembnih položajih. Zaradi svojih Iastnosti lažje pridejo tja. Preprosto uspevajo, uspevajo pa, dokler jih ne pogoltne večja "riba" oziroma večji psihopat. Zakaf nekdo postane psihopat? Različne psihološke šole razlagajo različno. Eni pravijo, da je odločujoča dednost, drugj, da okolje, tretji, da gre za vpliv obojega. TINA MIUČEVIN KSENJA PERKO FOTChTINAHAUSER EVROPA - JUGOSLAVUA V VELIKIIZVEDBI EC News Suminary - Informacijski bilton Na dokaj iičnem papirju na štirih straneh piihaja z zamudo dveh mesecev (!) na liredništvo bilten, ki na| bi ga tedajala Komlsi}a za evropske skupnosti (Com-mlssion of the European Čommtinities). Na zadnjem, ki smo gadobitt, poiščemtiskarno, ki je \o stiskala. Majdem le iiaslov neke "delegadje* te komiisije. !n se Čudint: pi§e namreč "DetegationoftheCommissionofthe European Communities, Kablarsku 29 « Senjak 11040 Belgrade - T 6486SB - F 651458", Jasno, odkod zamuda. Mimogrede, ni tako daleč dan, ko )e ES odprla predstavništvo (raisijo) v SLO. VpraŠanje }e le, Če so predstavriištvo v Beogradu odprli v času embarga ali v času napada na Slovenijo? Invsebiiia? Poleg slovničnih napak v slovenščini In angleščini najdemo sliko gospoda Hansa van de Broeka (tistega, Cigar šena je Srbkinja) in beremo o ŽDRUŽENIH DRŽAVAH v Evropi. Zvemo pa še, da so v Evropi pripravljeni pomagati združenira dršavam v vzhodnem delu Evrope pri prehodu na tršfto gospodarstvo. (Ob tem se itii je postavUo vprašanje, Če bi Slovenija kot raorebitna pridružena Članica dobivala ali bi morala dajati v evropski sklad za nerazvlte?} — Na vrhu ES so se odločili, da bodo prtdrušenim člantcam carinske dajatve ukinili dve leti prej, kot je bJJo nairtovano (kdaj je bilo načrtovano, ne povedo, zdi pa se nu, da še v tem tfsočletju), Prav tako bodo vsako leto dovolill uvozltl za 15 - 30% več blaga, poi leta prej kot je bilo načrtovano pa bodo zmanjšali carine za kmetijske izdelke. in še |e bilo naštevano, kaj vse nam bo vdika sestra pfipravljena popustiti, seveda pri tisti kopid omejitev, ki nam jih je postavUa ^una, če se ji le hočemo prldrušiti. —Temačne napovedi: prvi€ po letu 1975 Sbo vBvropi zabdešena negatlvna rast (-0,5%). Nezaposlenostbo presegla 12% (karpomeni, da smo v Sloveni|i skoraj v poprečju nezapodenosti). Stovenffd, zem^a obečma. — program Tacfs (pomoč bivši Sovjetski zvezi) vodi 114 fjudi, program Phare (pomoč dršavam v centralni in vzhodni Evropi) pa 165 Ijudi. Na voljo imajo 500 mtlijonov ECUjev (kl po mojem gredo zvečine za plače zaposlenih v projektu). Toliko o Evropi. Slovenija, bog ti pomagaj. GORAZDDREVENŠEK V čem bo predsednik Janša drugačen od predsednika Kučana? Draqi bo. (ANTROPO)GENEZA Na 2O porab>ljenih študentskih bonov v gostilni RogOVilc eno nedeljsko kosilo zastonj! ® prijazen lokal (domače vzdušje in prijazno osebje) 0 prvi lokal v Ljubljani, kjer se ne kadi 0 ima vegetarijandko solatno ponudbo (12 vrst solat) 0 poseben poudarek na pripravi kvalitetne in zdrave hrane za nizko ceno 0 90 odstotkov dalnlb gostov O hrez alkohola, samo 1 dcl vina ob hrani PSALM 127 (126) Uspeh je odvisen od bozjega blagoslova 1 O7 Stopniška pesem, Salomo- Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji; če Gospod ne varuje mesta, stražnik zaman čuje. 2 Zaman vam je vstajati pred svitom, sedeti pozno v noč pri delu, jesti kruh trdega truda: sa} ga svojim ljubljencem daje v spanju. 3 Glej, dar Gospodov so sinovi, plačilo je telesni sad; 4kakor puščice v bojevnikovi roki, tako so sinovi mladosti. 5 Blagor možu, ki je z njimi napolnil svoj tul; ne bodo mu v sramoto, ko se s sovražniki spoprime pri vratih. Študentska vlada obtoiuje uredništvo Tribune, da zastopa strankarske interese Boj i za nadzor nad vsebino? Sporna naslovnica s podobo Kristusa, nekateri člaoki pa naj bi žalili vernike LJUBLJANA, 8. - UrednHfvo itndtntskcga buoplta Trlb«-¦¦ je vferaj v prtftorlb FaknHetr za družbtnc vcdt ikllcalo ¦ovtninko konfemco, m kitcrl %o pojisnlll nnpormmt i itndenttko vlsdo, ki >k«r nl«o novi, ob Izid« zidnjt itrrilke 4. oktobra 1*93 p* » k uostriU do ikrijnosti. fndnMtvo Tribnnr vlsdl SOH očiti, di » vmdiivi v ¦rednliko politiko, Jtm z od-ktopom tdcfona prtprefuje normilno dek), govort nernnice ta )th jivno bbti. Stndcntik« rlnd* ozlroma njen pndacdnik Mlh« Kalar p« v dopha »rtdnlltvo THbanr obtožujc napoMbnoitt, •trukank« prip»dno«l In nlzkc kiltvrc. Spor med Studenlsko vlado (izdajtleljico oziroma ustanovj-leljico (asopis«) in uredniitvoro Tribune je nasul predvsem zara-di iporne naslovnicc v novi Ste-vilki. N> njej je podoba Knstus«, in licer koptja z majice, ki jo je encmu izmed fl«nov urcdniiNa nekdo prinesel \l Spanije. Tribu-tu n jo je najptej mtisnila ko< plakit. potem pa ie kol nailov- Gospodu nadškofu se iskreno zahvaljujemo za prijazne in pomirjujoče besede, s katerimi je odgovoril na odprto pismo. Uredništvo APAGE! MOJE MNENJE 0 MNENJU ŠTUDENTSKE VLADE IN ŠE GEM Oetega oktobra je študentska vlada poslala medijem skrajno šaljivo sporočilo, v katerem tarna nad "nizko kulturno ravnijo druge številke tega časopisa, saj seje uredništvo skupaj z sodelavci odločilo, dapolegstandardno slabih člankov (brezstila in vsebine) v zadnjištevilkipostreže tudiz blatenjem Cerkve oziroma z norčevanjem iz krščanske vere. Študentska vlada se ob taki otroški in pubertetniški potezi imenovanih opravičuje študentski javnosti še posebej pa vsem vernim državjjanom Slovenije." Od srca sem se nasmejal. Pomislil sem, da se je kateri od mojih sodelavcev z vlado dogovoril za brezplačno reklamo. Pa ni bilo tako. Stvar je bila mišljena resno, sem izvedel pozneje. Vprašal sem se, kaj potem ta bizarni faks sploh pomeni. Natihem sem pobesnel in pomislil na dve možnosti. Prva: Študentska vladaje satanistična organizacija, kateri ni pogodu, da širimo Jezusov nauk. Druga: Študent-ska vlada je skupek primitivnih in polpismenih kretenov, ki "ne sodijo na odgovorna mesta v naši družbi", ker so še povsem prežeti s stalinističnimi vedenjskimi vzorci ("Gde su ti bre tekovine?!"). Ko sem se malo ohladil, sem začel razmišljati bolj umirjeno -satanisti niso, tudi popolni bebci ne... So morda naslovnico "sporne" Tribune pogledali na sto metrov in se v preveliki M. C. v prijateljskem kramljanju s ŠTUDENTSKO VLADO Sttident ska organizacija Univerze v Ljubljani Kersnikova 4 Ljubljana ZADEVA: Mnenje Studentske vlade n drugi Btevilki Tribune Studentska vlada je kot izvrSilni organ ŠOU (izdajatelj Student,-skega časopisa) razoCarana nad nizKO kulturno ravnijo druge Stevilke tega Casopisa, saj se je urednistvo skupaj z sodelavci odlocilo, da poleg standardno slabih Clankov (brez stila in vsebine) v zadnji številki postreže tudi z blatenjem Cerkve oziroma z norCevanjem iz krSčanske vere. Studentska vlada se ob taki otroSki in pubertetniSki poteži imenovanih opravj^ujo Studentski javnosti Se posebej pa vsem vernim državljanom Slove-n i j e. * Studentska organizacija je kot izdajatelj Studentskega Casopisa JTibuna dolzna skrbeti za materialni polozaj Casopisa. Vsa raz-merja med SOU in Tribuno pa so urejena z Aktom o ustanovitvi časopisa Tribuna, kjer S^ posebej opoaorajamo na vire financi-ranja, ki so razvrSCeni v dve alineji: - lastni dohodki od prodaje, naroOnin in pkonomsko propagandnih sporo«%i - drugi viri Nikjer ni predpisano, da je SOU dolzna skrbeti za finanCno plat Casopisa, zato je uzaljenost sodelaveev in uredniStva, ki izhaja ravno iz tega spoznanja brez osnove. S tem so tudi vsi prispevki v zadnji Stevilki, ki blatijo Študentsko vlado in nekatere minis-tre kot posameznike, zgolj razvajenost in poniglavost omenjenih mladincev. Studentska vlada bo tudi naprej spoštovala Akt o ustanovitvi in žato javno BporoCa, da se nikoli ni in da s? tudi ne bo vmeSavala v uredniSko politiko Casopisa. Ce to na Tribuni željno prieakujejo oziroma Ce priCakujejo zapletnbo Casopisa (Se kup drugih scenarijev si "tribunafei" izmisjajo) jim s teJn sporočamo, Oa jitn tega vešelja ne bomo pripraviii. Studeht.ska vlada pa zelo resno razmislja o ustanovitvi projekta, kjer bi Lahko dali mo*nost tudi novo nastajajoeiro skupinam studentov, ki sd pripravljeni deiati na tiovj podobi Studentskega Casopisa* Upamo, da bo lahko 2e kmalu to neka primetjava dosedanjim, hkrati pa bo idealna priloznost, da se dbkaze najboljSi. Lep pozdrav ! Ljubljana, 5.10.1993 inkvizitorski vnemi odločili za humanitarno akcijo pod delovnim naslovom Zbiranje smolnatih butar za grmado Giordana Brunna? Še vedno me iskreno zanima ,za kaj gre. Malo zoprno mi je, da bi pojasnjeval, kaj pomeni sporočilo na naslovnici, ker mislim, da je povsem razumljivo (SLEDITE JEZUSOVIM STOPINJAM!) Povsem nesprejemljivo pa mi je, da bi se komurkoli opravičeval zaradi svojih verskih nazorov. Lahko rečem le: "Fantje, pojdite se solit; vaše pisanjeje brez vsebine, popolnoma brezpred-metno, stil (slog) pa si sposojate od mene, ker sem v zadnji številki sam uporabilbesedoPONIGLAVOST, katero očitate nam." Obstaja utemeljen sum, da ima Študentska vlada "nizko kulturno raven"; in da tega, kar bom napisal za konec, sploh ne bo razumela. Mogoče pa je v vladi le kdo, ki bo prisluhnil mojim besedam. Torej: bratje, ne dovolite, da kdo žali vaša verska čustva, niti ne žalite verskih čustev drugih. Poiščite v svojih srcih prostor tudi za tiste, ki se imenujejobrezverci. Vsismo božjiotrod; in dvigniti se nad sočlovekaje prvo prekletstvo. Vseveresodobrein vosnovi enake. Težavaje v tem, da seje človek vrinil med sočloveka in Boga,- prvemu prodaja odpustke in ga ščuva k nestrpnosti, ime drugega pa zlorablja pri tem početju. Bogpa dobro plačuje in hudo kaznuje; kar sejemo, to žan/emo, in česejemo nevihto... KARMA DARMA, bi rekli vzhodnjaki, ki tudi premorejo zelo stare svete spise. Upajmo da nam Gospod nakloni kakšno razširjeno izdajo Svetega pisma (pred uradnim kanonom je bilo menda zajetnejše). Če je naslovnica Tribune koga resnično užalila, mu lahko rečem samo tole: edina stvar, ki se jo da užaliti, je naš ubogi, preponosni in omejeni nižji jaz, katerega njegove želje, strasti in zablode venomer pošiljajo nazaj v meso, da se prek trpljenja dokoplje do večnih resnic. Mir z vami. M.CASHTRAY GLAVOBOOOL Zakoni med študenti > onec preteklega meseca so državna telesa zakonodajne oblasti obravnavala predloga dveh zakonov, ki bosta sankcionirala študentska razmerja in odpravila nenehne zaplete, ki na študentskem področju nastajajo deloma zaradi neustrezne zakonodaje, malo pa tudi zaradi preohlapno definirane odgovornosti. Gre za Zakon o visokem šolstvu, ki bo zamenjal zastarele določbe Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki se nanašajo na visoko šolstvo, in za Zakon o skupnosti študentov. Predlog za izdajo zakona o visokem šolstvu je Državni zbor sprejel že marca, pričakovati pa je, da ga bodo poslanci sprejeli na novembrski ali decembrski seji. Zakon zagotavlja visokošolskim zavodom, ki bodo po novih določbah fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole, tolikokrat zahtevano avtonomijo. Izmed stotih členov je za študente zanimivih Ie okoli dvajset, določajo pa vpisne pogoje, trajanje študija, prehode med študijskimi smermi, izbirne kriterije in pravice ter dolžnosti študentov. Studira lahko vsak, ki je končalmaturo alizaključni izpit. Enkrat v času študija lahko študent ponavlja letnik ali spremeni študijskiprogram alismer, mogoče je študirati po več študijskih programih. Predlagatelj Zakona o visokem šolstvu dovoljuje najmanj trikratno opravljanje izpita iz istega predmeta, nekoliko ironična pa je določba, ki dovoljuje študentom, da dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Prenehanje statusa študenta nastopi tudi, če študent ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra. Omenjeni zakon študentom omogoča fakultetno organi-ziranost s predstavniškim telesom - študentskim svetom. Le-ta lahko daje k sklepom drugih organov na fakulteti mnenje, lahko pa tudi zahteva, da se o kakšni zadevi znova odloči. Pomembna novost pa je institut nacionalne zveze skupnosti štu-dentovvki bo združevala sedanji Študentski organizaciji Univerz v Mariboru in Ljubljani. Skupnost študentov kot nov način formalnih razdelav medštudent-skih in obštudijskih razmerij in delovanje te skupnosti določuje Zakon o skupnosti študentov, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev različnih parlamentarnih strank. Na zasedanju Državnega zbora 28. septembra je predlog zakona prišel v prvo obravnavo, svoja stališča pa so predstavili predstavniki nekaterih poslanskih skupin in Odborov za kulturo, šolstvo in šport, za finance, kreditno in monetarno politiko ter za pravosodje. Grobo ocenjeno so vsi govorniki zakon podprli, sugestivno pa je deloval predstavnik Zelenih - Ekološko socialne stranke, dr. Leo Šešerko. Povedal je, da bo zakon nujno dopolniti. Kot absolutno nedopustno je ocenil dejstvo, da je po tem predlogu podrobna organiziranost študentskih skupnosti in kontrola nad delovanjem prepuščena nižjim pravnim aktom, v tem primeru statutom teh skupnosti. Tako je nekoliko okrcal zaslužne za vsebino zakona, prejšnjo štu-dentsko vlado pod vodstvom Kristijana Verbiča. Če zane-marimo, da si zakon lastijo tudi rušitelji bivše vlade, funkcionarji okoli Janeza Drnovška (tistega brez bull mastifa). Državni zbor je predlagateljem zakona naložil, naj do drugega branja v parlamentu zakonske določbe "izboljša". Zakon bo, zaradi relativne nezainteresiranosti poslancev (razprave o zakonu 28. septembra ni bilo), najverjetneje sprejet že novembra. URŠKAČERNE Dr. Leo Šešerko PISMO BRALCA BRALCU PISMO "POBOZNA NASLOVNICA TRIBUNE" (Mladina, št. 40, 12. oktober 1993, stran 9.) Poleg slaboumnih protestov članov študentovske vlade so posebej zanimivi komentarji g. urednika Družine. Ali je pozabil Sveto pismo? Še ateisti v tej deželi vedo, da je bil Jezus Kristus prijet, obtožen, na smrt obsojen in usmrčen na križu. Spomin na storjene krivice pa naj bi zatiral krivice v prihodnosti, če še drži modrost: Historia vitae magistra est. Avtor znan uredništvu SPOROČILOJAVNOSTI V novinarskih krogih kroži gradivo z naslovom "Država Sbventfa -Civilrta inicifdtiva", ki obravnava politično in zasebno dejavnost pfedsednika državnega zbora, g. Hermana Rigelnika. Pod gradivom je podpis - Civilna inicijativa. Podpisani člani odbora civilne iniciative izjavljamo, da s pripravo in razširjanjem tega gradiva nimamo in nočemo imeti nobene zveze. Odbor Civilne intciative, ki je strankarsko neopredeljen, si je zadal nalogo, da obravnava gospodarske problerae Slovenije, za katere je med slovenskimi strankami premalo posluha. Dosedaj se ni ukvarjal, in tudi v prihodnje se rte bo ukvarjal s pomembnimi osebnostmi in njihovo potitično diskvalifikacijo. Vse naše izjave za javnost so podpisane z našimi polnirai imeni. Ljubljana, 5/10/93 Andrej Aptenc, Miha Burger, Jan Golob, Edo Ravnikar, Franc Vodopivec OPPRTO PISMO RUDIJU CARELLU Uredništvo Tribune vljudno prosi gospoda Carella, nq/ našemu pri/atel/u Janezu Drnovšku (ki (še) niprime minister) izpolni njegovo edino veliho želfo: pomagajte mu biti vsajen dan v življenjupredsednik študentske vlade. Uredništvo Tribune PRIME MINISTERS Kakšna je razlika med Peterletom in Drnovškom (1) ? Od Drnovška smo pričakovali vse in ninaredilnič. OdPeterletanismo pričakovali ničesar inje to naredil. Kakšna je razlika med Peterletom in Drnovškom (2) ? Od Peterleta smo pričakovali vse in ni naredil nič. Od Drnovška nismo pričakovali ničesar inje to naredil. JEZIKOSLOVJE Krščan: (a) popačenka iz "kristjana"; (b) pejorativen izraz za (primitivnega) politika, ki se glasno identificira s katolištvom (analogno: demosoveč) KARATE, JUDO, AIKIDO Kaj lahko storiš, ko ti razbesnel mladi krščanski demokratgrozi, da boš scal rdečo komunistično kri? (A) vprašaš ga, kdaj in zakajje njegov oče izstopil izpartije (ker je to patriarhalno pleme, pu-stimo mamo raje pri miru). (B) pomisliš, kako nagačljiv primerek komsomolca se peni pred teboj. Za v Prirodoslovni muzej Slovenije. (C) prijazno mu poveš, da nisi vampir in da raje piješ pivo. (D) spomniš se, koliko krvi si svojčas izpil njegovim rdečim kolegom in odideš na WC. u IUNK FOOD" NA POHODU McDonalds allas McShlt j poštovani gostje, obveščamo vas, da bo slaščičarna na Čopovi ulici 14, zaradi prenove lokala zaprta od 20.06.1993 dalje. 0 ponovnem odprtju lokala vas bomo pravočasno obvestili." Eden izmed redkih Ijubljanskih lo-kalov, kjer se je dalo v miru posedeti ob kavi, čaju in številnih slaščicah se je tiho umaknil močnejšemu konkurentu. Samo dvesto metrov dalje že stoji podobna tako imenovana restavracija, vendar je del druge transnacionalne verige, zgodba je lahko enaka. Če še ne veš, bo za Beogradom in Zagrebom tudi Ljubljana dobila svoj McDonalds (v nadaljevanju McShit). NAVALITE ŠTUDENTIE, OTROCI, MLADI PODJETNIKI -slastni hamburgerji, še bolj slastni krompirji in najbolj slastne pijače vas pričakujejo v sterilno bleščečem hramu junk-fooda, v McShitu. Verjetno se bo njihov slogan glasil bolj vabljivo, slastno, veselo in bistro. Prav reklamne kampanje so sredstvo, kamor ta korporacija vlaga največ napora in denarja. Sklepam, da so študentje, ki na veliko kupujejo bone za sosednjo junk-food restavracijo, krivci za tako "svetovljansko" pridobitev. } Mogoče se sprašuješ zakaj mi gre McShit v nos, zakaj ti toliko težini, kaj je konec koncev narobe s takim načinom prehranjevanja? Nihče me ne bo prepričal, kar sama korporarija poskuša, da je hrana z visoko vsebino sladkorja, živalskih sestavin, olja in soli koristna za normalno človekovo prehrano. Kje so vitamini, vlakna in minerali? Pa^ kaj te to briga, če pa je tako okusno. Pa kaj te to briga, če je takd trendovsko dobiti se v McShitu. Nikoli ne bom jedel v korporaciji, ki je spremenila obred prehranjevanja v visoko tehnološko industrijo konzumiranja, ki nudi po vsem svetu enako plastično hrano v enakih plastičnih embalažah. Prav tako razumem njihov sistem zaposlovanja, s katerim se posebno hvalijo. Tudi v Sloveniji bo končno bmogočeno mladim dobiti pošteno delo. Prevara. PoštenegavMcShitu ni ničesar. Tri četrtine zaposlenih je mlajših od 21 let. Seveda niso v nobenem sindikatu, le tako lahko delo dobijo. Sistem produkcijske linije je tako urejen, da lahko vsakdo speče hamburger, očisti stranišče ali nasmejano pobriše mizo za gostom. Tako res nimajo potrebe, da bi zaposlili kvalificirano delovno silo. Dela bo za vse, ki boste pripravljeni delati nizke zasluške in pod jpredpisanimi pogoji. Pravic žaposlenih ni (mogoče boš imel zastoittjjtjamburger, majhno porcijo krompirja; pijačp pj.a|aš ^un). Hotel sem pisati tudi o posredni krivdi transnacionalnih korporacij, posebno McShita, pri lakoti v nerazvitem svetu, pri uničevanju vlažnega tropskega gozda, pri podkupovanju lokalnih političnih veljakov, ampak egoistični večini zato ni mar. A ni tako! Sdmo ne zahtevat odmene, da bi razmišljal o svetovnih problemih. Mogoče boš pa všaj o svojem vsakoditevnem obroku hrane razmislil. Na koncu bi povzel še pričevajnje Gunterja VVallraffa, ki v knjigi "Čisto na dnu" optsuje svoje delo v McŠhitu. "Da ima vse skupaj podoben okus, obstaja nekaj vzrokov. Okus nastane dostikrat zaradi umetnih aromatičnih snovi. Mlečni shake vsebuje 22 odstotkov sladkorja, kar ustreza 16 kockam ali 40 do 45 gramom sladkorja. Pijačo razpenljo, dabibilaužitna.Pripripravimesnih "pastetk" ni mogoče kratko malo uporabiti mesa od pleč ali vratovine, kajti tak hamburger bi razpadel. Zato meso posebej obdduj^o s sotjo in tekočimi bel|akovinaml. Če je Uteso preveč sveže, je za izdelavo *pastetkr prevlažno. če je prestaro, se razbarva. In čeprav defuje harabtir^er na zunaj precej saho, je v njera še vedno 25 odstotkov mašeob. V močni reKlarai McDonaldove stranke seveda ne zvedo ničesar o trikih pri pripravi "fest-fcoda". Industrijska kvazi jed je nemansko spretno zvita, je nekakšna ilustrirana revija, ki ]o je mogoče jesti. Pri čiščenju sem našel papirček: "Prvičjetisto, kargrenot, slabše od tistega, karpride ven!" -"Fast-food" je nezadostna hrana, ki ima lahko za posledico hude okvare zdravja: živilski strokov-njaki v ZDA so ugotovili, da se pojavljajo pri otrocih, kateri pogosto jedo v ekspresnih restavracijah, zvečana napadalnost, nespečnost in nočne more. Vzrok: sladki "fast-food" razgrajuje telesne zaloge tiamina, posledica pa je pomanjk-anje vitamina Bl, kar načne živčni sistem." Kar velja za McShit alias McDonalds, velja tudi za vse druge verige s prede&ano hrano. "Isto sran/e, drifgo pakovanje", je kot naiašč rek za opis "junk-food" realnosti. Vzpon takih kotporacij pomeni manjšo možn<»t izbire za vsakega posameznika. Ta zapisje nastat ždradi stere-otipnega razumevanja vegetarian-stva, kot nenaravnega in nezdra-vega načina prehranjevanja. Še nekaj, šestnajsti oktober je svetovni dan protesta proti McDonaldu. SMASH THE MAC, SMASH THE BIG MAC! IGORPRASSEL Zakaj so direktorji slovenskih podjetij taho lačni? Kerpel/ejo l/udstvo v Afriko. Vsi slovenski revolucionarji jnana je Ruplova domislica, pobrana pri Samu Resniku, da imamo v Sloveniji politikov samo za eno stranko in pol. Taka je bila tudi Peterletova Demosova vlada, ki je ohranila prisotnost sta-re strukture v vladnem aparatu in vladi sami; zato Demos ni prinesel radikalnega zanikanja slovenske inačice komunizma (samoupravnega socializma), temveč je bil njegovo nadaljevanje in - kotbi reklijilozofi - dovršitev. Po "zaustavljanju desnice" so se zadeve ustalile tam, kjer so prejšnji r e ž i m c i želeli lme-ti slo-venskipost- komunizem. Vrsta prejšnjih re-žimskih publicistov in aktivistov, od Jožeta Smoleta do dr. Vojana Rusa, je začela pisati o konsenzu "vseh ustvarjalnih sil v družbi" (g. Smole je o tem zadnjič razpravljal 23. septembra v Delavski enotnosti). Drnovškova vladna koalicija pa s črno-rdečo, oz. pravilneje belo (SKD, SDSS) modro (LDS) in rdečo (ZL/SDP, SDU, DSS, del DeSUS in skupina iz SSS) navezo poskuša ustvariti narodovo slogo iz strank, ki se idejno sklicujejo na domo-branstvo, jugo-liberalizem in komunizem. Zato ta koalicija presega koncept "nove OF", ne dosega pa take demokracije, ki omogoča izmenjavo liberalnih oz. socialdemokratskih konceptov s tistimi konzervativnimi. Dokler bo slovenska demokracija pomenila konsenz "ne glede na idejne, politične in svetovnonazorske opredelitve " in s tem kompromisno sobivanje treh nosilnih tokov slovenske politike, ki so se pred polovico stoletja spopadli med seboj na smrt, do tedaj bodo ravno te spajdašene "idejne, politične in svetovnonazorske opredelitve" tej demokraciji predvsem grozile. Do tedaj bo na Slovenskem nemogoča "politika kot programska koalicija", realno obstoječa politika pa bo zazrta v preteklost. Obenem pa lahko rečemo, da obnašanje dela slovenskih politikov, ki v g. Kučanu ne morejo sprejeti večinsko in legalno izvoljenega predsednika države, temveč zgolj boksarskega sparring-partnerja, obnavlja revolucionarni model politike. G. Jože Smole v svojem članku (23. 9., DE) le jasno zapiše vodilno misel Združene liste, ko pravi, da "se moramopravočasno spopastiz vsemi poskusi idejnega čiščenja, ki tako kot etnično čiščenje v BiH vodi samo v pogubo. (..) vojna proti "rdečkarjem" je tipičen provincializem in pritlikavo ravnanje. Za številčno majhno državoje to še posebej škodljivo, ker umetno ustvar/anje notranjih sovražnikov in širjery'e ozračja vsesplošnega sumničenja ovira resno delo pri oblikovanju strategije razvoja". Smoletu bi verjeli, če se ne bi teh stališč domislil šele sedaj, ko podor nekdanje sloge med "gos podarjem" (rdečo birokracijo) in delavskimi "hlapci" grozi, da se bo v javnem menju in še kako drugače končal z linčem "ta rdečih". Še deset, celo manj let nazaj bi bile to pogumne, občudovanja vredne besede. Partija je ves čas svoje oblasti funkcionirala na način, ki ga je tako lepo opisal g. Smole. Ne bom pisal o stra-hopetno pobitih razoroženih domobrancih in - nič hudega slutečih "sumljivih" civilistih, niti o pomorjenih iz partizanskega oz. antifašističnega tabora. Se pa sprašujem, kako bi se g. Smole počutil, če bi mu — menije, in ne edinemu! —uradni sklep družbeno-politične organizacije (ZSMS) prepovedal govoriti in objavljati. Kazen brez omejitve trajanja. V prejšnjih časih ta in taka izvensodna justica očitno ni ovirala Smoletovega "dela pri oblikovanju strategije razvoja". Sedaj pa bi se dalo reči, da novoskovani "demokratični" konsenz predvsem ščiti one, ki so toliko časa jemali človekove pravice tisti večini prebivalstva, ki ni imela članske izkaznice ZK in niti ni podpisala izjave o sodelovanju s SDV. Dokler bo to varovanje hrbta poglavitni cilj politike strank, ki so nasledile pokojno Partijo, dotlej bo žal projekt slovenske social-demokracije ravno tako utopičen, kot je utopičen Podobnikov projekt desne alternative. Iz logov nekdanjega Demosa, vključno z Demokrati (razen SpomenkeHribar, kizaPeterletom sedaj ustavlja Janšo), se vera v afere prenaša v center politične igre. Izstopa Janez Janša, čigar politična kari-era gre od prvih konfliktov v ZSMS.kjerjebil radikalni mark-sist-leninist in seveda član Partije, do odkrit-ja "orožarske afere" sedaj, ko je obrambni minister in socialdemokrat. Smoletova obramba vsega včerajšnjega - kinajbiga milostno pozabili, čepravješlozazaporedje ravno takšnih pritlikavaih ravnanj komunistov - je samo druga, zrcalna plat današnjih afer. Ne "levica" ne "desnica" se nista sposobni iti demokracije, da bi s spoštovanjem demokratičnih inštitucij in demoratičnih pravil igre ustvarili konsenz za prihodnost in ne konsenz zaradi preteklosti, za ene stalinistične, za druge domobranske. Res imamo "ozračje vsesplošnega sumničenja", sovraštva do "drugače mislečih" in diktaturo enoumja. Kot smo imeli včeraj. Smoletovi "napredno idejno opredeljeni" državni uradniki, menežerji in poslovni ljudje, ki imajo "svoje politično stališče", so zlahka prepoznavni nosilci starega režima. Mencingerjevo zatrjevanje, "da ni bilo tako hudo", prepuščam tistim, ki so imeli srečo. Izkustvo nekaterih dragih, zapornikov od Blažiča do Vilčnika, od Sirca do Miklavčiča, preganjanih in onemogočanih, prepovedanih in izključevanih od Rožanca preko Borisa Pahorja do - najbom neskromen - tudi mene, pa režimu "naprednih Ijudi s stališčem" izstavlja manj lepo spričevalo kot g. Smole. Z njim se lahko strinjam le v enem, namreč, da je bila zamenjava "prejšnjih" prascev pri koritu z novo garnituro, ki ji je demokracija isti figov list, kot je bila ideja socializma včerajšnjim, nesmiselna. Najslabše je, če se predznak zamenja, metoda pa ostane ista. Demos se je že tako obnašal in tragedija bo, če se bo tako vedla še opozicija vladajočemu Drnovšku in Združeni listi. A kaj, ko afere in sindikalne dejavnosti, kjer prednjači Tomšičev sindikat, kažejo, da se je "desnica" učila politične obrti še v času, ko večine njenih liderjev - od Janše do Toplaka in samega Tomšiča - ni bilo ločiti od "levice", vsaj po tako cenjeni rdeči knjižici v žepu ne. Pot iz totalitarizma - naj bo zgodovinski: domobranski in oefarski, ali polpretekli: partijsko-udbovski - je težja, kot si današnja "desnica" predstavlja. Če na "levi" ni ničesar, le združba bivših priviligirancev, se ni treba čuditi boljševiškim metodam "desnice". Morda bi bil prvi korak v prihodnost, če bi se do ustavnih inštitucij oboji začeli obnašati, kot da so demokratične. Dokler pa bo "levica" imela demokracijo za obdobje, ki ga je treba preživeti za čim manjšo »jgtsasur'-j^u1 »^ ceno in č i m več dobička, in dokler bo v demokraciji "des-nica" videla le pretvezo za "moralno in politično rehabi-litacijo strani, ki je državljansko vojno izgubila" (izjava Nove slovenske zaveze o nalogah države pri prehodu iz totalitarizma v demokracijo, Slovenec & Delo, 25. 9. '93), dotlej bo demokracija na Slovenskem le sobivanje rdečega in črnega fašizma. MLADEN A. ŠVARC PISMO iz MiNULIH ČMSOV Spomenka Hribar Tomiselj 61 292 Ig Samv Mesnik "" Tufnetfeva 28 62000 Maribor Gospa, med onim srečanjem na Novi reviji sem vam precej živčno skušal povedaii, k&h> me skrhiza id$o, ki stajo nekaterim od nas pomenila DEMOS in SDZ, in v spremnem pismu h kappam pisem Pučniku in kotegOmsethOmčflUpolitičnomordlncst, hise mi ne zdi tako nebulozen %$^$p0MnimMtda$teburnonaspK>tovaUt kasemupombilmkatere dogodke ckati merte (kijih pač nqfboye poznam) kot demonstracflo cbstgfa (e boteznt Pred leti $em bml krasen stavek (mislim daje Kunderov)t kako gradltelfi utoptfe ob rcbu ponavadi zgradtfo še čiste mctfhen gulag, in kako z leti ttstigulagpostqfa vse ve$i in ve$i sosedttfi paradižpa vedno tesnejšiin vsebotf mrzeh doklergagulagčisto ntprerase. MisUm, da sta vaš kolektivni molk ob surovi igri Bavčatfevega klana in politima podpora, s katero ni varčeval recimo, gospod Požarmk, prepmto skbi znamenji. Tudi vaš molk. ln ko ste pomislili da bise totiltpi$anja o tefzadevi, to ni bil članek, nitipismo Bctvčarfu alijanši, nitipisma vsmisfu "žal mije. ne morem pomagatL stvari so pač tiakšm jn tak?rt?. pq v ' nofdejo s kregfo v ttiniku, nekake pZDA, 1983. Fernando Trueba: BELLE EPOQUE, Španija - Portugalska - Francija, 1993. GALERIJE do 15.11. Bežigrajska galerija risbe Zorana Dideka. do6.ll. GalerijaEqurna razstava Boogie Woogie Augustus. Avtor razstavc je Zmago Lenardič. do41L ŠKUC Susanne PopeDca - instalacija. doS.12. Mala Galerija razstava skulpture španrfcc kiparkc Cristine Iglesias. do 28.11. Moderna galerija razstava Modna fotografija avtorja Janeta Štravsa. do 31,10. Mestna galerija NeokonstruktiviKm v StovenijL Razstavlja še$t avtorjcv: Oragica Čadež, Drago Hrvacld, Dušan Lapajne, Stevko Tihec, Dulan Trtar Ln Vinko Tušelc do 30.10. Narodna galerija bo odprta razstava Riharda Jakoplča z naslovom To sem jaz, umetnik... do 10.1.94. Narodna galerija bo razstava slik Frana K3em«nči6i MUZEJI do 31.10. Narodni muzej Bitka pri Sisku «1593/1993 do 31.10. Etnografski muzej Slovenije Pasovi itt skkpanci (oblačilno okrasje oz. nakit). do 30.10. Muzej novejše zgodovine Izgubljena kulturna dedilčina ko^evskih Ncmce 21. - 30J0< Kulturno-informacijski cttttet Križanke Škocjanski otok • oaxa na pragu Kopra. do 3O.1L Zemljepisni muzej Tretja dimenzija (načini prikazovanja reliefa) MARIBOR BORŠTNIKOVO SREČANJE 20.10. 19.30 Slavnostna otvoritev Boritnikovej srečanja pred SNG Maribor. 20.00 veliki oder SNG Maribor Skronsko stalno gledal&če Trst b uprizorilo igro A.P.Čehova: Češnjt vrt, v rcžiji Borisa Kobala. 21.10. 21.00 veliki oder SNG Maribor Mestno gledališče Ljubljansko bo nastopilo z igro Evalda Flisarja: Kaj pa Leonatdo, režiser: Dušan Mlakar. 23.10. 19.00 navi oder SNGMaribor La Divina Commedia - Inferno, pesnik: Dante Alighieri, dramatik: Nenad Prokk> rcžiser: Trnnaž Pandur, Drama SNG Maiibor. 23.00 veliH oder SNGMaribor Hamkt N'roses, rcžiser: Tomaž Strucl, GledaUšČe Glej Ljubljana 24.10. 21.00 navi oder SNG Maribor La Divina Commedia - Purgatort pesnik: Daote Alighieri, dramatik: Nenad Prokk, režiscr: Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor. 2SJ0. 21.00 veUki oder SNGMaribor La Dlvina Commedia • Paradiso, pesnik: Dante Alighieri, dramatik: Nenad Proldč, režisen Tomal Pandur, Drama SNG Maribor 26.10. 19.00 vtliki oder SNG Maribor Ranko Marinkovič; Gloria, režisen Janez Pipan, Primorsko dnunsko gledal^če Nova Gorica. 2710. 19.00 veliki oder SNG Maribor Gregor Strniša: Samorog, rcžiser: Meta Hočevar, Drama ffl^G Ljubljana. 28.10. 22.00 veliki oder SNGMaribor Herbert Aschternbusch: Susn, režiser Edvard Miler, Slovensko roladinsko gtedaliSče. 29.10. 19.00 veliki oder SNG Maribor Henrik Ibsen: Nora, režiser; Duša Mlakar, Prešernovo gledatišče Kranj. 30.10. 20.00 veliki oder SNG Maribor, SLAVNOSTNA PODELUEV BORŠTNIKOVIH NAGRAD. Gtedališka blagajna je odprta: v ponedeljek od 10. do 17. ure, torek, sredo, čctrtek in pctek od 10. do 20, wtt v sobotoin nedclj od 10. do 13> «re, ter 2 uri pred prcdstavo. Rjczcrvacijc po tel.: 06-221-206. SNG Maribor st pridržuje pravico do sprcmcmbc programa. ŠTUK pon. 20.00 Kteo vdvorani, Vstopmna jc 150 si tor 21.00 -100 Jazz večer - v ŠOU Klubu; vstop prosi sre. Kino in disco - s Studcntsko izkaznico je disco brezplačen. čet. 21.00 - 2.00 Rock veier - v predprostora dvoran Štuk pet. 21.00 -2.00 Rock dlskotcka • vstop prost sob. Sobotna dtskotcka ned Nedeljstd večerni šank CEIJE BORŠTTyJIKOVO SREČANJE 28.10. 19.00, SLGCelje Plerre Corntflfe: Odrska utvara, rcžiser: Bojan Jablanovec, Siovensko Ijudsko gkdaliSče Celjc KUUB 23.10. KoneertThe Rattieheads (Pula) 6.11. Jazz KJjub : Konceit Kadoič kvintet (Zagrcb) lLdo30.10 Jože Boiiček : risbc in grafike 2. do 26.11 Milan Alaš«vič: karikaturc in ilustracije na temo glasba, fUm, vidco Nevroza MALIOGLASI 19. oktober - 2. november 11 Stanovanja ODDAM V 8O8TREM v privat hiši s samostojnim vhodom oddamo povprečno opremljeno eno-sobno stanovanje s klasičnim ogrevanjem in telefonom v so-uporabi za 100 DEM/mesec + stroški Tel.: 061/1250-290 1252-087 ODDAM sobo skuhinjo, sani-tarijami in posebnim vhodom. Delno opremljeno s pred-plačilom. Cena 200 DEM/mes. TeL: 061/349-6391685-000 od 8 do 22 ure. OAR8ONJERO s posebnim vhodom, ogrevano, opremljno in s telefonom oddam lahko za več let. Cena 250 DEM/mes. in enoletnopredplačilo. TeL: 061/ 556-017 ENO8OBNO opremljeno sta-novanje v starejši hiši oddam. Cena 2.500 DEM. Gretje na peči. Predplačilo za najmanj pol leta. Tel.: 061/ 559-304 SOBE ODDAM 8AM8K0 sobo v Šiški oddam. Julijana PREŠEREN, Ada-mičeva 22, Ljubljana DVOPOSTELJNO sobo od-dam takoj dvema študentoma. Tel.: 061/261-700 80B0 na Viču dobita dve mlajši študentki - kopalnica, telefon, kuhinja in lasten vhod. Tel.: 061/264-645 OGREVANO sobo 20 m2 od-dam v najem, cena po dogo-voru. Tel.: 061/ 453-219 80B0 oddam dvema štu-dentkama. Cena 150 DEM/ mes. + stroški. KurentMarjan,. Toplarniška 13, Ljubljana-Moste. Tel.: 061/485-451int 232 od 13 - 14 ure. AVTOMOBIU LADO nlvo 1300, letnik 87, 90000 km, reg. do 5/94 prodam za 3000 DEM. Tel.: 061/13-71-559 po 19 uri. CITROEN 08 1.3,1.79, reg. do 18.1.94, cena 1.300 DEM, ViliMaloprav, Brode21,63205 Vransko. PRODAM vlso 11RE, 1.12/ 84, reg. do 8/94, 107.000 km, za 3000 DEM. Tel.: 0602/21-012 23-274. VI8A 2 klub, 1.82, reg. 9/94, rdeče barve, cena 2800 DEM. Dolenjska c. 103. Tel.: 061/ 217-512 od 9 do 17 ure. AMI 8, solidno ohranjen, brezhiben, drugi lastnik, reg. do 14.5.94. Cena 1000 DEM. Tel.: 061/315-520 8PAČEKI. 72, reg. do 5.3.93 prodam za 1000 DEM. Tel.: 061/454-017 DIANO GL, 1. 79, neregist-rirano toda brezhibno prodam za 1200 DE. Tel.: 061/443-473 VI8A11 ra, 1.86, nove gume, bela, prodam za 4500 DEM. Tel.: 061/446-029 DIANO1.79, rdeče barve, reg. do 2/94, prodam za 1400 DEM. Tel.: 064/78-236 R 4 GTL, 1.81, reg. do 5/94, prodam za 1400 DEM. Tel.: 0608/75-082 R 4 TL8, 1.79, reg. do 3/94, prodam za 700 DEM. Tel.: 061/1371-344 R 4, 1. 86, prodam za 3.300 DEM. Tel.: 061/223-183 po-poldne. R 4 TL, 1. 81, reg. do 10/94, zelene barve, odlično ohranjen, prodam za 1600 DEM. Tel.: 061/261-315 zvečer. MOPED AVTOMATIK vijolične barve, 1.86, lepo ohranjen, prodam za 300 DEM. Tel.: 061/14-04-000. Hardware PRODAM zeleni monitor s hercules grafiko, možna tudi menjava z mojim doplačilom. TeL: 061/372-739. SOFTWARE Knjige NEMŠČINO 2000 8, prvo in drugo stonjo poceni prodam. Tel.: 061/133-31-34 do 22 ure. PRODAM mnogo knjig z raz-ličnih področij cena 1 knjige 150-200 SIT. Tel.: 063/893-380. PRODAM novo zapečateno knjigo velika šola kuhanja. Cena 100 DEM. Tel.: 064/692- ?59> Delo INŠTRUKCIJE za individualno učenje brazilskega jezika, potrebujem. TeL: 061/342-710. INŠTRUKTORJA francoskega jezika nujno iščem. Tel.: 062/ 663-232 popoldan. ZA REDNO dnevno 8 urno varstvo dveh fantkov na našem domu v Polju išem študentko. Tel.: 061/482-832 HONORARNO zaposlim zas-topnika v ekonomski pro-pagandi. Tel.: 061/882-090. Zbral in uredil Hugo Ažman NAROČILNICAZA BREZPLAČNE MALE OGLASE Besedilo: Ime priimek: Naslov: ____ Telefon: Ne seveda za vse tegobe in zadrege tega sveta, a fe je slovar sodoben in dovolj obsežen, Le je Webstrov, bo ! vsaj konec vaših tegob in zadreg z angleščino pri študiju, branju, prevajanju, korcspondenci in $e kje. Izbirajte: Webster Illustrated Contemporary Dictionary - Encyclopedic Edition je povsem nov angleško-angleški razlagalni slovar, ki razčlenjuje in pojasnjuje 85.000 gesel; povsod, kjer je slika zgovornejša od besedila, so dodane ludi nazorne ilustracije. 1121 strani 2.214 SIT Webster Comprehensive Dictionary - International Edition jc namenjen zahtevnejšim uporabnikom, saj s frazami, sestavljankami, stavki in definicijami razlaga kar 120.000 gesel; vscbuje tudi navodila za izgovarjavo in raven uporabe, poslovno pravo, merskc enote itn. 1556 strani v dveb knjigah 5.711 SIT VVebster Comprehensive Dictionarj - Encyclopedic Edition je enak "mednarodni" izduji, vendar ob razlagah 120.000 gesel vsebuje še poseben dodatck z obSirnejšitn prikazom pravopisnih in slovničnih pravil, zato je še posebej primeren za študij angleščine. 1728 stranl v dveh ki\jigah 5.711 SIT Arovi Webstrovi slovarji so naprodaj v boljših knjigarnah, lahko pa jih tudi naročite s priloieno naročilnico, ki jo pošljete na naslov: DZS d. d., Založništvo literature, Mestni trg 26, 61000 Ljubljana NAROČILNICA TR 11093 DA, naročam knjigu D VVEBSTER ILUJSTRATED CONTEMPORARV DICTIONARV s cenu 2.214 SIT D WEBSTER COMPREHENSIVE DICTIONARV (INTERNATIONAL B.) v 2 knjigah s ccno 5.711 SIT D VVEBSTER COMPREIIENSIVE DIC11ONARY (ENCYCLOPEDIC E.) v 2 knjigah s ccno 5.711 SIT Naročcno poSljitc na moj naslov; kupnino bom poravnal(a) po prejcmu raiuna in položnic. v cnlaamem znesku / v dveh / treh obrokih (najmanjSi obrok je 1500 SlT) (usliczno, prosiino, označitc) Priimek in ime ................................................................._......................_...........____... Naslov.....................................................„......................................................_......._....._... DaUim ..... Za niorebiln siHire je prutojno sodiife Podpis LjuHjani TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH prvič v slovenskem prevodu Sveto besedilo lamaizma je eden najbolj temeljitih odgovorov na temeljni vprašanji življenja in smrti. Integralen prevod TIBETANSKE KNJIGE MRTVIH bo izšel v bleščeči pesniški pisavi Ivana Svetine. Knjiga, ki ne očara samo z novo duhovno širino, ampak evropskemu človeku odstira neslutene možnosti in s tem tudi nov smisel bivanja. TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH bo izšla januarja prihodnje leto, na 240 straneh formata 13 x 18,5 cm, v italijanski vezavi. Prednaročniška cena je samo 2.520,00 SIT. N A R 0 Č I N I C A Nepreklicno naročam knjigo TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH po prednaročniški ceni 2.520,00 SIT. Zneselc bom poravnal v 8 dneh po prejemu položnice. Ime in primek. Naslov.......... .Pošta. Naročilnica zavezuje kupca in založbo. Ob izidu bo založba dostavila samo v roku plačane knjige. Morebihie spore rešuje sodišče v Ljubljani. Podpis brezuspešno skušal sateljsko srenjo dvorišča v vrtinec nja. Morda pa bo to čujoče kriminalke, taka samohodka, svojem času ?! nam nakaže že teritorialnih vodah -davljenje med bro-lahko brez težave potencialne morilce gresa piscev kri-vlogo slednih psov. je prisotna tudi kriminalk Miki Ar-po literarni predlogi, udeležencev kon-odprtem morju. Kot oznaniti ali pa celo domišljija, pa četudi skrbno pretehtana, lukniasta, da torej ni PRAVNA DRZAVA KAK^ONKRETNO POMAGATI ŽENSKAM IN OTROKOM, Kl SO ZRTVE NASILJA Okrogla miza o pobudi za ustanovitev zatočišča za pretepene ženske v Sloveniji ^edno bolj se govori o pretepenih žeilskah in otrocih, žrtvah nasilja. Takšno nasilje je splošen pojav, a njegov obseg postaja viden šele sedaj, ko se vedno jbolj govori t|l|pi Govor o nasilju nad žerfsko in otrokoiti v Sloveniji ni več tabu, veMat je udejary||hie konkretnih oblik pomoči prizadetim osebam še vedno tabu. IZKOŽNJEIZ TOJIME Margaret Page je na okrogli mizi govorila o izkušnjah iz Velike Britanije. Pred dvajsetimi leti se ženske in otroci niso imeli kam zateči po pomoč. V sedemdesetih letih pa so se ženske s feministično perspektivo zbrale, začele govoriti o izkušnjah z nasiljem v družini, na delovnem mestu, na ulici, ter videle potrebo po ustanovitvi mreže zatočišč, svetovalnic in podobno. Danes je v Veliki Britaniji več kot dvesto zatočišč za pretepene ženske in otroke, več kot sto tisoč oseb kliče po telefonu (klic v sili), trideset tisoč žensk je v zatočiščih. Gostja iz Švice, ki je sodelovala na delavnici, je govorila predvsem o možnostih žensk, da najdejo pomoč v Bernu. Tam imajo namreč organizirane telefone, specializirane službe v okviru cerkve, SOS telefone - štiriindvajset ur dnevno samo za ženske, otroški teltfbn spoudarkom na "SEMINAR 0 DEMOKRACIJI" V ALBANIJI , vropska študentska organizacija AEGEE-Europe je v torek, 12.oktobra na Kersnikovi 4 predstavila projekt "Seminar on Democracy't, ki bo potekal od 12. do 20. oktobra v Albaniji. Pogovarjali se bodo o demokratičnem sistemu oziroma vrednotah demokradje ter vlogi države v današnji Evropi. Skupina študentov iz različnih evropskih držav bo z albanskimi študenti razpravljala o demokraciji z njihove perspektive. Po končanem seminarju bodo izdali brošuro, ki bo predstavila zaključke oziroma odgovore na vprašanja o problemih v današnji Evropi, o pričakovanjih bodočega razvoja ter videnju demokracije skozi oči albanskih študentov. Iniciativa za seminar je prišla od albanskega študentskega društva pod okriljem Liberal Youth of Alba-nia, bivanje v Albaniji pa je financiral Sorosov Open Society Fund. Predsednik AEGEE-Europe Pavel Miladinovič iz Prage se je pred odhodom v Albanijo pogovarjal tudi z albanskim ambasadorjem, novinarji ter drugimi albanskimi eksperti o trenutnem stanju v Albaniji. Poudaril je, da razlog njihovega obiska oziroma seminarja nikakor ni misijonarski in ne poskušajo ustanoviti svoje lokalne skupine (antene) tudi tam, temveč želijo videti in dojeti probleme in razmere v Albaniji. AEGEE-Europe je neverska, neprofitna, finančno neodvisna in nepolitična organizacija, ki stremi za evropsko integracijo v prihodnosti. Ustanovljena je bila v Parizu leta 1985, in sedaj šteje okoli 15 tisoč članov v več kot 150 lokalnih skupinah, imenovanih antene, in vključuje študente vseh študijskih smeri ter mlade diplomante iz cele Evrope. Skozi vse leto organizira kongrese z različnimi temami, poleti pa cenene jezikovne tečaje za študente Deluje na dveh nivojih, lokalnem in evropskem, v okviru tega obstajajo različne delovne skupine, npr. delovna skupina Vzhod-Zahod, ekološka, kulturna, Sever-Jug... Ena od lokalnih skupin je tudi AEGEE-Ljubljana, ki deluje v okviru Mednarodne pisarne Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, in združuje okoli 150 študentov. Do sedaj je organizirala dva kongresa (Slovenija v Evropi 12.-15. marec 92, s katerim si je pridobila pravnomočno članstvo v mreži anten AEGEE, pa še Kongres o vinu 1.- 4.4.93), pa tudi Ekološki tabor na Pokljuki 8.-22.8.93. članstvo v tem forumu študentov si lahko pridobite, če plačate članarino 30 DEM in izpolnete prijavnico in potem boste enkrat mesečno po pošti dobivali vse informacije. VERAKOVAČEVIČ HHIIl Je Sloveni/a pravna država? Načelno da, a raje se ne zamerite komu, kije nadpravom. Različne ženske iniciativne skupine že nekaj časa za%^||0 konkretne odgovore za reševanje težav tistih, ki dožmjajg I nasilje, vendar za pomoč prizadetim ni bilo storjenepsiiŽ f konkretnega. Iz vseh teh razmišljanj o pomoči so na§§^j^( telefoni, kamor lahko pokličejo ženske, ki so v hudi ši|itf; J, obstajajo še skupine samopomoči, ustanavlja se žeiT^S|# svetovalnica, obstaja pa tudi pobuda za ustanovitev zatočiščaf za ženske in otroke, žrtve nasilja. 'N#'' Ta pobuda za ustanovitev zatočišča za pretepene ženske in otroke v Sloveniji, izkušnje različnih socialnlhy§W» psihosocialnih skupin, ki delajo neposredno s prizadetiif|p ter različne oblike organizirane neinstucialne pomoči so bfle glavna tema okrogle mize, ki je bila 8.oktobra v Grand hotgju Union. Na okrogli mizi, ki )o je organiziral Urad za žeriiko ? politiko ter Skupina za r^ziskovari/e psihoisočialnih < potreb žensk, so s svojimi ||žmišljanji sodelovale Darja / Zaviršek, predavateljica na J§|oki šoli za gbdalno ddo, | Margaret Page, svetovalka,;^(^kih teamoV, ki delajb v ¦ različnih službah za probl|||||ko žensk iz Londona, ter : Vesna Leskovšek iz Centra|^|||rtioč mlac(un, ki še uk^arja z vprašanjem spolnih zlorab otrot in odtaSlih. Povod okloglei ; mize je bila tudi 3. ewopskj| piiniŠtrska konfere|r|ca la| enakosti žensk iji mo|kih, ki lliiiibotekala v Rimu 21. |li 22. \% oktobra 1993^ l^fegla^iia|e|^ije NASILJE NAD ŽEt^KO * I|^ Vl|pA MEDIJEV. B^I^Risopredana v obravnav^|ft% Šprejetjei ^fetji evrop^^MitrSki konferenci, pripoti^pS oDlastem držav članic Sveta Evrope, da finančnojna^f^pftii..... oblikami pomoči podprejo dejavnosti, ki se ukvarjajo s ^ pomočjo ženskam, ki so žrtve nasilja, in storilcem nasiljaii^5 da sprejmejo številne druge ukrepe za zmanjšanje tega zla. Po statističnih podatkih različnih socialnih služb štirideset odstotkov žensk, ki se k njim zatečejo po kakršnokoli obliko pomoči, pride zaradi nasilja, ki ga doživljajo v vsakdanjem življenju. Gre za fizično nasilje, ki se lahko dogaja v družini, na delovnem mestu, na ulici, v begunskih centrih, v vojni. Ženske so prevzele iniciativo, ker so večinoma one žrtve, prekiniti z molkom ter opozoriti družbo na ta problem. Pri tem imajo aktivno podporo moških in žensk na vplivnih položajih. POMEMBNOST TRENOTKA DSTJUf OVITVE ZATOČIŠČA Neaavno je poteKaia aeiavnica, na Kateri so soaeiovaii tuai gostje iz tujine, ki se je ukvarjala z vprašanjem, kakšen naj bi bil koncept zatočišča v Sloveniji. Zatočišče je prvič -varen prostor, drugič - prostor, kjer se zadržujejo samo ženske (kjer ima ženska, nad katero se je vršilo nasilje, možnost, da se umiri in začuti temeljno varnost), tretjič -prostor, kjer ženska dobi neposredno psihično podporo in opogumljanje zato, da začne razmišljati, kaj bo odslej storila s svojim živpenjem. Biti mora skrita in hkrati odprta za vse, ki so v stiski in rabijo pomoč. Zatočišče pa je lahko učinkovito le, če deluje v okviru mreže večih služb, tako da je dostopna profesionalna in terapevtska pomoč, ki odgovarja na konkretne potrebe posameznic. Vendar je še vedno vprašanje, kdaj bomo zatočišče v Sloveniji končno imeli in s čigavo in kolikšno finančno pomočjo. Darja Zaviršek je med drugim poudarila, da je nadonalni škandal, da nimamo zatočišča za pretepene ženske in otroke. Vesna Leskovšek, ki se ukvarja s psihosocialno pomočjo, je govorila predvsem o razliki med pristopi klasičnih ustanov in organiziranimi neinstucionaliziranimi oblikami pomoči. Klasične ustanove so v celoti financirane iz državnega proračuna, uporabnice le-teh pa so v največji meri ženske. Dejala je, da je pri nas še vedno prisoten stereotip, da je iskanje pomoči nekaj sramotnega. V klasičnih ustanovah problemi ostajajo na individualnem pristopu in ne povzročajo sodalne akcije, je poudarila. Dodala je še, da klasični pristopi temeljijo na ideologiji deljenja krivde zaradi konflikta, vendar pozicija v konfliktu ni enaka tako kot tudi v družbi ne. hieklffizfi, ki doživtfctfo incest, svetovalnice, ženski ||draystveni ce^lier, tri zatoeišča za ženske, od katerih je eno l|pecializjfa|^>: ža ženske irj, deklice, odvisne od heroina. Obštaja t«ilIžgnska takši služba, ženske odvetnice v pr|i,ineriij| ko pričle ženska pred sodišče, policistke oziroma svetovalke na policijskih postajah, ki so specializirane za primerispdLnegama^il)a nad žensko. V Kanadi p2t|:č? po ^tati^tiih podatkih, ki prihajajo iz centra, ki se jUH?fi|a:.J laziskovaiijem fizičnega nasilja nad žfen$kj^|:|^ ženska posiljena, le >!^kil peta žeift§k| |ma spoln^ izkušnjo pred osemnajstim ^lojBi;'Vsak|i^^^^enska txp\ fizično nasilje s strani moža, If^rijafterjaJ^fliiijl o vzrokih; fizičnega nasilja nad žensko, ^je ^^bpravlj^na y Kanadi in ZDA, je pokazala, da so ^zrokf večinoma \|p6šesiviiosti in Ijubosumju, nepopolnem jgdspqidinjstvu, da| so nekateri moški prepričani, da imajo pravjipo kaznovatf žend ter s silo uveljavljati avtoriteto. Ta študija je bila opravljena leta|:|9J, T^df ženske, ki C§o objel||:ii||||i|p^likokrat tepejo svoje l^bke. Zato ssa V dobro i|^|||ipi[h zatočiščih zaposleni sl|okoynjaki, ki skrbijo in &i||||rjajo z otroci žensk, ki niso špjosobne skrbeti za svoje otroK§|jp,yIivati temeljni občutek Varnosti. itJstanavljanje z§tQČišč za ženske in btroke, ki se morajo ;|lmakniti pre4 naŠilriežem, je danes edeh najpomembnejših :rezultatov ženske socialne akcije v sedemdesetih letib.. Takšna zatoči&ča so začela že pred dvajsetimi Jpti nastajati po vseh večjihjntgštih zahodne Evrppe in ZDA^1|ahies pa je tejfcko najti evrc^ko mesto, ki bi bilp brez njih. (tnb, seveda, Lftibljana) l;i :'i \ ERTVE NASILMSO ZAKONSM k SUBO ZAŠČITENE WpHIH9IK^ posamezriice pri nas pravno zelo slabo ^^^mšf%S^^hjM'pteti vechkot te zlomUm nos, Womyen&m>rb, ta^pht^mtagtmdvr^^i^^l če hočejo, da se storilca kazensko pr^rtf^Nšifiet sprememb je po mnenju ženskih iniciativnih skupin potrebnih v kazenski zakonodaji, ki slabše ščiti žrtev nasilja, če je z nasilnežem v sorodstveni ali družinski zvezi. Njihovi predlogi za spremembo kazenske zakonodaje so predvsem naslednji: /. Kaznivo dejanje lahke telesnepoškodbe in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, storjeno v družini ali zakonski oz. izvenzakonski zvezi, naf bo uradno pregonlfivo, 2. Zaprimerekaznivih dejanjlahkein hudetelesnepoškodbe, ogrožanja varnosti, posilstva, ter spolnega nasilja naj se uvedesodnaprepovednasilnežu,dasesplohpribližuježrtvi, njenemu bivališču ali delovnemu mestu, 3. Pravna definicija posilstva najobsega tako vaginalno kot analno in oralno prisilno spolno občevanje, 4. Žrtev jizičnega in spolnega nasilja naj ima pravico do pravnega zastopnika po uradni dolžnosti, 5. Žrtev Jfzičnega in spolnega nasilja naj ima pravico do izbire spola vseh strokovnjakov, s katerimi se sreča v postopku, terpravico, dajo v teh postopkih spremlja tretja oseba po njeni lastni izbiri. Urad za žensko politiko, katerega direktorica je Vera Kuzmik, in deluje pod okriljem Vlade Republike Slovenije, se zavzema predvsem za spremembo kazenske zakonodaje, ki bi morala bolj zaščititi žensko, nad katero je izvršeno nasilje, in manj storilca. Po njihovem mnenju je bolj kot sama zakonodaja sporna njena izvedba. NBKATERE ORGANIZIRANE OBLIKE POMOČI ZA ŽENSKEIN 0TR0KE PRI NAS SOS telefon Kot prva in najnujnejša oblika pomoči za ženske in otrok« ki so žrtve nasilja, je začel delati 11. oktobra 1989. Odprt j vsak dan od 18.-23. ure. Ženskam in otrokom, ki so žrtv nasilja, omogočajo anonimen pogovor, v katerem dobij razumevanje za svoje težave in podporo pri reševanji Posredujejo jim informacije o institucijah, ki jim lahk oziroma jim morajo pomagati (policija, centri za socialn delo, pravna pomoč, psihološko-svetovalne službe...), p potrebi omogočajo žrtvi nasilja osebni razgovor o njeni težavah ter organizirajo spremljanie žrtev posilstva ob prija> posilstva in vseh postopkih, ki sleaijo. Žrtve nasilja podpiraj v njihovem iskanju izhoda iz nasilne situacije, pomagaio jir razčleniti situacijo ter soočiti njihove lastne želje in predstav o življenju, kakršne si želi, z življenjem, ki ga dejansko živ Žrtvi razvijajo njeno samozaupanje, ne dajejo nasvetov, ki \ prehitevali njeno lastno razumevanje problemov, temveč pomagajo najti lastno individualno pot iz stiske. Ne ukrepq) namesto žrtve, kqjti žrtev mora sama narediti vs korake za rešitev svojih težav. SOS telefon - za ženske in otroke žrtve nasilja, 061/97 82, 061/441-993 (vsak dan od 18. - 23. ure) Naslov: SOS telefon P.P.26,61110L|ubljana Na SOS telefonu delajo prostovoljke, starejše od osemnajstlet, ki so predhodno opravile usposabljanje, tako da poznajo vprašanja nasilja, probleme alkoholizma in drugih odvisnosti, osnove psihološkega svetovanja, delovanje socialnih služb in drugih ustanov, osnove kazenske zakonodaje in drugo. Ženska svetovalnica v procesu ustanavljanja Projekt ženske svetovalnice je v slovenskem prostoru razširil ponudbo svetovalnih uslug in psihosocialne pomoči ženskam. Namerifenaje ženskam, ki se v določenem obdobju svojeea žtvi/eri/a znqjdejo v stiski ter potrebujejo podporo pn svojih odločitvah. Svetovalnica naj bi zagotovila varen ženski prostor, kjer ženska lahko govori o svojih izkušnjah in težavah ter s podporo in pomočjo svetovalke razmišlja o možnostih spreminjanja svoje življenjske situacije. Poleg svetovanja pri razreševanju kriznih situacij bo svetovalnica spodbujala in nudila supervizije pri organizaciji skupin za samopomoč, nudila bo ženskam varen prostor v akutnih kriznih situacijah, vključevala bo uporabnice v samo delo svetovalnice, svetovala pri reševanju težav z vidika spedfičnih ženskih izkušenj, organizirala bo tematska predavanja, okrogle mize, tabore, delavnice, treninge, s tem bi postalo delovanje javno ter bi z odpiranjem žgočih tem ženske problematike opozarjala javnost na njihovo prisotnost. Načrtujejo tudi povezavo z Visoko šolo za socialno delo ter Oddelkom za psihologijo na Filozofski fakulteti. Iniciatorke projekta za ustanovitev ženske svetovalnice so Andrejka Cufer, dipl. sociologinja, in dve kolegici tri z do- in post- diplomskega Studija "duševno zdray)e v skupnosti - usposabljanje za p^ihosocialnadelo" ha Vi$oki šoli za socialno delo, sicer pa so se zadn/ie leto usposabljale tudi v tujini (Anglija, Italija). ^.enska svetbvalnica začne delova^Uanuarja 1994. T% — ifenost ob;stpja zatoošča.^prep^m^^i in M^ffgk ^pp|l^^novitev^jpl&il|g^amrle,"' i J^nikdMi ni^ lo^^^ upajm$» bo zadeMul^elaEf Vehdaf nihče ne more plačati tiste cene, ki jo nasilje nad žensko in otrokom lahko naredi. VERA KOVAČEVIČ LUNATICS ARE TAKING OVER... S JA NOR (Ali: Gesta Je lahko tudi enosmerna.) jve številki nazaj sem izbrskal nekaj izvorov odklonilnih stališč do duševno motenih in jih za silo pojasnil. Zdaj lahko z bolj praktičnega vidika pogledamo, kaj se na tem področju pri nas dogaja. "DOBER TEK, PSIHIATRIJA" Heroje, ki bi v psihiatrično bolnico stopili iz lastne pobude, lahko preštejemo na prste. Torej "čudaka" privedejo. Kaj se zgodi pri sprejemu? Nekaj psihiatrov, medicinska sestra kakšnega oddleka in po možnosti še psiholog, se uspejo zediniti, da naš novi gost postane pacient. Če se posebej grdo vede, je na dobri poti, da postane stalni član t.i. zaprtega oddelka. Z večjo verjetnostjo si bo 6b določeni meri taktnosti priboril status opazovanca na zaprtem oddelku, kar praktično pomeni, da bo po medikamentozni terapiji in po tem, ko bo dodobra spoznal okolje, ki se ga je doslej na smrt bal, dobil možnost na odprtem oddelku navezovati stike z ljudmi, ki so zelo verjetno vse to že doživeli. "Najugodnejša konstelacija" pošlje gosta med paciente odprtega oddleka psihiatrične bolnišnice. Tam se znajde med pacienti, ki svojo stigmo dodobra poznajo, a o njej ne govorijo - ni jim prinesla nič dobrega. Preden novinec o novonastalem utegne razmisliti, se okrog njega zvrstijo vsi zanj pomembni in "evidentirajo nastalo škodo". Pacient iz te evidence potegne krajši konec na katerem piše: odslej bo vse drugače. In to je to. Če je vse tako preprosto, v čem je sploh problem? V enostav-nosti. Institucija si vso reč poenostavi. Najprej bode v oči prostodušnost dualizma zaprtih in odprtih oddelkov. "Zaprt" pomeni "za družbo odpisan". "Odprt" pa ni kakšen oddelek sredi tržnice, ampak ga pooseblja nekaj soban, kamor lahko po natančno določenem urniku vstopajo svojci in prijatelji po "evidenco" in po "klepet". Obiskovalec, ki bi v raztresenosti zaradi stika s totalno ustanovo ("norišnico") pozabil zaporedno številko sobe, bi kaj lahko potrkal na zaklenjena vrata zaprtega oddeika in se v hipu ovedel: zaprto, par korakov od odprtega; odprto, to ni tržnica, je v isti hiši, je ista kategorija, isti šmorn. Sklep: H komu torej grem? Pri tem ni docela nepomembno, da pri nas (Slovenija, od kod lepote...) liberalnejši tokovi že lep čas skušajo humanizirati tovrstne ustanove. Opazne naj bi bile spremembe, ki zadevajo hišni red, uniformiranost pacientov, manj avtoritaren pristop strežnega in strokovnega osebja in najbrž še kaj drugega. Med tem drugim so zanimivi predvsem izhodi pacientov. Ti Iahko predvsem konec tedna, v omejenem številu ("bojni pripravljenosti" je zadoščeno kakor v elitnih kasarnah) obiščejo svojce. K naslednjemu problemu pa nas posredno navaja posvetilo, ki se mu pacient, preden gre na "vikend" ne more izogniti. Iz ust odgovornega bo slišal: "Glej, da boš tablete jemal tako kot sva se zmenila!" Menda je res, da enih brez medikamentov ni mogoče krotiti. Pri drugih pa gre z njihovo pomočjo vsa reč lažje od rok. Vzemimo, da radikalnih sprememb ne pričakujemo, morda si jih niti ne želimo. Zdi se nam, da bo nekaj kemije pri terapiji še lep čas posredovalo in da farmacevtska industrija kar naj bo ponos enih in dragih. A, res? No, zaenkrat naj bo. Toda, hladen pot nas oblije, ko se spomnimo psihiatričnih (psihopatologija) kategorij. Svoj čas jih je bilo nekaj več, morda kak ducat. Pa je "tista" mednarodna organizadja ugotovila, da ne ustrezajo, da so eni nazivi zastareli in je treba definidje psihopatoloških kategorij skrčiti in preoblikovati. Statistika in praktične izkušnje sta tovrstni spremembi menda še najbolj botrovali. Nenazadnje družba ne čepi v grmu kot kak zajec, ukvarja se tudi s svojo patologijo in ji daje nove forme. Strokovnosti tu ne gre oporekati, ampak se lahko neskaljeno veselimo kako daleč je znanost prispela od začetne dihotomnosti; sprva črno-belo, zdaj pa že vse osnovne barve spektra. Spet Iahko rečemo, da je poenostavitev, tista implicitna zahteva znanosti, na konju in ima domovinsko pravico v ustanovah kot je psihiatrična klinika, da ne naštevam ostalih. Zdaj se lahko vrnemo čisto na začetek. Tam stoji bodoči padent. Bolj ali manj milo čaka na razsodbo sprejemne komisije. Psihiatričnih diagnoz ni veliko (čeprav obstajajo vmesni fenomeni in negotovost ni vnaprej izključena) in na samem začetku se še ne poznajo najbolje, zato bo njegov primer še lažje zdrsel v enega od predalčkov. V tem predalčku je zapisana določena terapija, tudi, ali predvsem, medikamentozna. Po tem pa bomo videli kaj bo. Če ne bo nič zaleglo, to nas seveda ne bi popolnoma presenetilo, bomo vprašali še psihologa, ali bi hotel poskusiti s kakšno diferendalno dignostiko. Tu je eden od korenov problema. Najprej poskusijo z medikamenti, saj so vendar medidnsko izobraženi, potem pa pride prav tudi kakšen psihologali socialni delavec, skratka: manj medidnski kader. Lahko si je zamisliti, da ni Iahko dajati diagnoz potem ko je ena izmed možnih že odpovedala. Pacient je zaradi zdravil pogosto apatičen, razdržljiv, depresiven, doživljanje je spremenjeno in človeka, kakršen je čas nazaj stal pred "odrešilno" komisijo, ni več. Tu se pleteta, če že nista v sporu, dva v osnovi različna koncepta: psihiatrični (medicinski) in psihološki (nemedidnski). Vprašanje je, s čim bi lahko opravičili dejstvo, da pri začetnih odločitvah (kaj narediti s pacientom) prevlada medidnski pristop. Psihiatrične oddelke vodijo psihiatri in odločitve njihove stroke se jim zdijo najbližje, psihološko svetovanje in pomen sodalne službe sta tu šele v drugi vrsti, kot nekakšen instrument za blažitev strokovne nemoči pri določenih primerih. Situadja pa nikjer ni obrnjena na glavo. Nikjer (pri nas) ni prvo sito močna, strokovna, psihološko-socialna svetx)valna in terapevtska služba, ki bi ob zadostnih kompetencah marsikateri "primer" lahko rešila usodne zaznamovanosti in pomanjkljivosti nesubtilnih prijemov psihiatrije. Če temu ob rob dodamo še negativno selekcijo pri rekrutiranju novih specializantov psihiatrije (Medidne menda nisem študiral zato, da bom strokovnjak v umobolnid...), potem je štorija pri koncu ene od svojih epizod. IGORKRAJNC Rebusa sta nagradna Sto Na Uro, da o križanki, ki jo treba najprej poiskati, ne govorimo! Pravilne in nepravilne (a vas ni sram) rešitve čimprej pošljite na naslov ...? (glej kolofon). Nagrade so knjige nekega Krta o nekakšnem Nju Ejdu, neke Trdinove štorije in baldorije, pa še kaj se bo našlo (obljubim, da skočim jutri na sedež (v luknjo) Krta in urgiram v zelenem trikoju, da dobim te bukve). Če ne bodo dali, bo hudič. Nagrado za rešitev rebusa iz prve številke Tribune dobi spoštovani gospod Matej Kodrič, ki prebiva na Adamičevi 22. Če se gospodu ljubi, lahko osebno priteži na uredništvo in ozmerja našo ljubo in ubogo Mojco, ki ima že tako preveč dela. BIROKRATSKE FIGURE VENERIS ČAKANIE OSVOBAJA O BIROKRATSKEM OBNAŠANIU PRODAIALCEV BONOV ŠTUDENTSKE PREHRANE jakaj moramo študentje stati v vrsti za bone in se pustiti terorizirati od mladih birokratov? Ker si študentski minister za vrste še ni uspel izmisliti česa še bolj duha ubijajočega. Da ne bo hude krvi, ne izkoriščam priložnosti, ki mi jo nudi možnost objavljanja v tem časopisu, za napad na ministra, pristojnega za vrste in socialo, Uroša Slamiča. Niti najmanj. Prepričan sem, da Uroš dela dobro, celo zelo dobro, omenim naj samo akdjo uvajanja študentskih bonov za prehrano. Izkoriščam pa priložnost, ki mi jo nudi možnost javnega objavljanja, da kot študent pogodrnjam nad obnašanjem ljudi na drugi strani okenc prodajnih mest bonov. Priznam, da do javnega godrnanja ne bi prišlo, če se mi ne bi dogodilo nekaj, kar bi lahko poimenoval birokratova ljubezen do bližnjega. Birokrati poznajo dva načina, kako izkazovati ljubezen do svojih strank. Prvi je v različnih krogih različno imenovan. Ljubitelji hitrega mu praviiojast hand ali blow job, latinsko razpoloženi poznavald ga ljubkovalno kličejo veni, vidi, vici, bolj soldatsko razpoloženi pa seek & destroy. Gre za položaj, ko so birokrati potisnjeni v defenzivo, kar pomeni, da jim ne preostane nič drugega, kot svoje delo opraviti hitro, dobro in še z nasmeškom. To jih najbolj boli. Drugi način je birokratom ljubši. Dejstvo, da so tudi oni Ijudje, dokazujejo z dolgo Ijubeznijo do svojih strank. Poudarek je na dolgo. Dolge vrste, dolgo čakanje, dolga ljubezen. Blizu očem, blizu okenca, blizu srca. Kakor v vsaki ljubezni, pa obstaja tudi v tej uradniški nekaj sladko perverznega. Imenuje se Odmor. To je čas med odnosom, ko se ta začasno prekine in nastopi menjava ekipe. Pred tem se okence zapre brez poprejšnjega opozorila, ne glede na dolžino vrste čakajočih. Ti v trenutni siloviti nejevolji seveda negodujejo, ker se v svoji nebirokracijski majhnosti ne zavedajo, da bo po pol ure odmora zadovoljitev potreb na okencu toliko slajša. In konec koncev, to je po Odmoru, se nihče ne pritožuje več. Razumljivo je, da so, glede na odgovornost, ki jo prodajalci bonov študentske prehrane nosijo, do Odmora popolnoma upravičeni. Vendar odmor v pravem pomenubesede to ni. Ob dveh, ko se vrata zaprejo in v pol ure spet odprejo, se namreč menja ekipa prodajalcev. Zakaj to trafa pol ure, mi je oblačno. No, ne glede na to, bi prodajalci svoje stranke lahko opozorili, da bodo kmalu prenehali z delom in da naj se raje postavijo pred drugo okence, ki dela non stop. Preostalim pa pobrali indekse v vrstnem redu, kot so stali v vrsti, da ob ponovnem zagonu dela na okencu ne bi bilo prerekanja. Med tem pa za pol ure na pijačo. In mirna Bosna. Seveda sem tistega lepega dne, ko se birokrati tudi meni tik pred nosom storili Odmor, to tudi predlagal. Pa ni šlo, za kaj tako drastično novega v svojem delovnem procesu potrebujejo ukaz svojega nadrejenega, ministra Uroša. Ker jih samo glas razuma ni uspel prepričati, sem se napotil nadstropje višje poiskati glas ministra. Ni ga bilo, zato sem našel njemu nadrejenega, ministrskega predsednika Miho Kušarja. Predsednik vlade je bil takoj tako prijazen, za kar se mu najglobje zahvaljujem, da je prisluhnil stiski študenta in se z menoj napotil dol do okenca. Na moje veliko razočaranje škrati birokrati niso podlegli niti avtoriteti nadrejenega njihovega nadrejenega. Poslušajo in slišijo samo ministra za socialo. Miha je zato obljubil, da bo s predlogom seznanil svojega ministra. Dosegel sem nič, koristna plat mojega početja pa vendar obstaja. Pol ure, ki bo jo drugače preživel pozorno opazujoč razpoke v tleh, je minilo polnih prijetnega razburjenja in sklepanja novih znanstev. Poskusite še vi. BORUTOSONKAR Kakšnaje razlika medpokvarjeno slovensko sodnico injackom Razparačem? Sodnicaje mošfcim nevarnejša. ŠE POMNITE GOSPODJE? VRNIU BOMO ROMANU JAKICU - JAKI MESTO V DRUŽBI, Kl MU PRIPADA. JATA-AAESO Zalog ^ Hladilniška pot 37 Polje pri Ljubljani ZA TISTE, ki si danes SAMI pripravljate kosilo, VAM nudimo sveže in zmrznjeno piščančje in puranje meso, ki je pakirano in pripravljeno na VEC NACINOV. Veščina priprave NAREZKOV je danes cenjena, zato VAM nudimo: obarjene klobase, poltrajne klobase, šunke in šunkarice, trajne klobase, prekajeno meso in pražene izdelke. Za tiste, ki si DELATE leto dni zaloge: JATBSE KONZERVE. Za tiste pa, ki znate SAMO JESTI, pripravljamo: pristrižene puranje peruti, mesne solate, in za najbolj lačne... tudi SENDVIČE. VALVASOR JE ODKRIVAL SLOVENIJO - TRIBUNA VAM ODKRIVA JATO. Zakaj ni večpriporočljivo pljuvatipo tleh? Ker so liberalni demokrati že tako na podnu, da lahko koga zadeneš. TOO DRUNK TO FUCK "M. C. smrči kot svinja in v spanju kliče svojo bivšo punco," je zgrože-no konstatirala direktorica Tribu-nine operative Mojca Marija Prestor v pogovoru s Študentsko vlado. KRAUESTVO Grafična oblikovalka Nataša "Raster" Novak |e & vsctoa v glofeoki *tepre$iii, Hr ji ofc zadnjetti prelomu ai usjjek* & $vo)im $tedn|im imenom LARA STRIKES Na uredništvo že dalj časa prihajajo zgroženi občani, katerim na glavo venomer letijo cigaretni ogorki. Namestnica odgovornega ured-nika Lara Lah je samo skomignila z rameni in rekla: "It's toasted." SAO JAOl "Srbi smo na Tribuni ogroženi!" je po prvem očitku zavpil šef raču-nalniških sabotaž Zoran Obradovid RESNA KONKURENCA Evgen Jurič je po številu plagiatov v Dnevniku prekosil celo Tribuno (beograjski grafiti press). VERJELIALINE Starosta infantilnega novinarstva Samo Resnik se še vedno ni do-kopal do delovne vize (štajerski potni Iist mu poteče pred novim letom). UREDNIK S HRBTENICO Veliki Brat Gorazd Drevenšek si je zaradi preobremenjenosti pri-bližno trikrat na dan natihem zaželel malo miru. Gospodarji Karme so ga uslišali; znašel se je na ortopedski kliniki. Diagnoza: hrepenenje bo našlo tisto, po čemer resnično hrepeni. "A FEW 6OOD MEN TOO MANY" Igor Kernel je odločno protestiral pri Društvu za varstvo živali pred društvom za varstvo živali, ker mu je Nataša prestavila zgornjo mejo teksta na 50.000 (z besedo petdeset tisoč) znakov. NAGRADNA KRIŽANKA ZA BRUCE CV| POČRNITE VSA BELA POIJA 1. NAVPIČNO: NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO iVEZAVA! g »IPLOMSKIH i § NALOG, ... | IČEZNOČ! FOTOKOPIRflNJE, RflZMNOŽEVflNJE Ozimnica MALA OZIMNICA (6 x 720 ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata nepekoči feferoni 2 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g VELIKA OZIMNICA (12x720ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata kislo zelje nepekoči feferoni 930,00 SIT 3 kom 650 g 3 kom 650 g 3 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g PAKET PAPRIKA (6 x 720 ml) paprika paradižnik 3 kom 600 g paprika fileti 3 kom 650 g 990,00 SIT PAKET KISLO ZELJE IN REPA (6 x 720 ml) kislo zelje 3 kom 650 g kisla repa 3 kom 650 g 690,00 SIT PAKET OMAKCE (6x210ml) omakca iz pelatov omakca z zelenjavo omakca z gobami 2kom210g 2kom210g 2kom210g 1.870,00 SIT DELIKATESNI PAKET (6 x 370 ml) paprika fileti šampijoni PAKET KUMARICE (6 x 720 ml) kumarice 6 kom 650 g ajvar kumarice črne olive gorčica 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 270 g 670,00 SIT PAKET NIZKOKALORIČNI DŽEMI (6x210ml) ananas 1 kom 220 g brusnice 1 kom 250 g robide 1 kom 220 g maline 1 kom 220 g kivi 1 kom 220 g mango 1 kom 220 g 820,00 SIT 890,00 SIT PAKET MEŠANA SOLATA (6 x 720 ml) mešana solata 6 kom 650 g 970,00 SIT 1.100,00 SIT PAKET RDEČA PESA (6 x 720 ml) rdeča pesa 6 kom 650 g PAKET KOMPOTI (6 x 720 ml) 1.290,00 SIT 6 kom 650 g 790,00 SIT 1.050,00 SIT Mercator Živilska industrija Kamnik Kako blondinka prižge lučpo seksu? Odpre avtomobilska vrata. ZAKAJ Bl SE ENKRAT TISKAL KRISTUSA NA NASLOVNICI K (PA TUDI, & KAK PRIMITIVEC ZNORI) akor mislim, da je kompromis skoraj vedno najboljša izbira, verjamem tudi, da je nevarno popuščati nasilju. Hipijevskega ekološkega Kristusa z "OČE, ODPUSTl )1M, SA) NE VEDO, KAJ DELAJO" sem dal na naslovnico Tribune pred šestimi leti, v jeseni, ko je zaradi Tribune in nepravobarvne študentske organizacije zasedal komite za SLO in družbeno samozaščito Univerze v Ljubljani (in koje ta komite, s šefom Partije na univerzi na čelu, kolektivno pobegnil pred študentsko skupino, kije prišla prijazno obiskat ta čudni sestanek; kakosmosejimsmejali!). Nekaj let prej bi bila tista naslovnica verjetno videna kot klerikalna provokacija, tisto jesen je bila že normalna naslovnica; oblast je prihajala k pameti. {Resje, da sem kasneje doživel maščevanje za predrznosti, a toje druga zgodba, in tudi tisti bumerang seje vrnil.) Če bi mladi politični "kristjani" spet ponoreli, in če bi jim finančno propadli sivi dnevnik—ki mu, kolikor razumem, mati Cerkev dobrohotno plačuje novinarje in druge uslužbence — spet držal štango, bi to lahko šteli za formalen dokaz, da so katoliki danes Iahko bolj nori od komunistov pred šestimi Ieti, kar bi bilo prav zanimivo empirično dejstvo. (Komunisti so takrat mirno prebavili naslovnico in celo priponko s trdo karikaturo grba SFRJ.) Kopotiskam naprejzgodovinski spomin, najše zatrdim, da se kolega, ki skrbi za distribucijo Tribune, trudi kot le malokdo pred n)im, morda celo bolj kot Andrej Rus vsvojihprvih mesecih, in da se mije zdelo izgovarjanje študentskega ministra v Slovencu, daje konflikt začela naša zamera nad njihovim skrbnim nadzorom nad našo prodajo, zelo nevljudno. Poleti sem citiral madžarski pregovor - "nl dovo[/, narediti napako; trebaje biti še nesramen." če pa bi ministri študentske vlade tokrat — morda z blagim godrnjanjem — sprejeli idejo o intelektualni svobodi, bi bil to majhen civilnodružben uspeh za devetdeseta leta. In zrak bi se malce očistil. Verjamem, da je, če je mogoče, treba konflikte speljati do konca in jih končati. Da je zelo slabo, če zmaga stran, ki nima prav, in da je podobno slabo, če se po strani, ki ni imela prav, na koncu konflikta hodi. Trebajimjeomo- gočiti, da se spo- dobno umaknejo in premislijo stvari. Zdi pa se mi katastrofalno in kužno, če stvari ostanejo odprte in mržnja tiho rase. Konflikt in mrž- nja sta se tuka) začela z vsilje- vanjem pomoč- nice odgovor- negaurednikapo politični oz. idej- niliniii, kotbise včasih reklo, brez profesionalnih razlogov, in re- voltvuredništvu je to zadevo za- prl. Upam pa, da bo deklica, ki je naredila to neumnost, sku- šala razumeti, da se tako ne dela, indasebopotru- dila, da bo odslej dobra področna urednica. Če bo dobra, bo na- slednje leto mor- da prevzela ob- last na pošten način. Upam tudi, da ji nihče v ekipi ne bo ničesar očital. Kot lektor bi upal, da bo sprejela moje mnenje, da tudi ona dela pisne in jezikovne napake, in da bo njenim člankom, njej in številki časopisa koristilo, če mi ne dela težav pri lekturi. Konflikt se je nadaljeval, ko je študentska vlada (ali njen del) totalitarno reagirala na kritična pisanja v Tribuni. Kaj naj rečem? Rdeče smo z muko naučili, da se o njih sme slabo pisati, in da morajo nevšeč-ne poglede sprejeti s tole-ranco in hu-morjem. Naivno sem mislil, da črni to vedo. če ne vedo, jih bomo skušali učiti. Morda jih je ta konflikt že naučil. Upam, da je vsem, tukaj in nad-stropje nižje in tudi na ulici, jasno.daTribu-na zaradi tega cirkusa ne bo prenehala s kritičnim pisa-njem, ki je kon-čno njen raison d'etre. Ostanejo torej simboli. Še en nestandarden Kristus na na-slovnid bi bil simbolna zma-ga. če bi v tem sporu dejansko zmagali, bi re-kel, da je sim-bolna zmaga poniževanje nasprotnika in da se ji je bolje odreči. Ker je stvar obstala v zraku, se mi zdi, da bi jo ta simbolna zmaga lahko zaprla in končala. Se nekaj je - kolikor razumem, bodo konec meseca volitve, kilahko prinesejo novo študent-sko vlado. Zdi se mi imperativno, da se spor konča pred temi volitvami. Da se stvari pozdravijo, in da se pod to ali drugo vlade ne bi - tako ali drugače - ponovile. In ko smo že pri ponavljanju - katoliki radi ponavljajo, da je krščanstvo bistveni del evropske kulture. Strinjam se, in prav neumno se mi zdi, če hočejo to nenadoma vzeti nazaj Kristus že dolgo ni več le njihov, oziroma - sajžt sam večne vem, ka/sem - naš. Obenem pa mislim, da je za varno življenje nujno, da se vsako novo skupino oblastnikov prisili, da sprejemejo že uveljavljene standarde obnašanja in človekovih pravic. Pravico do humorja in kritike smo si v slovenskem prostoru izborili že leta nazaj. Politik - naj bo mlad ali star - ki ob kritičnem pisanju začuti mržnjo do avtorjev in urednikov, je vreden usmiljenja, če ne pride hitro k pameti, pa tudi vse kolegialne pomoči pri sestopu. Srečal sem mnenja, ki so v imenu svobode tiska jemala politiku ali upravnemu funkcionarju pravico, da bi bil javno kritičen do slabega pisanja ali uredniške politike, in ne zdijo se mi pametna. Ne načelno ne pragmatično -neskončno boljeje, da so razlikejavne, kotdase za polkni brezkonftinktnosti v temi bliskajo noži. Po drugi strani pa se miše tak lov v mraku zdi boljši od intelektualnega Vukovarja z baražnim ognjem oblasti na civiliste, kiso seji znašli na poti. Moč in odgovornost sta si sestri. Vem, da preprosti ljudje pogosto niso pismeni in da so v konfliktih dobri pisci prav lahko na slabši strani. Mordaje naivno mnenje, daje z zadevami, cilfi in prepričanji, ki si ne najdejo spodobnega intelektualnega zagovora injim ostane v obrambo le še preprosti vigilantskibes, nekaj narobe, a zdi se mi, da evropska tradicija od Miltona do Onvella, preko Kleista, Multatulija in Werfela zatrjuje, da najbolj depriviligirana stališča lahko nenadoma dobijo najbolj elo-kventne zagovornike. Kar je kamnit argument proti totalitarizmu in nasilju v imenu šibkosti. 1 če v nadstropju pod uredniško sobo Tribune tega hermetičnega odstavka ne bodo konkretno I razumeli, ga bom prav rad prišel dol ponižno povedat v preprostih besedah. Marsikdaj sem se boril za kakšno objavo, in čeprav so se mi kakšne neumnosti pogosto zdele nevredne tiska, se ne spomnim, da bi se kdaj boril proti želji, da se kaj natisne ali pošlje v "eter". Posel oblasti - velike ali majhne - je, da skrbi za svoje ljudi, ne pa da skuša menjavati ljudstvo. SAMO RESNIK CISTO PRAVA POEZIJA SODOMIN OGLASNIK Mlad zapitjoliran študentJHozo/ije brez delovnih in higienskih navad premoženja in zdravja malo nor odbijajoče zunanjosti se ne bi branil lepe postavne pametne in bogate deklice slika ni obvezna ponudbe pod šifro "Prezgodnji izliv" NADA NIHIL INDIJANSKI KOTICEK KAKO NAJ VAM PRODAMO MODRINO NEBA? Bratje, česte vi, beli ljudje, umorili sina Velikega duha, to nas, Indijancev, prav nič ne zadeva, mi nismo imeli nič pri tem. Če bi prišel med nas, ga ne bi umorili; lepo bi ravnali z njim; in beli ljudje, ki so ga umorili, naj bodo prekleti. Ta zločin plačajte kar sami. RPEČA SUKNJA - SAGOJEVATA, SENEKA JOSIP BURN KMALUBI POIABIL Zjutraj vstanem z nosom ker imam dve levi nogi dve levi dve desni pod odejo pletejo ljubezen ČISTO PRAVI MALI OGLAS Fantje - "pižamo" vam sešijem hitro in poceni (tudi trenirko -hlače). Tel. 061 326 333 Alenka ŠE EN ČISTO PRAVI MALI OGLAS Kupim kimono (bodite poce-ni!). Tel. 061 841 125 Primož GOVORITI RESNICO NOV TREND V NOVINARSTVU N le jemljite naslova preveč resno. Če sem iskren - prav nesramno sem vas nategnil. Resnice se množijo kot podgane; in z njimi nestrpni monopoli nad eno in edino resnico. Kar pa se tiče novinarstva - vsi vemo, da so novinarji brezvestni lopovi in požeruhi, ki fabricirajo novice, da se časopis dobro prodaja; da občasno kakšnemu nedolžnemu človeku uničijo življenje, jih ne moti. Pravna država sicer omogoča nedolžnemu človeku, da takega novinarja toži, ampak preden počasni pravni mlini kaj zmeljejo (če zmeljejo), se nedolžni človek že postara zaradi krivde. Edina uspešna obramba pred brezvestnim novinarjem je njegovo lastno orožje. Vsaj tako namiguje Jeffrey Archer v eni od svojih kratkih zgodbic - po krivem opsovani podjetnik najame (podkupi) nekega drugega novinarja, ki v svojem časopisu zlije gnojnico na prvega novinarja. Ta ponori in se pride zjokat na ramo podjetniku, katerega je prej sam opsoval. Podjetnik pa ne najde tolažeče besede, ker ima s posli zaradi slabe reklame same probleme, in jokajočega novinarja kresne po nosu. Konec dober, vse dobro. Ampak v življenju je drugače kot v resnici in obratno. Velika večina Ijudisploh ne znapovedati, kajmisli, če že kaj misli; in če kaj misli, še vedno težko preide od besed k dejanjem (razen s kakšnim neslanim performativom). Ene elegantnejših potez v zvezi z nesramnim pisanjem novinarjev je bil nekoč zmožen zdajšnji predsednik Neodvisnosti France Tomšič, kije Mladininim novinarjem tako iskreno zagrozil z batinami, da so objavili le še kratko notico o prenehanju zajebavanja, ker da se ga bojijo. Lepa beseda lepo mesto najde. Slab glas pa seže za kakšno vas dlje od dobrega. LAŽNIVI KUUKEC